Poštnina plačana ▼ gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoalavik) znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo meeečno 15 Dia. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popu*L Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankira|o, Štev. 47. Sobota, 13. junija 1931. Leto VI. Izobraževalno delo nemške socialne demokracije. debata o izobraževalnem delu na strankinem zboru v Leipzigu. Po vseh državah, kjer obstoja močno socijalistično in strokovno delavsko gibanje, polagajo delavske organizacije prav posebno važnost na izobraževalno delo. Delavsko gibanje prireja tečaje, šole in prav mnogo izobraževalnega dela pa opravijo Politične in strokovne organizacije * diskuzijami in pojasnjevanji aktualnih vprašanj. Delavsko gibanje ve namreč, da delavec sicer čuti in pozna socijalne in druge krivice, toda te mora tudi poznati in razumeti, kako naj vodi borbo proti njim. Na nemškem strankinem kongresu v Leipzigu je o kulturnem delu stranke poročal Henrik Schulz. Nanašal je težave, ki ovirajo kulturno delo: zniževanje mezd, policijska cenzura, tako na primer zaplemba filma :>Na zahodu nič novega« itd. Kulturno delo se je doslej vršilo predvsem v političnih, strokovnih in izobraževalnih organizacijah. Moderni čas pa zahteva, da se naše kulturno delo pienese tudi v film in radijske prireditve. Neodpustljiva malomarnost bi bila, če bi se socijalistično gibanje ne posluževalo teh modernih pomočkov za širjenje delavce socijalistične izobrazbe. Iz poli-"čnih in kulturnih razlogov je postajo to dolžnost stranke, dolžnost, da izrabi vsakršno priliko, kjer je mogoče kaj storiti za napredek naroda. Že pred 25. leti je stranka osnovala na mannheimskem strankinem kongresu centralni strankin izobraževalni odbor, ki je gojil kulturno delo doslej. Potrebe so pa danes večje, dela in prilik za delo je več, zato osnuje stranka socijalistično visokošolsko družbo, v kateri bodo sodelo-V&H strankarji učitelji, sodniki, zdravniki in vseučiliščni profesorji ter drugi socijalistični kulturni delavci 12 vse Nemčije. Ta ustanova bo kulturno z ozirom na moderne pomočke socijalistično gibanje v Nemčiji velikanskega pomena. Poleg vsega mnogostranskega kulturnega dela pa nemško delavsko gibanje goji na primerni kulturni vi-sini stoječo družabnost z najrazličnejšimi prireditvami: veselice, šport, umetniške prireditve itd. Kulturno delo, ki ustvarja delavsko socijalistično ideologijo, je tako v Nemčiji, kakor povsod drugod, najmočnejša duhovna vez velikega socialističnega gibanja. Zaključek mednarod-ne konference dela v Ženevi. Prihodnja seja na Dunaju? Seja Mednarodne konference dela v Ženevi je bila zaključena dne t. m. Na zadnji plenarni seji je ravnatelj Albert Thomas pobijal borijo, po kateri bi sc morale mezde Prilagoditi višini cen. Prosil je še en-*rat vlade posameznih držav, da de-a)° na to, da se ratificira vvashing-|°nska konvencija o osemurnem dežniku. Avstrijski delodajalski delegat, komercijski svetnik dr. Teodor Schmidt, je izrekel željo, da naj bi bodoča mednarodna konferenca dela, če bo takrat razorožitvena konferenca v Ženevi, vršila na Du-naiu. Tega mnenja je mednarodna Nezaposlenost pred 16. mednarodno konferenco dela. Scdr. dr. Ž, Topalovič govori v imenu jugoslovanske delavske delegacije. — Vsako desetletje se konjunktura poživi. Le s podružabljenjem produkcijskih sredstev je mogoče premagati krize in odpraviti brezposelnost. Iz Ženeve. Letošnje poročilo ravnatelja Mednarodnega urada dela se bavi glavno z vprašanjem nezaposlenosti. Posebna komisija ekspertov je pretresala to vprašanje in poročilo obširno razlaga rezultate dela te komisije. Komisija je v glavnem objasnila stvarno stanje z ozirom na obsežnost nezaposlenosti, razvitek industrije v novih državah, racionalizacijo, izpopolnjevanje tehnike in na veliki razvoj kmetiške proizvodnje. Na podlagi teh podatkov predlaga ravnatelj stvarne praktične ukrepe, ki jih je treba takoj pričeti izvajati; to so: regulacija trga dela, mednarodne pogodbe o selitvi delovne sile, splošno zavarovanje nezaposlenih delavcev, velika javna dela v državah in mednarodna dela. Glede skrajšanja delovnega časa je vprašanje med delodajalci in delojemalci sporno, zato objavlja poročilo ravnatelja samo mišljenje te in one strani. Ob razpravljanju o poročilu se je razvila velika polemika o nezaposlenosti na konferenci sami. Delavski zastopniki stoje odločno na stališču, da se je tehnični napredek proizvodnje toliko razvil, da se utegne nezaposlenost odpraviti samo, če se skrajša delovni čas ter če se dvigne kupna zmožnost širokih narodnih množic, tako da ta more kupiti in porabiti višek proizvodov, ki je nastal kot posledica izpopolnjene tehnike. To dvignenje konzumne zmožnosti se pa more doseči le ali z zvišanjem mezd, ali pa z znižanjem cen proizvodom. Za jugoslovansko delegacijo delavstva je govoril o tem vprašanju sodr. dr. Živko Topalovič. Rekel je, da kriza mora ostati tako dolgo, dokler bo trajalo kapitalistično gospodarstvo. V tem gospodarstvu se ne vrši proizvodnja po načrtu, niti ni gotovosti, da dobi izdelano blago konsumenta. Vsak proizvajalec skuša premagati svojega konkurenta in po taki anarhistični proizvodnji nastaja prenapolnjenost trga z blagom in s tem neizogibna kriza. V krizi nastopa po kapitalistični praksi takoj odpuščanje delavcev in onim, ki osta-nejo v delu, pa se