DELEGACIJE SO IZVOLJENE Prvi del volitev v delegacije za občinsko skupščino je za nami. Na volitvah delegacij, ki so bile 28. 3. in 31. 3. 1974 so občani mozirske občine izvolili delegacije za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti ter 21 delegatov v zbor družbenopolitičnih organizacij. Z rezultati, ki so na volitvah doseženi, smo lahko zadovoljni, doseženi rezultati so naslednji: Pogled na Luče iz nekoliko drugačnega zornega kota. Od Jeročnika Luče izgledajo prav tako slikovite kot tudi v resnici so. Zbor združenega dela občinske skupščine. Od vpisanih 5.998 volivcev je prišlo na volišča 5.684 volivcev ali 94,77 %. Za ta zbor je bilo izvoljeno dvajset delegacij. V teh dvajsetih delegacijah je bilo izmed 225 kandidatov izvoljenaih 171 delegatov. Zbor krajevnih skupnosti. Od vpisanih 10.507 volivcev je prišlo na volišča 10.108 volivcev ali 96,21 %. Za ta zbor je bilo izvoljeno osem delegacij. V vsaki krajevni skupnosti po ena. Od 146 predlaganih kandidatov se je volilo 127 delegatov. Za družbenopolitični zbor so rezultati udeležbe na volitvah enaki kot pri zboru krajevnih skupnosti. Ce bi poizkušali ocenjevati vzrok za takšne rezultate potem je. potrebno posebej poudariti, da je k takšni volilni udeležbi doprinesla visoka zavest in odgovornost naših delovnih ljudi in občanov, ki se zavedajo pomembnosti tega trenutka v katerem smo sprejeli nove ustavne dokumente, ustavo SFRJ in ustavo SRS, kot udi ostale samoupravne akte, od statuta občine do statutov TOZD, OZD in KS. Vsi dokumenti, ki smo jih v zadnjem obdobju sprejemali, nam v našem nadaljnjem samoupravnem socialističnem razvoju odpirajo nove in širše možnosti za uveljavljanje naših socialističnih interesov. Nedvomno pa je k takšnim rezultatom prispevala nedvoumno izražena solidarnost vseh nas glede enotnega nastopa do vseh tistih, ki imajo kakršnekoli ozemeljske želje do Jugoslavije. S tako visoko udeležbo na volitvah smo izpričali svojo pripravljenost, da se borimo za vsak košček naše domovine. Aktivnost družbenopolitičnih organizacij ZK, SZDL, sindikatov, ZB in ZMS je bila v zadnjih nekaj mesecih izredno intenzivna. Se posebej velja ta ocena za SZDL in sindikate, ki sta bila operativna izvajalca priprav na volitve v občinsko skupščino. Posebno priznanje zaslužijo tudi občinska volilna komisija, volilne komisije vseh temeljnih samoupravnih skupnosti in seveda volilni odbori, ki so delovali na voliščih. In kakšne so naloge v tem trenutku? Smo v obdobju konstituiranja delegacij v temeljnih samoupravnih skupnosti. Že 29. aprila bo prva seja vseh zborov občinske skupščine, (Nadaljevanje na 2. strani) DELEGACIJE SO IZVOLJENE (Nadaljevanje s 1. strani) ki se bo takrat konstituirala in izvolila svoje organe. Prav zaradi tega v tem trenutku aktivnost družbenopolitičnih organizacij ne sme prenehati. Potrebno je organizirati takšne oblike in metode izobraževanja članov delegacij in delegatov, ki jih bodo usposobile za njihovo delo v posameznih zborih občinske skupščine. Obenem pa izpostaviti takšen sistem informiranja, da bodo delegati in delegacije seznanjeni z vso problematiko. V posamezne delegacije so bili izvoljeni naslednji kandidati: lira. ■MM-SrrMT .Ul lil -mr..iri ,8«. irif, ZBOR ZDRUŽENEGA DELA * 1 11 Delegacija TOZD lesna industrija NAZARJE: 1. BENDA Franc 2. FEDRAN Ivan 3. KOTNIK Stanko 4. BRITOVŠEK Stanko 5. REMIC Ferdo 6. ROZENSTEIN Jože 7. REMIC Franc 8. PEČOVNIK Stanko 9. PODMENINSEK Stanko 10. BELAK Jakob 11. LEVAR Mirko 12. ČEPLAK Janez 13. FLORJANC Vera 14. PEČNIK Anton 15. CAJNER Danilo 16. ES Slavka 17. ZAGOŽEN Ivan 18. VELAM Rozika 19. VENEK Ivan 20. Spende Jože 21. REMIC Marjan 22. ZAKRAJŠEK Štefka 23. UZAR Milka 24. CERAR Marija 25. PODMENINSEK Franc Delegacija TOZD gozdarstvo NAZARJE: 1. ATELŠEK Franc 2. BITENC Pavel 4. BREZNIK Avgust 3. BREZNIK Franc 5. KREBS Cveta 6. LOJEN Rafael 7. MAROVT Janez 8. PEČNIK Karl 9. PODLESNIK Franc 10. POTOČNIK Marjan 11. REMIC Nada 12. ROBNIK Ivan 13. STRMSEK Vlado 14. URANK Ivan Delegacija TOZD SMREKA GORNJI GRAD: 1. PAHOVNIK Jože 2. PETEK Franc 3. POTOČNIK Fanika 4. POZNIČ Franc 5. ZAVOLOVSEK Marija Delegacija Skupne službe GLIN NAZARJE: 1. BASTL Anica 2. HAJDINJAK Martin 3. PLANOVSEK Kristijan 4. STEINER Franjo 5. VIVODA Mira Delegacija »GRADBENIK-«, LJUBNO OB SAVINJI: 1. BASNEC Anton 2. CAJNER Rudi 3. LEVAR Alojz 4. MEDIC Beta 5. Nerat Ivan 6. VODUŠEK Jože 7. ZALESNIK Jože Delegacija »ELKROJ« Mozirje: 1. ROBNIK Janez 2. PUNCER Draga 3. ŠTRUKELJ Ludvik 4. SLAPNIK Ivanka 5. REČNIK Danica 