znižujejo mezde in podaljšuje delovni čas. Po trditvah meščanskih znanstvenikov se pride iz krize v večjo gospodarsko prosperiteto (večjo proizvodnjo) samo na ta način, če se znižajo cene blagu in s tem poveča krog konsu-mentov. Toda cene se ne morejo znižati, če se ne znižajo delavske mezde. Toda to ni resnica. Znižanje cen se lahko izvrši kot posledica tehničnega napredka (na račun pomnožene in cenejše produkcije, op. ur.), ali krize obstojajo tud ob nizkih cenah in ob nizkih mezdah, kakor je v sedanji krizi slučaj. Z zniževanjem mezd in cen blagu se more voditi konkurenčno gospodarstvo proti konkurenci v drugi državi ter svojo nezaposlenost prenesti v drugo državo. Toda splošnost ima od zniževanja mezd samo škodo, ker se s tem zmanjšuje konsumentska zmožnost prebivalstva in kriza postaja le hujša. Prehod iz krize v prosperiteto v kapitalističnem gospodarstvu se ne vrši potom zniževanja mezd, marveč šele takrat, kadar so kapitalisti prisiljeni, da vrše svojo veliko misijo na račun svojih velikih strojev. Če se iznajde nov važen stroj, ki zmanjšuje produkcijske stroške, hite vsa kapitalistična podjetja, da ga naroče. To predvsem pospeši strojno proizvodnjo; potom nje se pospešuje proizvodnja kovin, nato proizvodnja premoga in tako se prenese oživlje-nje z ene stroke na drugo, dokler ne obseza vsega gospodarstva. Isto-tako se vrši vsakih deset let izmena starih obrabljenih strojev z novimi, ki zopet nudi novo veliko zaposlenost. Ko se ta tehnična akomodacija izvede, zopet nastopi kriza. Nadejamo se, da bo kriza že v bodočem letu pričela ponehavati, ker je deseto leto, odkar se je v Ameriki pričela izvajati racionalizacija, to je zamena starih strojev z novimi. To bo oživilo vse gospodarstvo ter dalo priliko tudi delavskim strokovnim organizacijam, da bodo z uspehom izvajale svojo borbo za skrajšanje delovnega časa na štirideset ur tedensko. Ob času prosperitete se bo delovni čas prilagojeval doseženemu tehničnemu napredku. Z novim o-življenjem gospodarstva nas čakajo novi veliki napori in novi uspehi. Tedaj bo tudi aktivnost mednarodnega urada dela znatno oživela. Toda iz krize ne bo mogoče priti, dokler družba sama ne bo ravnala z velikim produkcijskim aparatom in dokler se ne bo proizvajalo po načrtu, da se zadovolji naprej znane kon-sumske potrebe. Potom kriz prehaja naša družba k ustvarjanju višjega in dovršenejšega gospodarstva. Nacijonalizacija kapitala. Največja industrijska podjetja Slovenije prehajajo v last domačega kapitala. Avstrijski listi poročajo: Polom »Avstrijskega kreditnega zavoda« na Dunaju, ki ga sedaj avstrijska zvezna vlada z inozemsko pomočjo skuša sanirati, je vplival tudi na »Kreditni zavod za trgovino in industrijo« v Ljubljani, ki je bil nekaka podružnica »Avstrijskega kreditnega zavoda« in je imel večino industrijskih velepodjetij Slovenije v svoji odvisnosti, tako da je bilo mogoče, da so sedaj domači denarni zavodi prevzeli večino delnic »Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo«. Vseh delnic je bilo izdanih 125.000 komadov po nominalni vrednosti 100 dinarjev, borzno vrednost so pa imele 160 do 170 dinarjev za komad. Konžorcij slovenskih denarnih zavodov, v katerem so med drugimi Mestna hranilnica v Ljubljani, Hranilnica dravske banovine, tovarna Avgust Westen iz Celja, Konzorcij »Jutra« in Zveza slovenskih zadrug, je prevzel 110.000 delnic po 200 dinarjev za komad. S tem preidejo v last konzorcija tudi vsa podjetja Kreditnega zavoda, med drugimi tudi: pivovarna »Union« v Ljubljani s podružnico v Mariboru, Kranjska industrijska družba na Jesenicah, Železarna in livarna v Guštanju in Tovarna za dušik v Rušah. — Bomo videli, če bo domači kapital kaj bolje skrbel za zaslužek domačih delavcev. Nekaj kapitalistov med zgoraj naštetimi po jeziku ni jugoslovanskega porekla — to pa seveda z nacionalizacijo nima nič opraviti. Kapitalizem tolmači besedo »nacijonalizacija« po svoje. Delavci, glejte, kako pojmujejo kapitalisti nacionalnost, to je precej drugače kot pa o tem vprašanju pišejo njihovi listi, ki hočejo delavstvu soliti pamet. Francila in nemški nacijonalizem. Leon Blum svari. Marsikomu se ne zdi pravilno, da nemška socijalna demokracija ne izzove padca Briiningove vlade. Francoski socijalist Leon Blum pa sam odobrava postopanje nemške socijalne demokracije v članku francoskega strankinega glasila. Povdar-ja v svojem članku, da nemška socijalna demokracija vse stori, da za-brani razširjenje nacijonalizma. Nemška socijalna demokracija je, tako piše Blum, vse žrtvovala za borbo proti nacijonalizmu in za mir ter ni v tej borbi niti trenutka odnehala. Francoski socijalisti se čutijo solidarne z njimi, ker niso podcenjevali nacionalistične nevarnosti za Evropo. Glavno vprašanje je, kako naj se nemški nacijonalizem zunaj Nemčije z uspešnimi pomočki pobija. Največ utegne biti odvisno od Francije, da bo s primernim zadržanjem podprla nemško socijalno demokracijo. Zaraditega je pomembno, kako bo postopala Francija z ozirom na stahlhelmske manifestacije v Bres-lavi, zaradi katerih je bilo v petek stavljenih v zbornici več interpelacij. delodajalska organizacija. Tudi ravnatelj Albert Thomas in podravna- telj Butler sta mnenja, da bi bil Dunaj najprimernejši. PapeZ in Mussolini se zopet pogajata. Vatikan ni za odločen boj proti fašizmu. Od početka spora med Vatikanom in Kvirinalom se je dne 8. t. m. prvič oglasil italijanski poslanik Con-te de Vecchi pri papeževem državnem tajniku kardinalu Pacelliju k daljši konferenci. V javnosti velja splošno mnenje, da želita Vatikan in Kvirinal mirnega sporazuma. Spor, ki je služil veliki propagandi, se bo zaključil mirno, to je na način, kakor da se sporni stranki druga druge bojita. Španski monarhisti ne bodo volili. Izgovarjajo se na politični teror. Špansko monarhistično združenje je sklenilo, da se parlamentarnih volitev ne udeleži, češ, da vlada onemogoča vsakršno opozicijo. Pravi vzrok pa je seveda, da ne bi dobili nič glasov in da ne bi za take volitve nihče hotel dajati denarja. _______ Sovjeti so razpisali notranje posojilo v znesku 1600 milijonov rubljev pod parolo »Za zmago petletke«. Vpisnice se tekom 10 let ne smejo prodati. Delavci morajo podpisati najmanj zaslužek treh tednov. Doma in po svetu. Nemška zasilna odredba ustvarja kritiien političen položaj. Nemiri v Zasilna odredba obremenjuje z novimi davki ves nemški narod. V glavnem seveda delavce in nameščence, oziroma konzumente. Obdavčenju, ki bi se morala nanašati na posest in velike dobičke, se upirajo stranke in organizacije. Odločno odklanja obdavčenje tudi zveza svobodnih strokovnih organizacij, ki je izdala posebno proklama-cijo. Politične stranke zahtevajo sklicanje državnega zbora, kar pa svet starešin odklanja. Vendar bo vlada mogla sklicanje parlamenta opustiti samo takrat, če se sama odloči za izpremembo odredbe. Nemška državna politika prihaja s tem v novo jako težko politično situacijo, ki bo tudi na gospodarstvo neugodno vplivala, kar utegne znat- 117.000 tekstilnih (I. G. B.) Podjetniki tekstilne industrije v severni Franciji so se že od nekdaj odlikovali po svoji trdovratnosti in zahrbtnosti. Delovni konflikti so zanje zlasti prilika za raz-hujskanje delavstva in dobro preračunan manever v zatajevanju razmer glede delovnih in mezdnih pogojev. Te nevredne tendence se navadno pokazujejo tako jasno, da se javno mnenje samo pridružuje delavstvu. Tako je bilo ob veliki stavki v zadnjem letu in to se dogaja zopet v sedanjem velikem boju. Nepošteno ravnanje podjetnikov obenem znatno krepi disciplino delavstva. Ko so podjetniki, ki so ob drugih prilikah dali jasno razumeti, da imajo sistematično in na daljšo dobo zasnovan načrt za progresivno zniževanje mezd že v žepu, takoj ob početku akcije skušali s pomirljivimi obljubami cepiti delavske vrste, je takoj nastala trdna enotna fronta delavstva. Od 125.000 delavcev jih je bilo že drugi dan v stavki 117.000. Na enotni nastop je tudi ugodno vplivalo, ker so podjetniki s svojo akcijo ta-korekoč kršili delovno pogodbo. Končno moramo še povedati, da ima francosko tekstilno delavstvo že od nekdaj skrajno slabe plače. S tem bojem se je tekstilno delavstvo samo odzvalo pozivu francoske zveze strokovnih organizacij, ki je izdala parolo, da naj se strokovne organizacije upro vsakršnim poizkusom zniževanja mezd. Taki poizkusi se morajo v Franciji že zaraditega zavračati, ker so mezde tekstilnih delavcev v primeri z mezdami v stroki ino- Pantelejmon Romanov: Pasje Življenje. »Dobro. Zapri kovčeg!« je dejal kožuhar čez nekaj časa. Gospodinji se je odvalil kamen od srca. Obšla jo je nekakšna blaženost, imela je občutek, da gleda angele v nebesih. Zdaj se je res prekrižala. »Kaj pa ta, ali ne boste izmerili tudi tega?« je vprašala, kažoča na tretji kovčeg. »Dovolj, državljanka, tega poznamo že na oko,« je odvrnil kožuhar. »Tedaj je vse v redu?« je vprašala preplašena žena. »V redu,« je suho odvrnil dozdevni komisar. Njena hvaležnost zaradi tega odgovora je bila tolikšna, da ni vedela, s čim bi mu sama postregla. Da se mu vsaj nekoliko oddolži, ga je peljala v kot in rekla: »Batjuška, tu je še en zabojček. V njem imam malo srebrnine, ki sem jo kupila za svoje krvave žulje.« »Tudi to je v redu,« je dejal kožuhar. Soseda, tista, ki jo je bila že prej enkrat opozorila, naj ne stoji kot solnat steber, pa jo je dregnila: »Vprašaj ga vendar, kaj je v ,redu\« Gospodinja pa bi se bila, da ni bil takšen trenutek, razhudila nanjo. Nemčiji. no podpreti fašizem. Socialna demokracija je svojo taktiko določila na lipskem kongresu, kjer je že predvidevala težko politično krizo ter apelirala na nemški narod, da varuje za vsako ceno republikansko demokracijo. ft Barikade v Hamburgu. V Hamburgu so komunisti in nezaposleni v nedeljo ves dan prirejali demonstracijske izprevode. Na meji med Hamburgom in Altono pa je prišlo do resnejših prizorov. Demonstranti so zvečer razbili svetilke in zgradili barikade, dokler je pričela policija streljati in je bilo več oseb ranjenih, okoli 50 pa aretiranih. Enake demonstracije so se vršile tudi v Duisburgu. delavcev stavka. zemstva jako slabe in ker se v Franciji (v nasprotju z drugimi državami, kjer cene življenskim potrebščinam padajo) cene še danes na škandalozen način dvigajo. Vsi ti razlogi so vzrok, da smatra vse francosko delavstvo ta boj za svojo borbo. Francoska zveza strokovnih organizacij je že uvedla veliko zbirko in izdala energičen poziv na vse delavstvo. V tem pozivu pravi zveza med drugim: »Neprimerne zahteve podjetnikov so združile delavstvo k odporu. Boj je pričet; končan mora biti zmago-nosno. Kdor meni, da bo sedanjo krizo utegnil premagati z zniževanjem mezd, se vdaja ogromni prevari. Francoska zveza strokovnih organizacij poživlja vse priključene organizacije, da takoj odrede preskrbo potrebnih sredstev. Ker naši tovariši na severu vodijo borbo v prid nam vsem, imajo tudi pravico na solidarnost vseh!