6. REBERCNIK Jelka 7. SLEMENSEK Franc 8. ČESNOV AR Marjana 9. RAJTER Janez 10. JERAJ Milena 11. POTOČNIK Anica 12. MAROVT Angela 13. VENEK Alojzija 14. FLUDERNIK Marija 15. VERTAČNIK Silva Delegacija TOZD MGA NAZARJE: 1. GOLOB Jožica 2. JEROVCNIK Ela 3. MAROLT Marko 4. PAJK Zlatko 5. POZNIČ Dragica 6. PURNAT Marko 7. TAJNSEK Amalija Delegacija ZKZ MOZIRJE: 1. BIDER Katarina 2. BRIC Jože 3. COPAR Ivan 1. HRIBERSEK Ivana 5. MAROLT Vera 6. PODMENINSEK Frančiška 7. RIHTER Anton 8. ZAGOŽEN Martin Delegacija TRGOVSKO PODJETJE »SAVINJA« MOZIRJE: 1. BRINOVSEK Franc 2. FUŽIR Vera 3. POCIVAVSEK Kristina 4. RAKUN Stanko 5. ZAKRAJŠEK Fanika Delegacija TOZD »JELKA« GORNJI GRAD: 1. BREZNIK Anton 2. GOVEK Ana 3. JUVAN Maks 4. NARALOCNIK Ana 5. ROJTEN Marija Delegacija »TURIST« MOZIRJE: 1. ZAGOŽEN Metka 2. CAR Nada 3. KRAJNER Tilčka 4. KOSIČ Dora 5. VIDMAR Slavka Delegacija TOZD GOLTE: 1. PLESEC Anton 2. NIKOLIČ Bogomir 3. JEZOVSEK Dragica Delegacija CINKARNA CELJE OBRAT LJUBIJA: 1. ERJAVEC Ferdo 2. MAVRIC Jože 3. STAKNE Stanko 4. SIMONIČ Martin 5. RAKUN Franc Delegacija ZKZ MOZIRJE KMETIJSKI PROIZVAJALCI: 1. BITENC Alojz 2. BIDER Jože 3. DELEJA Franc 4. FRICELJ Jože 5. JURJEVEC Ivan 6. KOMAR Franc 7. MAZEJ Franc 8. MELAVC Fanika 9. PETRIN Jože 10. PRAZNIK Jože 11. PRAZNIK Ivica 12. VERBUC Ivah' Delegacija TOZD KMETJE LASTNIKI GOZDOV: 1. JERAJ Franjo 2. KRIVEC Alojz 3. BUDNA Jože 4. KOVSAK Anton 5. KRIVEC Jože 6. ROBNIK Albin 7. PEČNIK Ivan 8. OSEP Stanko 9. JEŽ Peter 10. SLATINSEK Oskar 11. ROBNIK Gracij 12. PÖDPECNIK Rafko 13. SLAPNIK Anton, ml. 14. ROSC Alojz Delegacija ZASEBNI OBRTNIKI: 1. BIDER Franc 2. CeSNOVAR Emil 3. JERAJ Ivo 4. KOREN Pavel 5. KRAJNC Ivan 6. KRAJNC Viktor 7. MAROVT Vili 8. MATKO Vlado 9. POLIČNIK Maks 10. REMIC Heri 11. ŠELlSNIK Alojz 12. WEISS Stanko Delegacija OSNOVNA SOLA MOZIRJE: 1. BREZNIK Franc 2. MAROLT Darinka 3. HRIBERNIK Ivica 4. NOVAK Zdravko 5. JAKSlC Jožica (Nadaljevanje na 3. strani) DELEGACIJE SO IZVOLJENE (Nadaljevanje z 3. strani) Delegacija OSNOVNA ŠOLA GORNJI GRAD: L CAjNER Vida Z. JANŠEK Angela 3. PODPEČAN Martina 4. STRADOVNIK Ivanka 5. VENIŠNIK Jože Delegacija ŠŠZD VELENJE ENOTA MOZIRJE: 1. KOVAČ Danica 3. STEINER Franjo 3. URANK Jožica 4. V ALTE Natalija 5. VRTAClC Pavla 6. VAJD Rajko Delegacija UPRAV A SO MOZIRJE: 1« MIKLAVC Angelca Z. JOŠT Pavlina 3. NADVEŽNIK Franc 4. FINKŠT Franc 5. HRIBERŠEK Frane 6. PUNGERŠEK Ivan 7. PLAZNIK Rezika 8. TAJNIK Ivan ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI Delegacija KS MOZIRJE: I. ACMAN Tatjana Z. ATELŠEK Ivan 3. AÜBREHT Martin, ml. 4. BREZNIK Marija 5. COPAR Aleksander 6. DOBELŠEK Franc 7. DOBNIK Anton 8. GOSTEČNIK Franc 9. KOTNIK Ivan 10. LAMUT Ivka 11. MAROLT Jože, ml. 13. MARTINČIČ Dušan 13. MIKEK Anton, ml. 14. MIKLAVC Vlado 15. PLAZNIK Alojz 16. POD VRATNIK Nada 17. PORT Šonja 18. REBERŠAK Jože 19. PRAZNIK Franc 80. REPENŠEK Milan 31. SENICA Nevenka 33. TROGAR Pavla 33. VERBUC Anton 34. VRHOVNIK Anton 35. VODUŠEK Jože, ml. Delegacija KS RECICA OB SAVINJI: 1. BASTL Alojz 3. DOLINAR Rudolf 3. ERMENC Ivan 4. FARCNIK Ivan 5. FEDRAN Ladislav 6. FELICIJAN Marija 7. GROBELNIK Ivan 8. HRIBERNIK Jože 9. HUDALES Alojz 10. JERAJ Slavica II. KRAJNČIČ Ivan 13. PETRIN Matija 13. PODLESNIK Franc 14. POTOČNIK Alojz April 1974 15. RAKUN Franc 16. REMIC Jože 17. REMIC Vida 18. SENICA Ivan 19. ZVIR Franc 30. ZUNTER Janez Delegacija KS NAZARJE: 1. KOPITAR Mila 3. DOBROVC Marjan 3. ILOVŠEK Anton 4. ERMENC Karl 5. KRIŽNIK Avgust 6. RREFL Anton 7. KRAJNER Majda 8. HERMAN Heda 9. BERLOŽNIK Ivan, ml. 10. REMIC Marija Delegacija KS GORNJI GRAD: 1. ČEPLAK Jože 3. MIKLAVC Franc 3. FILAČ Jakob 4. VERŠNIK Jože 5. PETEK Jože 6. MIKLAVC Ludvik 7. POŽARNIK Matevž 8. MAVRIC Valentin 9. FIRŠT Amalija 10. MARÖVT Ela 11. ČRETNIK Branko 13. ŽEROVNIK Jernej 13. ŠTIGLIC Jože 14. SUHOVERŠNIK Milan 15. ŽA VERŠNIK Matija 16. ŠTORGELJ Fortunat 17. ROP Terezija 18. ZAGRAdIŠNIK Štefan 19. TIRŠEK Franc 30. ZIDARN Jelisava Delegacija KS LJUBNO OB SAVINJI: 1. BEZOVNIK Franc 3. BRGLEZ Marija 3. CIREJ Ivan 4. GOLOB Janez 5. GOVEK Franc, ml. 6. IRNER Franc 7. JANEZ Anton 8. JERAJ Jože 9. KOLENC Ciril 10. KRAJNC Marjana 11. KRALJ Jože, ml. 13. KRUMPACNIK Marija 13. LIHTENEGER Franc 14. MARÖVT Jože 15. MIKEK Alojz 16. NARALOCNIK Franc 17) OBOJNIK Jože 18. OREŠNIK Ana 19. OREŠNIK Franc 30. POLIČNIK Franc 31. PODBREZNIK Jože, ml. 33. POVH Franc 33. PRISLAN Jože 34. RADAN Stipe 35. SEDOVŠEK Anton Delegacija KS LUCE OB SAVINJI: 1. GRACUN Franc 3. KOSMAČ Ivan 3. KUMER Anton 4. MLAČNIK Jože 5. PETEK Alojz 6. PLESNIK Jakob 7. PREPADNIK Stanko 8. PODLESNIK Janez 9. PLAZNIK Ivan 10. ROSC Ivan IT. ROBNIK Alojz 13. SUPIN Leopold 13. VENER Anton 14. VOLER Jože 15. ŽAGAR Ivan Delegacija KS SOLČAVA: 1. GRUDNIK Mirko 3. GOLOB Angela 3. LOGAR Franc 4. LENAR Avgust, star. 5. VRŠNIK Nuna ■ M-namne -fi u) .u,11 niL.-uia IZVOLJENI DELEGATI V ZBOR DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ L BORšNAK Toni, Lačja vas 3. ČEPLAK Anka, Bočna 3. GERDINA Franjo, Mozirje 4. GRUDNIK Roman, Nazarje 5. HERMAN Edi, Nazar je 6. KNAPlC Jožica, Luče 7. LENAR Avgust, ml., Logarska ^dolina 8. MAROVT Franc, Ljubno ob Savinji 9. OMLADIČ Franc, Mozirje 10. PEČOVNIK Jožica, Nazarje 11. RAKUN Jožefa, Poljane 13. RAKUN Jože, Nazarje 13. ROBNIK Meta, Luče 14. ROJTEN Jelka, Bočna 15. STRAŠEK Bogomir, Nazarje 16. ŠARB Franc, Gornji grad 17. ŠTIGLIC Vida, Ljubno ob Savinji 18. šTRBENK Marija, Bočna 19. TEVŽ Franc, Šmartno ob Dreti 30. ŽAvOlOvŠEK Mirko, Bočna 31. ŽAGAR Marta, Mozirje Blubert H. Šejk 10 občinske konference SZDL Izvršni odbor občinske, konference SZDL Mozirje se je 9. aprila sestal na svoji redni seji in razpravljal o osnutku besedila družbenega dogovora o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974 v občini Mozirje. Razprava je bila usmerjena predvsem v tiste člene dogovora, ki govorijo o nalogah socialistične zveze, ki se mora zavzemati za: — hitrejše ustavno konstituiranje samoupravnih interesnih skupnosti, tako da bodo v njih resnično zastopani delovni ljudje iz temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti, kot tudi delovni ljudje, ki opravljajo družbene dejavnosti, (Nadaljevanje na 4, strani) PRVI USPEHI IZVEDENEGA REFERENDUMA Pred dnevi je zasedal odbor za izgradnjo šol v občini Mozirje. Namen zasedanja je bil, da poleg sklepov za bodoče naloge, sprejme dokončno poročilo o stroških izgradnje šole Rečica ob Savinji in poročilo o plačevanju krajevnega samoprispevka za izgradnjo šol in prostorov za otroško varstvo, za kar ga zavezuje odlok o uvedbi krajevnega samoprispevka. Na tem zasedanju je bilo sprejeto poročilo, ki ga po sklepu odbora, z namenom, da bodo o njem seznanjeni vsi občani, tudi dobesedno povzemamo: POROČILO o izgradnji šole Rečica ob Savinji in o plačevanju krajevnega samoprispevka za izgradnjo šol in prostorov za otroško varstvo v občini Mozirje I. Šola Rečica ob Savinji Po temeljitih pripravah smo v lanskem letu pristopili k izvajanju programa izgradnje šol in prostorov za otroško varstvo, kateri je bil osnova za uvedbo krajevnega samoprispevka na podlagi izvedenega referenduma. Kot prvi objekt tega programa je bila izgradnja šole v Rečici ob Savinji s štirimi učilnicami in enim prostorom za otroško varstvo, večnamenskim prostorom, jedilnico, kuhi- njo, upravnimi in drugimi pomožnimi prostori ter s prostorom za centralno ogrevanje. Skupna bruto površina objekta znaša 760 m*. Po programskih izhodiščih se je o-cenjevalo, da bodo stroški za objekt, zunanjo ureditev in za novo kompletno opremo znašali 2,760.000,00 dinarjev tj. po 3.630,00 dinarjev za mž. Izvajalec del je bilo Gradbeno podjetje »GRADBENIK« Ljubno in to po sklenjeni pogodbi na ključ kakor za objekt tako tudi za zunanjo ureditev. Opremo, telefonski in električni priključek pa smo financirali neposredno. Stroški vseh del, priključkov in opreme so znašali 2,932.485,20 dinarjev ali 3.858,00 dinarjev po e-nem m1 bruto površine. Stroški za posamezna dela pa znašajo: Vrsta Dinarjev Strukturni »/o stroški po m2 objekt 2,340.179.80 79,81 3.079,00 zunanja ureditev 262.254,10 8,95 345.00 oprema 126.276.75 4,31 166,00 projekt (objekt, zun. ureditev) 87.671,00 2,98 115.00 nadzor 70.000,00 2,38 92,00 zunanji električni priključek 36.123,05 1,23 47.00 telefonski priključek . 9.980,50 0,34 13,00 skupaj 2,932.485,20 100 3.858,00 OPOMBA: priključek telefona še Sredstva za pokritje zgoraj nave- ni bil izveden zaradi izvajanja novih denih stroškov za novo ; šolo Rečica napeljav v Rečici ob Savinji zaradi telefonske avtomatike, je pa v celoti ob Savinji so virov: pritekli iz naslednjih plačan pogodbeni znesek na ključ. Vrsta vira Dinarjev Struktur. •/. proračun občine Mozirje 1,700.000,00 skupnost otroškega varstva občine Mozirje 1,100.000,00 samoprispevek občanov iz Rečice ob Savinji 85.000,00 iz občinskega samoprispevka občanov 57,98 37,51 2,89 in delovnih organizacij 47.485,20 1,62 skupaj 2,932.485,20 100 Vrsta prispevka Plan oz. predpis za 1. 