« * Posredovanje v francoski stavki predilniSkih delavcev. Predilniško delavstvo stavka že štiri tedne. Dne 8. t. m. je prevzel posredovanje prefekt v Lilleju. Podjetniki izjavljajo, da odstopajo od 10% znižanja plač, pač pa se morajo plače znižati za 41, kar so v zadnjem času dovolili kot doklade. Delavce je posredovalec zaslišal v torek. Približala se je rajši kožuharju in dejala: »Bog pomagaj, batjuška, mi smo tako prestrašeni. Vedno prihajajo k nam nekakšne komisije, merijo, pa jemljejo moko, sladkor. Zato se bojimo .. .« »Za nami ne bo nihče več vzel,« je napeto odvrnil kožuhar. »Naj le ostane vse tam, kjer smo našli, ne odnašaj ničesar in ne skrivaj!« »Hvala, batjuška.« »Državljanka, ne potrebujem tvoje hvale. Mi opravljamo svojo dolžnost. Ali imate kakšne ljudi na stanovanju?« »Bože mili, kakšne pa?« »Ham, kakšne — služkinjo na primer?« »O Bog, jaz delam vse sama.« »Torej nimate nikakih poslov?« »Nikakih, batjuška.« »Poslušaj, državljanka. Jutri se vrnemo. Ampak, če najdem koga v hiši pred petimi popoldne — gorje tebi!« »Še nekaj, batjuška, skoro bi bila pozabila. Imam še kozo.« »Kozo? To pa ni v redu.« »Zakaj ne bi bilo v redu? Saj sem plačala davek zanjo . . .« je odvrnila gospodinja in prebledela v lice. »Nu, bomo videli. Kje pa je koza?« Svoji lastni rablji. Francoski list »La Vie Catholique« je napisal oster članek proti politiki večjih evropskih držav, kakor Francije in Nemčije, pa tudi Zedinjenih držav, ker tekmujejo, kako bi navezale gospodarske stike z Rusijo. Rusija, pravi list, je najprej hotela zavojevati Evropo socialno. Ker se to ni obneslo, je Rusija pričela pripravljati gospodarsko zavojevanje Evrope. In evropske države, namesto da bi se branile, zlasti večje, pa se trudijo, kako bi s svojo politiko utrdile in fundirale rusko gospodarstvo, ki jim potem sede za vrat. Evropske države pošiljajo v Rusijo denar, delavce, stroje, inže-nerje in kupujejo surovine zgolj zato, da dela industrija velike dobičke. Rusija se bo tako gospodarsko konsolidirala. Francija bo izbrisala 280 milijard dinarjev carskega dolga, samo da bo mogla stopiti v gospodarske stike z Rusijo. Če se je v Rusiji petletnica obnesla, je to zasluga evropskih držav. Tudi 43 velikih ameriških tvrdk je sklenilo z Rusijo kup-čijske pogodbe. Tako so evropske države svoji lastni rablji. K tej jere-mijadi katoliškega lista pač ne moremo reči drugega, kakor, da je to znak, ki napoveduje v gospodarstvu znaten preobrat. Sedanji gospodarski sistem ekspropriacije se je preživel. Moral se bo socializirati, če se bo hotel razvijati naravnim potom. Ako bo delal naravnemu razvoju k podružabljenju večje in večje ovire, je naravno, da njegova dosedanja eksistenca ne bo več utemeljena. Delo in naravna dobra morajo služiti celokupnemu človeštvu, sicer postane kapitalizem v resnici svoj lastni rabelj. Družba naj služi človeštvu, pa bo prav. Zato pa trgovski stiki z Rusijo niso vzrok propada Evrope. Vzrok propada je le, ker se dobički te gospodarske politike ne porabljajo za splošnost. Vedno več ljudi je izročenih usodi in ti so dolžni poskrbeti za svojo eksistenco na način, ki je mogoč. Nam se torej zdi razvoj naraven, toda krivci so na desni. »Slovenec« se strašno razburja, ker se Francija pogaja s sovjeti. Menda bo že vedela, kaj ji je prav ?... Strela ubila mater in otroka. Strahovito neurje, ki je divjalo v torek popoldne po vseh krajih Slovenije, je zahtevalo tudi človeških žrtev. Na Uncu pri Rakeku je pod nekim kozolcem vedrilo več ljudi. V kozolec je treščilo in je strela ubila delavčevo ženo Marijo Kavčič in njenega 5 letnega sinčka. Njena mati se je onesvestila, vendar ni bila Odvedla je kožuharja h kozi. Potem so se možje poslovili. Gospodinji je mahoma odleglo. Bila je vesela, da ji niso ničesar vzeli. Naslednji dan je bil pred hišo velik hrup. Stanovalci so našli popoldne stanovanja oplenjena. Sosedje so iskali gospodinjo, da bi jo obvestili o tatvini, ona pa se je skrila. Zakaj kožuhar ji je žugal s kaznijo, če bi se pred peto uro vrnila domov. Ko so jo le iztaknili, ji je rekla neka ženska: »Zakaj jih nisi vprašala po izkaznicah?« »Kako sem jih hotela vprašati, ko mi je rekel, da je vse v redu? O jaz butica! Razkazala sem jim sama, da so videli, kje lahko dobe kaj plena. Kaj naj storim?« Neki sosed, ki očividno ni sočustvoval z žensko, je vprašal: »Kaj pa koza? Ali je tudi ona v redu?« »Jaj, jaj,« je vzdihovala nesrečna ženska. »Enkrat pridejo k tebi uradniki, pa jih imaš za falote in jim poveš v obraz. Država uvede postopek zaradi razžaljenja časti. Drugič pridejo lopovi, človek jih ima za uradnike — razočaranje je še večje. — Kakšno življenje je to? To je pasje življenje ...