1973 Vplačano za leto 1973 din Real, v °/o od katastrskega dohodka in od dohodka od lesa od dohodka od obrti od osebnih dohodkov in pokojnin od 1 %> bruto osebnih dohodkov delovnih skupnosti 241.530,00 137.781,50 1,013.600,00 534.000,00 177.444,55 82.330,70 1,298.603,00 690.185,00 73 60 128 129 skupaj din 1,926.911,50 2,248.563,25 117 Kot je razvidno, smo investicijo financirali brez kreditnih sredstev v planiranem roku in v glavnem okviru planiranih sredstev, če odštejemo stroške projektov in delno nadzora (114.000 din), ki so bili plačani pred sestavljanjem in sprejemom programa stroškov oziroma še pred planiranjem potrebnih sredstev. Ob upoštevanju tega dejstva, je investicija presegla planirani znesek le za 58.485,20 dinarjev, kar pa je spričo dinamičnega spreminjanja gradbenih cen izredno malo. II. Izvajanje odloka o samoprispevku Dotok sredstev iz navedenega samoprispevka za izgradnjo šol in prostorov za otroško varstvo, ki se izvaja od 1. maja 1973 dalje, kaže za obdobje osmih mesecev preteklega leta v globalu zadovoljivo sliko. Iz tabele levo spodaj je razvidna konkretna realizacija dohodka iz posameznih virov v obdobju od 1. 5. 1973 do 14. 1. 1974 za leto 1973: (Nadaljevanje na 5. strani) SEJA 10 OBČINSKE KONFERENCE SZD1 MOZIRJE (Nadaljevanje s 3. strani) — da bodo samoupravne skupnosti izdelale program dela, — da bodo samoupravne skupnosti pravočasno izvedle javno razpravo o svojih programih, socialistična zveza pa mora zagotoviti udeležbo na zborih delovnih ljudi. Za spremljanje uresničevanja tega družbenega dogovora se ustanovi pri SO Mozirje odbor, v katerega imenuje po enega člana vsak podpisnik tega dogovora. IO je v ta odbor imenoval COP Hinkota, predsednika OK SZDL Mozirje. _ Na seji je tekla razprava o evidentiranih možnih kandidatih za člane izvršnega sveta občine. Izvršni svet sestavlja 11 članov, na imena le-teh bo dala svoje mnenje še občinska konferenca SZDL na svoji prihodnji seji. Evidentirani kandidati so: Hubert HERCEK, za predsednika IS in člani: Hinko Cop, Ivan KOS, Franc dr. URLEP, Desa inž. KOZIC, Anton VRHOVNIK, Tone VENEK, Stanko PRODNIK, Janez ŽAGAR, Ernest ŠPEH, Mirko inž. TRATNIK. Sprejeto je bilo poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev delegacij temeljnih samoupravnih skupnosti in delegatov za družbenopolitični zbor SO Mozirje. Člani izvršnega odbora so razpravljali o poročilu žirije za podeljevanje Priznanj OF v letu 1974. Podeljenih bo šest Priznanj. Le-ta bodo podeljena na proslavi v Gornjem gradu, na kateri bodo sodelovali pevski zbori iz občine Mozirje in Velenja. Na izvršnem odboru je bil sprejet sklep o sklicu seje občinske konference SZDL Mozirje, ki bo v sredo, 24. aprila 1974. PRVI USPEHI IZVEDENICA REFERENDUMA (Nadaljevanje s 4. strani) ~ Do 14. januarja 1974, kot je razvid- Stanje sredstev na dan 14. 1. 1974 Dinarjev no, je bilo vplačanega v globalu 117 ____________________________________________________________________ odstotkov predvidenega dohodka. Ce pogledamo posamezne vire, ugotovi- 1- Na računu 10 % obveznega pologa za šolo mo, da so planirani dohodki z vpla- Rečica ob Savinji, ki bo vrnjen za zbirni račun 277.202,30 čili preseženi: za 1 % pri prispevku na 2. Na računu samoprispevka od delovnih skupnosti 1,064.980,70 bruto osebne dohodke delovnih orga- 3. Na računu samoprispevka občanov 676.164,90 nizacij za 29 % in pa na 1,8 % pri- 4. Na zbirnem računu od samoprispevkov občanov 97.282,90 spevku od neto osebnih dohodkov o- -----------------—--------------------------------------------------------- ziroma 1,5 % prispevku od pokojnin Skupaj 2,115.630,80 čan delno za dokončni obračun šole Rečica ob Savinji (glej točko 4 virov sredstev) in pa za nakazilo 100.000,00 dinarjev kot avans za izdelavo projekta za šolo Gornji grad po sklenjeni pogodbi z Zavodom za napredek gospodarstva Celje. za 28 %. Do presežka na teh dveh postavkah je prišlo zaradi dviga o-sebnih dohodkov in zaradi novih zaposlitev, iz česar smo pri izhodiščih za referendum tudi izhajali. Pri izračunavanju potrebnih sredstev za realizacijo programa izgradnje šol smo namreč izhajali na eni strani iz mase realiziranih osebnih dohodkov v letu 1972, na drugi strani pa tudi iz gradbenih cen za posamezni objekt iz istega leta, računajoč, da se bosta trenda osebnih dohodkov in gradbenih cen kompenzirala, oziroma izravnavala. Po bežnih ocenah bo to za lansko leto tudi doseženo. Poudariti pa je, da bo 1 °/o samoprispevek delovnih skupnosti za leto 1973 prekoračen še za višje od navedenega odstotka in to zato, ker so podpisale samoupravni sporazum o sofinanciranju programa izgradnje šol tudi delovne organizacije izven občine, ki imajo svoje obrate v naši občini, kar pri izhodiščih nismo računali. Na drugi strani pa ugotavljamo sorazmerno slaba vplačila na dohodkih od kmetijske in obrtne dejavnosti. Predpis namreč nekoliko presega planirane zneske samoprispevka za leto 1973 iz tega vira, vendar le-ta ni realiziran. Na prispevku in kmetijstvu realizacija zaostaja za 27 °/o, na prispevku iz obrti pa celo za 40 °/o. Potrebni bodo ukrepi in intenzivnejša izterjava. Razliko med celotnimi dohodki in evidenčnimi sredstvi, ki znaša 132.932,45 dinarjev pa predstavlja izdatek, ki je bil iz teh sredstev izpla- OBJAVLJAMO LISTO EVIDENTIRANIH MOŽNIH KANDIDATOV ZA ODGOVORNE FUNKCIJE V SO MOZIRJE IN NJENIH ZBORIH. O TEH KANDIDATIH SO RAZPRAVLJALI NA VSEH ZBORIH DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV. V TEJ RAZPRAVI SO DOBILI USTREZNO PODPORO. Predsednik SO Franc ŠARB, roj. 1918 v Gornjem gradu, ekonomski tehnik, dosedanji predsednik SO Mozirje. Podpredsednik SO Franjo GERDINA, rojen 1931 iz Mozirja, gozdarski tehnik, zaposlen v GLIN Nazarje, sekretar osnovne org. ZKS v GLIN Nazarje. Predsednik IS, Hubert HERCEK, roj. 1942, iz Mozirja, predsednik občinskega sindikalnega sveta Mozirje. Predsednik DPZ, Jože RAKUN, roj. 1944, zaposlen na obč. komiteju ZKS Mozirje. Podpredsednik DPZ, ŠTIGLIC Vida, roj. 1943, iz Ljubnega ob Savinji, predmetna učiteljica na osnovni šoli Ljubno ob Savinji. Predsednik ZZD, Kristijan PLANOVSEK, roj. 1943, iz Nazarja, lesnoindustrijski tehnik, zaposlen v GLIN Nazarje. Podpredsednik ZZD, FLUDERNIK Marija, roj. 1944, iz Mozirja, vodja gotovih izdelkov v ELKROJ, sekretar osnovne org. ZKS v ELKROJ. Predsednik ZKS, Lojze PLAZNIK, roj. 1941, iz Mozirja, inž. agronomije, vodja kmetijske službe v ZKZ Mozirje. Podpredsednik ZKS, Franc LIHTINEGER, roj. 1928, iz Ljubnega ob Savinji, kmetijski tehnik, zaposlen v ZKZ Mozirje. RAZGLAS Oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Mozirje na podlagi 6. točke navodila o postopku z najdenimi stvarmi (Ur. 1. FLRJ, št. 93-733/49) obvešča da je najdena: — zlata ženska zapestnica, — ročna ura znamke Coriebert. Lastnika vabimo, da najdeno zapestnico in uro dvigne v oddelku za notranje zadeve Skupščine občine Mozirje. Sola Mozirje je prvi moderni šolski objekt, ki smo ga zgradili v naši občini. V GLIN nove cene gozdnih sortimentov Med 4 TOZD delovne organizacije Gozdarstvo in lesna industrija Nazarje je bil sklenjen sporazum o novih cenah gozdnih sortimentov. Predlagani osnutek novih cen je sprejel na svoji seji 12. marca 1974 svet TOZD Gozdarska kooperacija KLG. Osnova za nove cene je predlog novega cenika, ki ga je sestavilo poslovno združenje, s tem, da pri hlodovini smreka—jelka odstopamo navzgor. Ker je celoten cenik zaradi številnih vrst lesa in sortimentov preobširen, navajamo le nekaj najobičajnejših sortimentov: Sortiment Stara cena din Nova cena din Hlodovina smreka/jelka I. klasa , 460,00 780,00 II. klasa 420,00 680,00 III. klasa 360,00 580,00 Drogovi za hmelj (prej drobni gradbeni les) do 5m 6 in več m 340,00 500,00 360,00 550,00 Celulozni les iglavcev nemaklan, nerazžagan 290,00 400,00 Jamski lest $61,00 380,00 Hlodovina — bukova F 700,00 1.000,00 Li 520,00 800,00 Lä 400,00 650,00 I. 400,00 650,00 H. 350,00 500,00 m- 290,00 400,00 V približno enakem odnosu se je dvignila cena tudi vsem ostalim gozdnim sortimentom od drogov do drv, ki jih naše podjetje uporablja kot surovino za iverico. Za vse informacije se gozdni posestniki obračajte na gozdne obrate, kjer se lahko v podrobnosti seznanite z novim cenikom.'Öd poznavanja cenika gozdnih sortimentov je v veliki meri odvisno, kolikšen kos kruha bo dal gozdnemu posestniku njegov, z ureditvenim načrtom predvideni etat sečnje. Pri izkoriščanju gozdov je tretja misliti na izdelavo takih sortimentov, ki dosegajo boljšo ceno. Zakaj bi, kjer je to mogoče» razžagali pol-nolesno drevo iglavcev tanjšega premera na 4 m in dosegli ceno 400 din za m3. ,Če lahko za taisti les, če je dolg 6 m in več, iztržimo 550 din. Nadalje je v vašem interesu, da je čas od sečnje do oddaje lesa čim krajši. Hlod I. klase bo pri oddaji po pol ali enem letu le še II. ali celo III. klasa. In še zelo važno vprašanje! Interna kontrola podjetja je ugotovila, da prihaja na centralno skladišče hlodovina krajša od 4 m. Za lansko leto je kontrola ugotovila skodraj 20.000 m3 prekratke hlodovine. Vsem gozdnim posestnikom predlagamo, da gornje navedbe upoštevajo, ker