« Konec. poškodovana. Po nekih krajih je padala tudi toča. Slikar France Tratnik petdesetletnik, Dne 11. t. m. je dopolnil nadarjeni slikar France Tratnik petdesetletnico svojega rojstva. Tratnik je umetnik, satirik in karikaturist. Umetniki pa še danes ne vedo, v katero skupino bi ga uvrstili, ker je Tratnik samostojen, dasi moderen slikar. Obsodba protifašistov v Milanu. V Milanu so svojčas umorili fašista Porca. Sedaj je bila porotna obravnava, v kateri je bil glavni obtoženec Telfi obsojen na 14 let in 2 meseca ječe, njegov brat in pomočnik Gavoletti pa vsak na 4 leta in 2 meseca. Brezposelnost v Avstriji le počasi nazaduje. Uradno je ugotovljeno, da je bilo koncem maja 1931 v Avstriji skupno 208.852 brezposelnih, ki so dobivali podpore. V primeri z lanskim letom je letos število brezposelnih za 46.200 višje kot lani v istem času. Torej brezposelnost nikakor ne pada, temveč od leta do leta narašča. V Dresdenu so se vršile te dni močne komunistične demonstracije pred palačo poslaništva Zedinjenih držav. Demonstranti so nosili napise: »Doli z ameriškim morilnim imperijalizmom! Za bratsko zvezo črnih in belih proletarcev! Proč i linčanjem naših črnih tovarišev!« Komunisti blokirajo magistrat v Hamburgu. Mestni svet se je v sredo popoldne sestal na seji. To priliko so uporabili komunisti in so po vseh cestah, ki vodijo do magistrata, demonstrirali. Komunistični občinski svetniki so imeli iz oken magistrat-ne palače na demonstrante govore. Naciji ne bodo plačali. V Munche-nu je nacijonalnosocijalistični poslanec Goring na nekem shodu izjavil: »Bomo videli, kdo bo čez eno leto na krmilu, Briining ali mi. Izjavljamo pa, da mi ne bomo plačevali dolgov, ki jih bo sedanja vlada napravila; zato pumpajte kolikor se še da!« Politika je dober kšeft, ali koliko dobi poglavar nemških fašistov za obdržanje shoda. List »Volksfreund« v Braunschweigu je objavil originalno potrdilo narodno-socijalističnega blagajnika v Miinchenu na brun-šviško podružnico omenjene stranke, iz katerega izhaja, da je Adolf Hitler prejel kot govornik na nekem shodu honorar v iznosu 2000 mark (27 tisoč dinarjev). Uradniki vrhovnega sodišča na Poljskem osumljeni komunizma. Varšavska kriminalna policija je aretirala več mlajših uradnikov vrhovnega poljskega sodišča radi suma komunistične propagande. Veliko pozornost so zbudile hišne preiskave pri najvišjem sodišču. Obenem je bilo aretiranih več komunističnih funkcionarjev. V Švici ne bo smrtne kazni. Svet stanov je zavrgel načrt, po katerem naj bi se z novim kazenskim zakonom uvedla smrtna kazen. Ben Turner — plemenitaš. Angleška delavska vlada ima težko borbo z lordsko zbornico (gorenja zbornica). Macdonald je zagrozil, da bo lordsko zbornico odpravil ali pa bo imenoval tovariše iz delavske stranke za lorde, da postanejo člani zbornice in dobi v njej delavska stranka vpliv. Sedaj je postal znani strokov-ničar in voditelj delavske stranke Ben Turner lord in član lordske zbornice. — No, če ne gre drugače, je tudi ta metoda politične borbe za vpliv v zakonodajni korporaciji dobra. Komunisti v Španiji povzročajo stalno nemire: v Barceloni so se spopadli komunisti in socijalni demokrati ter je bilo 15 delavcev ranjenih. Komunisti so hodili po tovarnah in so pozivali delavce k splošni stavki. Delavce, ki se niso hoteli odzvati, so komunisti napadali. Posredovala je policija. V astur-skih rudnikih je prišlo med stavku-jočimi in stavkokazi do spopadov. Stavkujoči so začeli s sabotažo in so več rudniških naprav uničili. Velika stavka v Franciji. Polom dvanajstero ameriških bank. Iz Chikage poročajo, da je tamkaj zopet bankrotiralo dvanajstero manjših bank, katerih skupni kapital je znašal 21 milijonov dolarjev — preko ene milijarde dinarjev. * Jurij Stephenson, iznajditelj lokomotive, je bil sin delavske rodbine. Rojen je bil 8. junija 1784 v Wy-lamu pri Newcastlu. Vstopil je najprej kot preprost rudniški delavec v Darlingtonu pri premogovniku. Kot izredno nadarjen delavec je postal kmalu paznik pri sesalkah, kar mu je omogočalo, da je študiral tehniko naprav ter končno mislil na to, kako bi se premog prevažal iz jam s strojno silo. Ta problem so takrat reševali inženerji in znanstveniki, toda model stroja se jim ni posrečil. Leta 1821 so hoteli graditi konjsko železnico pri rudniku. Tedaj stopi Stephenson k ravnatelju Peaseju in mu pove svoj načrt. Napraviti je hotel stroj, ki bo tako močan kakor petdeset konj. Ravnatelj mu izprva r*i prav zaupal. Vendar je pooblastil Stephensona, da vodi gradbo nameravane železnice. Ravnatelj je, ko Se je delo posrečilo, z njim ustanovil Prvo tovarno lokomotiv v Newcastlu. Njegova iznajdba je v glavnem odgovarjala današnji lokomotivi. Izpopolnitev se je vršila naglo. Dne 27. septembra 1825 je že vozil prvič na Progi Stockton-Darlingten Stephensonov stroj javno reden vlak, ki je štel 12 tovornih in 22 osebnih voz s 45 osebami. Počasi je pa vozil ta vlak, zakaj prevozil je le 10 km na uro. Hitrost se je pa naglo večala, zakaj že mesec pozneje je vozil Stephensonov vlak do 24 km na uro. Leta 1829 pa je znašala hitrost že 49 km na uro. Tako je delavec Jurij Stephenson postal duh velike dobe, revolucionarne dobe v narodnem gospodarstvu, a sam je umrl zapuščen. Mična zgodbica o pekovskem podočniku — baronu. V Berlinu se je Pripetil ta-le žalostno-vesel dogodek: °£ata dama je pred meseci v neki ,u$edni družbi spoznala gospoda, ki Je bil nadvse eleganten in se ji je Predstavil za barona Edgarja Alten, komornika princa Friderika Viljema pruskega. Dama se je kajpada zaljubila v naslov uglednega kavalirja in njeni sorodniki so bili silno veseli take sijajne partije, to tembolj, ker i® namišljeni baron trdil, da je velik Prijatelj bivšega nemškega prestolonaslednika. Nekega dne je prišel bodoči zet v prvo »zadrego« v trenutki ko mu je tašča podarila v spomin na zaroko avtomobil, vreden 40.000 *j^rk. Težave je baje imel pri pro-aaji svojih