bo le tako izkupiček za oddani les večji. Priporočamo vam, da se s prevze-malci lesa dogovorite o dnevu oddaje vašega lesa in da pri tem prisostvujete. Le tako bodo odpadla vsa sumničenja in morebitne napake glede klasiranja in izmere. Ker novo uveljavljene cene veljajo od 1. januarja 1974 dalje, in to samo za naše podjetje, opozarjamo zlasti gozdne posestnike šoštanjske-ga področja, da bodo to ceno dosegli le, če bodo svoj les oddali na skladišče podjetja. Objavljene cene pomenijo za gozdnega posestnika bruto ceno, franko Nazarje ali franko skladišče Šoštanj. Odbitno postavko za gozdnega posestnika predstavlja 55 din obveznega in neobveznega dela biološke a-mortizacije in 70 din režije za vsak m’ posekanega lesa. Za povečanje BA 40 din na 55 din/ m3 se je svet TOZD odločil na osnovi razprave na obratnih svetih KLG. V kolikor do povišanja ne bi prišlo, bi v tem letu čisto zamrla vsa investicijska dejavnost v gozdne ceste zasebnega sektorja. Upravna režija se je povečala za 17 din/m3 zaradi tega, ker predvidevamo, da bo nov samoupravni sistem potegnil za sabo določene stroške, ki jih v tem trenutku niti nismo v stanju predvideti. Glede na to, da predstavlja gozdarska kooperacija KLG samostojno TOZD s statusom pravne osebe in samostojnim obračunom, pa se bodo morebitni presežki sredstev pokazali ob zaključnem računu. Nove cene pomenijo zopet korak naprej pri vrednotenju pomembne kmetijsko-gozdarske panoge, od gozdnih posestnikov samih pa v mnogočem zavisi, kakšen bo izkupiček za oddani les. Želimo, da bi bil ta čimvečji v vaše in naše zadovoljstvo. Matevž POŽARNIK < ► !! obvešča j mmm n i13 Tovarna gospodinjske opreme Velenje I! 1. razpolagamo s prostimi delovnimi mesti za NK in KV delavce 2. uredili smo hiter prevoz na delo iz smeri Luče in Gornji grad (od 15. 4. 1974 dalje) 3. avtobus iz Gornjega grada odpelje zjutraj ob 4,50 4. prevozne strošjje nad 40,00 din krije Gorenje v celoti 5. minimalni OD od 1,700 din dalje 6; vabimo zainteresirane za zaposlitev, da se oglasijo v kadrovsko socialni službi TGO Gorenje Velenje. TGO GORENJE VELENJE Kadrovsko-socialna služba jSavifu'sfttL April 1974 KOMISIJA ZA INFORMIRANJE PRI OK ZMS MOZIRJE »Nedvomno je osnovni namen pohoda v tem, da današnja mladina in vse bodoče generacije ne pozabijo na težko pot revolucije in NOB. Tradicije NOB se morajo prenašati iz'roda v rod ih mladi se zavedamo, da je bil za svobodo in mir krvni davek velik, zelo velik. Želimo, da spoznate, kje se je pred 30,leti borila Štiri-najstva. da spoznate borce te slavne divizije, domačije in domačine ki so v tistih hudih borbah nudili zavetje in -pomoč borcem. Spoznajte tudi zgodovino herojske borbe štirinajste, katera mora ostati nepozabna.« Po končani proslavi smo si podali roke in si zaželeli srečno pot še naprej, ter nasvidenje zopet prihodnje leto. Bezovšek Marija Praznovale so tudi matere in žene padlih borcev »Ni važno, kaj ste nam pripravili za 'prigrizek in pijačo; mnogo več nam pomeni to, da ste se spomnili tudi nas !« To so bile besede, izrečene na ganljivem in nepozabnem srečanju z materami in ženami padlih borčev na skromni pogostitvi, ki sta jo zanje priredila na dan žena odborä krajevnih organizacij Združenja borcev NOV in vojaških vojnih invalidov na Ljubnem ob Savinji. Po svečanem pripenjanju nageljnov na prsa teh klenih žena, od katerih so nekatere ure daleč gazile še neizorani sneg z okoliških hribov, da so se lahko odzvale povabilu, so tovariši v pozdravnih besedah obnovili že skoraj pozabljeni dolg, da ob izre-kahju priznanja našim ženam in dekletom širom domovine za njihove zasluge pri osVoboditvi in nato pri izgradnji lepše bodočnosti v naši novi socialistični domovini, ne smemo nikdar pozabiti tudi tistih žena, ki so za rojevanje te naše lepše domovine žrtvovale največ; kar človek razen svojega lastnega življenja sploh lahko žrtvuje, to je, žrtvovale so življenja svojih mož in otrok, ki so kot borci vseh starosti v narodnoosvobodilni vojni prelili svojo kri v neusmiljenem boju z okupatorjem, ali pa shirali in bili pobiti v koncentracijskih taboriščih in ustreljeni kot talci v zaporih. V nadaljevanju te skromne sveča-osti, ki je za slavljenko pomenila o-gromno več, kot bi si neprizadeti lahko predstavljali, so- neopazno hitro potekle štiri ure v prisrčnem razpoloženju, veseli pesmi in pripovedovanju. Prijetno presenečenje so vzbujale s svojimi domislicami celo stare mamice in dokazale, da so kljub visoki starosti še vedno mladostnega srca in duha. V razgovoru so se zanimale za bližnje volitve delegatov v Skupščino občine Mozirje in-vpraševale, če je tudi kandidacijski sestanek prihodnjo nedeljo obvezen za vse. Ob poslavljanju je bila želja vseh, naj bi se takšna srečanja še ponovila. V. P. POHOD PO POTEH XIV. DIVIZIJE OK ZMS Velenje je ob 30. obletnici legendarnega pohoda XIV. divizije in 30-letnici smrti pesnika Karla Destovnika-Kajuha organizirala pohod po poteh XIV. -divizije, katerega sva se udeležili tudi dve pred- näs je prespalo v šoli, ostali pa po bližnjih domačijah. V soboto smo žc kmalu zjutraj nadaljevali pot proti Graški gori — gori jurišev, kjer so se nam pridružili še mladinci iz Ljubljane. Po sveča- stavnici mladine iz nase občine. Na pohodu je sodelovalo okoli 150 mladincev in mladink iz Vseh občin celjske regije, predstavniki postojnske garnizije, predstavniki celjske garnizije in nekateri borci legendarne XIV. divizije. TOV. general MIKCA pa nas je spremljal ves čas pohoda. Pohod, ki je trajal tri dni, se je začel v petek, 22. 2. 1974. Zbrali smo se v Velenju na ploščadi pred Kulturnim domom, kjer so nas formirali v tri čete, od tam pa smo odšli na avtobusno postajo, od koder smo se z avtobusi odpeljali v Vitanje, kjer so se nam pridružili še predstavniki iz Celja in Slovenskih Konjic. Po kratki proslavi v Vitanju smo skupno nadaljevali pot mimo domačije Dobnik, skozi vaš Brezno, do domačije Javornik in domačije Štrukla na Paški Kozjak. Od Paškega Kozjaka smo odšli na Visoko, kjer je bila pri spomeniku krajša proslava, nakar smo pohod nadaljevali proti Paki' do domačije Cuješ, kjer je bila kratka svečanost. Prvi dan pohoda smo zaključili v Cirkovcah, kjer je bila svečanost pri spominski plošči. Večji del n osti pri spomeniku smo pohod nadaljevali proti vaši Plešivec, do domačije Volunšek v Velenju, preko Pristave do osnovne šole Ravne, kjer je bila svečanost. Izpred šole smo pohod nadaljevali do domačije Bečov-nik v-Zavodnjah, kamor smo prispeli pozno popoldne. V Zavodnjah je bil lep sprejem in kulturni program. Po večerji je bil KVIŽ »Šaleška dolina v revoluciji« za udeležence pohoda. Po KVIZU je sledil partizanski miting. V nedeljo smo pohod nadaljevali iz Zavodenj proti domačiji Žlebnik, kjer je 22. 2. 1944 padel pesnik Karel DESTOVNIK-Kajuh s svojimi štirimi tovariši. Po kratkem odmoru je bila osrednja proslava v počastitev 30. obletnice pohoda XIV. divizije in 30-letnice smrti Kajuha. Od Žlebnikove domačije smo se spustili v dolino proti Grebenšku v Florjan, od koder so ob 14. uri odpeljali avtobusi v Šoštanj. Pohod smo zaključili v Šoštanju pred Kajuhovim spomenikom, kjer sta spregovorila komandant pohoda tov. Marjan SKAZA in podporočnik iz vojašnice XIV. divizije iz Postojne, ki sta med drugim dejala: Robanov kot se je otresel snega. Na svetlo so prikukali prvi telohi. Tudi sem je prišla pomlad. Uporaba plastike v naših vrtovih NADALJEVANJE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE »SN«. TIPI TUNELOV 1. Ogrodje tunela iz leskovih palic Leskove palice upognjene v loke zabodemo v zemljo tako, kakor je prikazano na sliki št. 2. Loki ne smejo biti oddaljeni eden od drugega več kot 1 m. Da bi bili stabilnejši, jih na vrhu povežemo z vrvico, na obeh koncih tunela pa jo privežemo na količek, ki smo ga poševno zabili v zemljo. Tak tunel je lahko širok največ 1 m, višina v sredini pa znaša 50 cm. Za male gojitelje jagod iin povrtnine je to gotovo najcenejši način zavarovanja rastlin s ciljem doseganja zgodnejših in zanesljivejših pridelkov. 2. Ogrodje tunela iz betonskega železa Za loke običajno uporabljamo betonsko železo debeline 6 do 10 mm. Za ožje in nizke tunele, ki pokrivajo manjše površine, lahko uporabimo tudi debelejšo pocinkano žico. Železne loke je dobro zaščiti proti rji, da ne bi mazali folije. Zelo priročno in trajno je ogrodje narejeno iz plastificiranih železnih lokov. KAPUCA ALI ZVON Namesto steklenih kapuc ali zvonov, ki so jih nekdaj uporabljali za pokrivanje poedinih dragocenejših ali občutljivejših rastlin, se danes uporablja plastika: Piše: Vlado MIKLAVC Ogrodje kapuce je narejeno običajno iz dveh upognjenih leskovih palic, postavljenih navzkriž. Razumljivo je, da lahko ogrodje za kapuco naredimo tudi iz trajnejših materialov (železo ipd.). Poleg zaščite nekaterih okrasnih rastlin pred spomladanskimi slanami, bi lahko v naših pogojih uporabili kapuco predvsem za gojenje kumar. S plastično folijo pokrita setev kumar bo imela ugodnejše pogoje za kalitev, pozneje pa bo mlada rastlina zaščitena pred vremenskimi neprili-kami. Ko