posestev. Brez obotavljala mu je družina izvoljenke nudila Pfvo pomoč v znesku poldrugega mi-1'jona dinarjev. Brez pomisleka mu J® hotela družina novopečene »baronice« tudi takoj izročiti neko velikansko založništvo. Toda prokurist tvrdke pa ni imel nič kaj dosti zaupanja v »barona«, pa je na lastno P®st najel privatnega detektiva, ki p naj zasledoval »baronovo« preteklost. Ko so baš hoteli napraviti Pri notarju pogodbo in prepisati premoženje na »barona«, se je v istem trenutku pojavila policija in sleparskega barona aretirala. V namišljenem komorniku je policija spoznala 42letnega brezposelnega neka T aa-keja, ki je v Berlinu biv£ neprijavljen in je bil že enkrat zaradi enakega trika predkaznovan, ko je prevzel neko veliko restavracijo v na-i®m, pa je potem vse vnovič, kar ni trdno pribito, prodal. Pač pa je Laake nekoč sluga princa Fride-^ka Viljema. Stekleno palačo namerava mest-na občina v Miinchenu na istem me-stu zopet sezidati. , Rumunskem petrolejska po-pl*Va. Budimpeštanski listi poročajo ® silni erupciji novih mogočnih pe-rolejskih vrelcev pri vasi Dura Ok-niCa na Rumunskem. Dnevno priteče Za 200 vagonov petroleja, katerega ^e morejo zajeti, vsled česar je cela °kolica podobna jezeru, po katerem Se delavci in kmetje vozijo s čolni. Gnezda in legla delavske tuberkuloze. Najstrašnejša bolcz.cn, na kateri hira in umira -naše delavstvo, je tuberkuloza. Da dobimo realno in popolnoma objektivno sliko o (vsakoletnih žrtvah, katere zahteva tuberkuloza od našega delavstva in od našega narodnega gospodarstva, navajamo v sledečem nekaj statističnih podatkov OUZD-a v Ljubljani: V letu 1928 je bilo bolnih na tuberkulozi 2278 ali 2.56% vseh zavarovancev. Bo-lezensfco-podpomih 'dni je izahtevala tulber-kuloza v tem letu 173.919, kar znaša 18.43% vseh bolezensko-p odpornih dni. Na vsakega zavarovanega 'delavca je odpadlo 1.95 'bolezensko-oskrbnih dni vsled tuberkuloze. Radi tuberkuloze je umrlo 184 -delavcev, kar znaša 34.64% vseh smrtnih slučajev. V letu 1929 je bilo bolnih na tuberkulozi 2067 ali 2.18% vseh zavarovancev. Bole-zensko-podpornih dni je zahtevala tuberkuloza v tem letu 132.544 dni, kar znaša 13.52% vseh bolezensko-,podpornih dni. Na vsakega zavarovanega delavca j,e odpadlo 1.40 bolezensko-oskrbnih dni vsled tuberkuloze. Radi tuberkuloze je umrlo 135 delavcev, kar znaša 23.98% vseh smrtnih slučajev. . . Na vseh podporah (v gotovini, narav* in storitvi) je izdal OUZD v Ljulbljani od 1. julija 1922 do 31. decembra 1930 Din 238,637.710.13. Od svoje ustanovitve pa do danes je OUZD v Ljubljani izdal za bolno delavstvo že Vi milijarde dinarjev. Od tega zneska odpade ca, 20% ali ca. 50 milijonov dinarjev samo na tuberkulozo. Naše narodno gospodarstvo je izgulbilo radi tuberkuloze od 1. julija 1922 pa do 31. decembra 1930 samo pri članstvu OUZD-a v Ljubljani 1,158.139 delovnih dni. V tem niso všteti dnevi zdravljenja tuberkuloze od 52. tedna dalje, kakor tudi ^ ne izguba delovnih dni vsled smrtnih slučajev. Kakšne ogromne številke bi dobili, ako bi poleg gornjega računali še tuberkulozna obolenja svojcev članov OUZD-a, nadalje tuberkulozna obolenja delavcev, ki niso zavarovani pri OUZD-u (rudarjev, železničarjev ter tprivatnih, javnih in državnih nameščencev) in tuberkulozna obolenja svobodnih poklicev (industrijcev, trgovcev, obrtnikov in kmetov)? Z absolutno sigurnostjo smemo torej trditi, da zahteva tuberkuloza v Dravski banovini vsako leto tisoče človeških življenj in sto milijonov izdatkov. Lepi lasje — vzlic vročini in prahul Zlasti kadar je vroče, je treba, da si umivate lase z Elida S h a m => p o o n o m. Tako Vam ostanejo lasje vedno zdravi in negovani, Vi sami pa se počutite prijetno osveženi! Vsak teden po enkrat si umijte glavo! ELIDA SHAMPOO Zrak je silno pokvarjen. Številni strokovnjaki se trudijo, kako bi olje zajeli. V celi okolici ne sme nihče prižgati niti vžigalice. Petrolej namesto pitne vode. Občina Kiezling pri Klosterneuburgu bi rada zgradila vodovod. V to svrho so se vršila na več krajih vrtanja. Na nekem prostoru so vrtali 57 metrov globoko in glej, namesto pitne vode je privrelo pravo mineralno svetilno °lie- . <, , Češka grofica Pongratz je zazgala žitne zaloge, da bi prisleparila zavarovalnino, List »Ceske Slovo« poroča, da je bila grofica Pongratz, ki ima velika posestva na Slovaškem, aretirana radi sleparije, ker je zažgala lastne zaloge žita v vrednosti več milijonov čeških kron, da bi prejela mastno zavarovalnino. Grofica je bila sicer radi tega zločina že pred sodnijo, toda dokazala je svojo nedolžnost, nakar ji je zavarovalnica izplačala zavarovalnino v izmeri 75%. Naknadno so dognali, da je sleparska aristokratinja najela krive priče. Ogenj je zanetila najbrž sama. Angleška podmornica se je potopila. Glasom poročila britanske ad-miralitete se je podmornica »Po-seidon« dne 9. t. m. severno od Weihaweija na Kitajskem vsled trčenja z neko ladjo potopila. 22 moz posadke je utonilo, za ostalih 18 pa se ne ve, da-li so še živi ali pa so ze tudi mrtvi. llletnega otroka snedel. Iz New Yorka poročajo: V bližini mehikan-skega mesta Pueblo je neki delavec priznal, da je umoril llletno dekletce in dele trupla snedel. Končno je še cinično izjavil, da mu je meso dobro tekmilo. Maribor. Tiger mariborski častni meščan. Kdo se smeje? Prav res. Kakor poročajo listi, so nekje skuhali predlog, da se podeli častno meščanstvo gg. Clemenceauju in Tardieuju kot priznanje posebnih zaslug, ki sta si jih stekla za Maribor. Zopet samomor vajenca. V sredo, dne 10. t. m. so okrog 18. ure našli stanovalci na podstrešju v Taborski ulici 16 obešenega pekovskega vajenca Karla Kozarja. — Poklicani zdravnik je zamogel konstatirati le smrt. Tik pred samomorom je obiskal Kozar še svoje starše, ki stanujejo tudi v Taborski ulici, od tam pa se je vrnil zopet k svojemu mojstru g. Franclu. Kaj je 16 letnega mladeniča dovedlo do obupnega dejanja, še ni ugotovljeno. Vsekakor je značilno, je v razdobju par mesecev to že drugi slučaj, da si je vajenec samovoljno vzel življenje. Dolžnost oblasti je, da vsak tak slučaj strogo preišče ter da skuša ugotoviti ozadje teh samomorov. O tujskoprometni znamenitosti v Mariboru poročajo zadnje dni mariborski listi. V mislih imajo Tri ribnike. Malo pozno, vendar ne prepozno, so se spomnili na to. Tudi nas veseli vsako olepšanje in moderniziranje Maribora in njegove lepe okolice, zlasti krčevinskega predela. Ampak radio in tistih par žarnic še ni vse; predvsem je treba tudi teren in pota krog ribnikov urediti; cesta je ponekod razdrapana, da je joj. Zlasti pa naj pristojna oblast, t. j. krčevinska občina, prepove divje vozarenje z motornimi vozili mimo Treh ribnikov, ki brezobzirno škrope z blatom in dvigajo oblake prahu. Vsaj v tem kotičku naj bi človek našel mir. Umetnost krematorijev. Delavci mestnega električnega podjetja so kopali pred škofijsko palačo na Slomškovem trgu jamo za postavitev droga za električno obločnico. Pri tem kopanju so naleteli na večjo množino človeških kosti in lobanj. To ni posamezen slučaj, ampak skoraj pri vsakem kopanju se najdejo preostanki mrličev in gospodje zgodovinarji nam sporočajo, da je bilo pred tolikimi in tolikimi leti na tem in tem mestu pokopališče. Tako n. pr. je bilo pokopališče v graškem predmestju, ob sedanji Aleksandrovi cesti, kjer so našli mnogo človeških kosti, ko so kopali temelje za teraso kavarne »Jadran«. Tudi sedaj ne poroča glasilo kat. akcije, da je bilo na sedanjem Slomškovem trgu nekoč pokopališče. Torej vsepovsod sama pokopališča. Izgleda, da je navsezadnje ves teritorij sedanjega mesta eno samo pokopališče. Ne zdi se človeku prijetno, tudi če se popolnoma otresemo vseh predsodkov, da je mestni teren s človeškimi ostanki takorekoč nastlan in še bolj, da se te preostanke, celo pred več sto leti umrlih, prekopava ter premetava. Ta okolnost nas še bolj utrjuje v mnenju, da je moderno sežiganje mrličev tudi iz tega ozira zelo potrebno ter umestno. Zato bi bilo res treba stremeti za tem, da pride tudi Tudi Ti pridobivaj naši »Delavski politiki" nove narofnike. Merilo delavske zavednosti je delavski tisk. Zato moraš tudi Ti pridobiti »Delavski Politiki« še vsaj enega novega naročnika. Delavec, nameščenec! pomnita, da Vajine interese zastopa le delavski tisk, zato čim več naročnikov, tem večji vpliv in tem močnejši bo naš glas. Zato na delo! V vsako delavsko stanovanje, v vsak lokal naš list — »Delavsko Politiko«. Književnost. »Svoboda«. Junijska številka revije »Svoboda« ima sledečo vsebino: Na uvodnem mestu je raziprava »Kapitalizem in so-cijalizetm po svetovni vojni«, ki je prirejena po znanem Baiuerjevem delu »Kapitalismus und Sozialismus nach dem Weltkrieg«, Za »Svolbodo« prireja to istvar Talpa. Z zanimanjem jo bodo brali naročniki revije, nekaj posebnega bo pa za naše strokovničarje, ki streme za široko /.nanstveno in kulturno vzgojo. Razprava se 'bo v prihodnji številki nadaljevala. V tej številki se nadaljujeta Pantelejeva povest »Ura«, raaspraiva o marksizmu in odlomek iz romana »Kavčuk«. Vilko Ivanuša se je oglasil s iprozo. Njegovi »Majski spomini« so sveži in opojni, resnični in svetli, kakor majsko solnce. Pesmi sta prispevala Vladko Klemenčič in Ton# Ču.iar. Prvega srečamo tokrat iprvič v »Svobodi« in pričakujemo, da nam zapoje še katero iz življenja proletarskih otrok. Čufarjeva »Pomladma elegija« je trpka sjika iz proletarskega življenja, naslikana s čudovito barvanimi besedami. Aktualna je razprava o Versailskih volitvah, ki jo je napisal R. Golouh in pa Kristanov prispevek o izobraževalnem delu med avstrijskim delavstvom. Oba članka zaslužita pozornost in zahtevata poglobitev v dejanske razmere. Med ocenami ,so važni podatki iz svetovne književnosti, o delovanju »Prosvetne matice« v Ameriki, kritika Žgečerve brošure o spolni vizigoji in drugo. Med raizniim je zapisanih nekaj iveri iz vsakdanjega dela in boja. Med njimi je najzanimivejša tista o kršč. socijalizmu. Iz ostalih rubrik je treba omeniti dramatiko, kjer vidimo uspeh naših del. odborov, ki lepo napredujejo. Tudi ta številka »Svobode« kaže, da je revija vedno na stalni višini. naš Maribor čimprej do svojega krematorija, Kdo je pevec? Pevski odsek »Svoboda« je poveril nadaljnje vodstvo svojega zbora g. Faganelliju, poleg tega pa izvede tudi temeljito reorganizacijo zbora. Ob tej priliki se sprejemajo novi pevci. Pozivajo se delavci in delavke, ki imajo interes za zborovsko petje, da se do konca tega meseca prijavijo. Prijave se sprejemajo do konca junija vsak četrtek od pol 8. do pol 9. ure v društvenem lokalu na Slomškovem trgu 6. Izpiti na moškem učiteljišču, Te dni so pričeli polagati na tukajšnjem moškem učiteljišču zrelostne izpite. Izpraševanje bo trajalo do 18. t. m. in je k izpitom pripuščenih 41 