bo rastlina že toliko porasla, da ji bo kapuca premajhna, je običajno tako toplo, da na več nevarnosti pred slano. Za zračenje veljajo ista navodila, kot so bila opisana že prej. AGROTEHNIKA GOJITVE POVRTNINE V TUNELIH V V tunelih lahko gojimo vse vrste povrtnin, ki jih sicer gojimo na prostem. Postavlja se samo vprašanje, ali se pri vseh vrstah povrtnin izplačajo povečani stroški, ki jih zahteva gradnja tunelov. Rekli smo, da je namen pokrivanja rastlin s plastičnimi folijami v tem, da dosežemo zgodnejše, zanes- ljivejše, večje in kvalitetnejše pridelke. Če smo ta cilj dosegli, potem nam povečani dohodki zlahka pokrivajo povečane stroške. Tunelov se najpogosteje poslužujemo pri gojitvi paradižnika, kumar, jagod, paprike, fižola, salate in špinače. Priprava zemlje je ista kot za gojitev povrtnine na prostem. Zelo koristno pa je dezinficirati zemljo, da bi tako uničili vse škodljivce, ki se v ugodnejših toplotnih pogojih na pokritih gredah razmnožijo še mnogo bolj kot na prostem (polži, ogrci, strune, miši in podobno). Zemljo lahko izboljšamo tudi tako, da jo pokrijemo z neprozorno (črno) folijo. Taka kombinacija pokrivanja rastlin in zemlje je pokazala posebno dobre rezultate pri gojenju jagod in kumar. S tem obvarujemo drobno zrnato strukturo zemlje, sebi pa prihranimo dosti dela, ker odpade pletev, okopavanje in dobršen del zalivanja. KDAJ BOMO SEJALI OZIROMA SADILI IN POSTAVLJALI TUNELE? Za večino rastlin postavljamo tunele takoj po setvi oziroma sajenju. Ker so mlade rastline v tunelu precej bolj zaščitene pred nizkimi temperaturami, ki bi jih lahko poškodovale ali zavrle v rasti, zato lahko sejemo oziroma sadimo prej, ikot bi si-ser sejali oziroma sadili na prostem. V naših klimatskih pogojih bi lahko začeli s terni deli približno 20 do 30 dni prej kot običajno. Posebej pa naj poudarim, da je to v veliki meri odvisno od natančnega, hermetičnega pokrivanja tunela, od velikosti pokritega prostora ter kvalitete in debeline folije. Najugodnejši čas za sajenje jagod je v prvi polovici avgusta. Tak nasad pokrijemo s tunelom že januarja ali vsaj februarja. Pridelek bo za približno 25 dni zgodnejši od onega na prostem. Solata ne zahteva visoke temperature za optimalno rast, zato pa moramo toliko bolj paziti na pravočasno in zadostno zračenje. Ce je temperatura previsoka, solata ne naredi glavic, ampak se razvije v cvet. Na kraju še nekaj podatkov o količina pridelkov iz poizkusov, ki so bili pred leti opravljeni v Sloveniji: Pridelek q/ha Pridelek q/ha pod folijo na prostem fižol 190 100 paradižnik 594 302 paradižnik 427 340 paradižnik 758 451 solata 141 45 solata 171 102 jagode 235 133 Čas setve oziroma saditve je odvisen od tega ali hočemo, da nam po- vrtnina dozori prej ali pozneje. Zanimivi so večletni poizkusi z endivijo, ki je bila sajena pozneje kot običajno zato, da bi imeli poznejši pridelek v tunelu. Endivja je ostala v tunelu celo do februarja in vzdržala vse neugodnosti snežne zime in nizkih temperatur, ki so na prostem dosegle — 15° C. Endivija je bila nepoškodovana, le zunanji 'listi so bili nekoliko namrznjeni. NADALJEVANJE V PRIHODNJI ŠTEVILKI »SN«. DEŽURNE SLUŽBE V OBČINI ZDRAVNIK: Od 15. 4. 1974 od 7. ure do 22. 4. 1974 do 7. ure — dr. Franc URLEP, Gornji grad. Od 22. 4. 1974 od 7. ure do 28. 4. 1974 do 7. ure — dr. Emil ŠPRAJC, Ljubno ob Savinji. Od 1. 5. 1974 od 7. ure do 2. 5. 1974 do 7. ure — dr. Franc URLEP, Gornji grad. Od 29. 4. 1974 od 7. ure do 6. 5. 1974 do 7. ure (razen 1. in 2. 5. 1974) — dr. Franc SIRKO, Mozirje. Od 6. 5. 1974 od 7. ure do 13. 5. 1974 do 7. ure — dr. Ivan BUT, Mozirje. ŽIVIN OZDR A VNIK: 21. 4. 1974 — Tone RESNIK, dipl. vet., Mozirje. 28. 4. 1974 — Jože MERMAL, dipl, vet., Ljubno ob Savinji. 5. 5. 1974 — Drago LUKAN, dipl. vet., Gornji grad. 12. 5. 1974 — Franc LOGAR, dipl. vet., Logarska dolina. OBVESTILO Cenjene stranke obveščamo, da lahko po izredno nizkih cenah kupijo usnjeno konfekcijo — plašče, kostime, jakne itd. pri PETRU ŽEHLJU, Mozirje 182/a. KROJAŠTVO USNJENIH IZDELKOV MOZIRJE Peter Žehelj Mozirje 182/a »Savinjske novice« izhajajo mesečno — Izdaja SO in delovne organizacije občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HER-CEK — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, tel. Mozirje 83040 in 83030 — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji: AERO, kemična in grafična industrija Celje Po mnenju IS SRS — Sekretariata za informacije (št. 421-1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka od prometa proizvodov.