učiteljskih kandidatov. Več strelov je oddal vojak, ki straži vojaško skladišče sena v Stritarjevi ulici, minuli pondeljek ponoči, ki so povzročili mnogo strahu pri stanovalcih bližnje okolice. Vzrok streljanja je bil poskusni alarm vojaštva za slučaj, da bi nastal ogenj. Mesarja so zasačili. Mestno tržno nadzorstvo je prišlo te dni na sled nekemu mesarju, ki ni klal živine v mestni klavnici, temveč nekje izven mesta in je nato uvažal meso na skrivaj. Meso je imel shranjeno v neki hladilnici na umazanem snegu, ki si ga je v zimskem času preskrbel kar s ceste. Mestno tržno nadzorstvo e ob tej priliki zaseglo večjo količino mesa. Otvoritev Pohorskega doma mariborskih mestnih uslužbencev se bo vršila v nedeljo, dne 14. t. m. ob 10. uri dopoldne. Občni zbor »Ljudske univerze« se je vršil v pondeljek, dne 8. t. m. v društvenem lokalu, na katerem je podal odbor obširno poročilo o stanju in delovanju društva v minulem letu. Po vsestranski debati se je izvolil nov odbor, katerega tvorijo povečini člani starega odbora. Riziko dela. V tekstilni tovarni Doctor & drug je tam zaposlena 26 letna delavka Repolusk Frančiška prišla pri opravljanju dela preblizu stroja, ki jo je zgrabil in p zmečkal desno roko. PonesreČenki je nudil prvo pomoč rešilni oddelek, nato pa je bila oddana v splošno bolnico v nadaljnjo bolniško oskrbo. TVORNICA CIKORIJE mor. Zato se je pogreb vršil brez duhovnika, kar je za Ptuj vsekakor mala izprememba. O tem pogrebu se je mnogo govorilo, zlasti pa med pogrebci, ki so bili vsi drugačnega mnenja kot pa g. prošt. Pokojnika je spremilo na zadnji poti veliko število občinstva, delavcev, delavk in obrtnikov. Pevski odsek »Svobode« mu je pri odprtem grobu zapel dve ža-lostinki, ki sta slehernega globoko ganili. Marsikatero oko je bilo solzno. Družini izrekamo naše sožalje! Naša hrana Kolinska cikorija Nezgode. Minuli torek je v Mlinski ulici padla zasebnica Antonija Cep in pri padcu zadobila na glavi tako težke poškodbe, da so jo morali oddati v bolnico. Posestnik Rok Lepej iz Kamnice pa je z žogo toliko časa dražil kravo, da ga je žival z rogovi pošteno nagradila. Tudi njega so morali prepeljati v bolnico. Dvokolo znamke »Opel« je minuli torek ukradel neznani tat pri vrtnarju Steinbrennerju na Koroški cesti. Ukradeno dvokolo je vredno nad 1000 Din. Tudi čolni niso varni pred tatovi. Minulo nedeljo ponoči je bil ukraden ob dravski obali pritrjen čoln, last g. E. Kafferja. Čoln je meril okrog 5 m in je stal nad 800 Din. V stranskih ulicah cenejše kupujete, nego v prometnih. Kupujte v trgovini Ljudske tiskarne, Slomškov trg 6, da se o tem prepričate. Ptuj. V sredo, dne 10. t. m. ob pol 8. uri zvečer smo spremili k zadnjemu počitku Lesnikarja Karla, sina čevljarskega mojstra v Ptuju, ki je član naše »Svobode«. Neozdravljiva bolezen je tirala mladeniča v obup, da si je prostovoljno vzel življenje. Pri Hajdini se je vrgel pod brzovlak, ki je nesrečnika hudo razmesaril. Prošt g. 2agar je odklonil pogrebni obred, ker je mladenič izvršil samo- Zadružno gibanje v Senovem pri Rajhen-burgu. Petletnica obstoja konzumne in stavbene zadruge »Delavski dom«. 15. februarja letošnjega leta je minulo 5 let, odkar obstoja v našem kraju podružnica »Delavskega doma« iz Trbovelj. Mlado zadružno gibanje je moralo v tem času biti srdite boje, da se je uveljavilo. Nasprotniki zadružne ideje so mu opetovano proroko-vali pogin. Vsak tak poskus je znalo zadružno vodstvo z zvestimi zadružniki odbiti. Zgodilo se je baš obratno, kar so nam prorokovali: vsi neslavni proroki in zagrizeni nasprotniki so že zdavnaj uvideli, da je mogočni »MI« nezlomljiv. Zadružna trgovina ne sloni na običajnih trgovskih reklamnih trikih, temveč na realni podlagi. Časi veriž-nikotv so za nami, in zadružni pokret od dne do dne prodira v najširše plasti. Ideja slavnih rochdalskih tkalcev tudi v našem kraju pospešuje osamosvojitev ponižanih. Kako velikega pomena je za delavstvo lasten dom, to zna ceniti samo zavedno delavstvo, ki zna daprinašati žrtve. Kako žalostni so sipomini na čase, ko delavstvo še ni imelo svojega zavetišča. Danes je drugače. Delavske organizacije se nahajajo pod lastnim krovom: Svoboda, Zveza rudarjev Jugoslavije, Delavska godba, poverjeništvo Cankarjeve družba, vse je združeno pod eno streho. Skratka: Delavski doim je za zavednega delavca — ponos! Zadruga pa razen tega nudi tudi svojim članom in članicam s polno vplačanim deležem, ki znaša 50 Din, podporo iz svojega podpornega sklada za slučaj bolezni in smrti po naslednjih določilih tega ipravilnika, sprejetega na občnem zboru dne 19. aprila 1931: 1. Po 1. letu članstva do 3. leta in nakupovanju svojih potrebščin v zadružnih prodajalnah po 4 tedenski bolniški dobi oženjenemu Din 150.—, samcu Din 100.— 2. Od treh do pet let članstva in nakupovanja svojih potrebščin v zadružnih prodajalnah po 4tedenski bolniški dobi oženjenemu Din 200.—, samcu Dim 150.—, 3. Od pet let članstva dalje in nakupovanja svojih potrebščin v zadružnih prodajalnah po 4tedenski bolniški dobi oženjenemu Din 250.—, samcu Din 175.—. 4. Podporo za slučaj bolezni prejme član ali članica največkrat dvakrat v enem letu. 5. Za slučaj smrti člana ali njegove žene se izplača po dveletnem članstvu in nakupovanju potrebščin v zadružnih prodajalnah Din 300.— kot posmrtnina. 6. Vse podpore se izplačajo v blago: ali potom odpisa na že prejeto iblago. •.. «rm>