Zaključek Kljub temu da se pri našem delu ne bi radi srečevali s podobnimi posledicami naravnih ujm, smo z zani- manjem prisluhnili dr. Biirgiju. Pri švicarskih kolegih se lahko v bodoče zgleduj emo pri marsikaterih racio- nalnih rešitvah v gozdni proizvodnji. Z racionalizacijo nege mladih sestoj ev bi prihranili denar in čas za nego danes nenegovanih sestojev, ki bodo v bodoče ogroženi zaradi slabše stabilnosti. Pri kriterijih za določitev potrebnega gozdnega reda bi Društvene vest se morali večkrat vprašati, ali gre za "kozmetično" ureditev sečišča ali za delo, ki je za obstoj in obnovo gozda res potrebno. Tudi v naših ohranjenih gozdo- vih je regenerativna moč gozda dosti močnejša, kot si mislimo, zato bi lahko celjenje podobnih ran prepustili naravi. Obnova s sadnjo naj bi bila zgolj priložnost, da se v izmenjanih sestojih vrnemo bl ižje k naravni zgradbi sestojev in večj i pestrosti rastišču primernih vrst. Zavedati se bomo morali, da tudi "brezplačna" sadika iz državnega proračuna ni zastonj. Andrej Držaj 33 . evropsko prvenstvo gozdarjev v nordijskih smučarskih disciplinah ( EFNS ), Estonija 200 l Gostitelj i letošnjega že 33. evropskega prvenstva gozdarjev v nordijskih smučarskih disciplinah (EFNS) so bili naši kolegi iz Estonije. Tekmovanje je potekalo od 10. do 18. februarja 2001 v kraju Otepaa. Veliko zanimanje slovenskih gozdaijev in predvsem oddaljenost kraja prireditve sta zahtevala temeljite pri- prave za izvedbo udeležbe, ki so se začele že v lanskem letu. Po nekaj odpovedih v zadnjem hipu - iz zelo raz- ličnih razlogov - se je na naporno dolgo pot z avtobusom preko Avstrije, Češke, Poljske, Litve in Latvije, ko se je po 35 urah vožnje števec kilometrov ustavil pri številki 2.1 OO, odpravilo 19 najbolj za gretih. Večina članov slovenske ekipe je zaposlenih na Zavodu za gozdove Slovenije (OE Postojna, Ljubljana, Kočevje, Novo mesto in Kranj), nekaj v gozdarskih podjetiib in ostalih različnih gozdarskih službah. V našo družbo smo povabili tudi "negozdarje" in tako poskrbeli za zelo pestro zasedbo in dobro vzdušje na dolgi poti in v celotnem tednu bivanja v znanem eston- skem zimsko-športnem centru Otepaa. Če že naša zima letos ni bila najbolj "prava", smo vsaj na daljnem severovzhodu Evrope pričakovali zimsko pravljico. Pa je bilo ob vsej dolgi poti snega le za vzorec.Tudi najhujši pesimisti si pred tem niso predstavljali, da bo našo prireditev reševal ozek trak umetnega snega, ki so ga organizatorji imeli priprav- ljenega za tekme svetovnega pokala v smučarskem teku, ki so se zaključile le dan pred našim prihodom. Tudi letos se je že preverjeni program prireditve pričel v ponedeljek s strokovnimi gozdarskimi ekskur- zijami. Na žalost smo težko pričakovani smučarski Gozd V 59 (2001) 1 pohod po razgibani pokrajini Hanja morali opraviti kar brez smuči . Kljub temu smo bili prijetno presenečeni nad lepoto tega področja ter zanimivo predstavitvijo izbranih objektov ob poti. Še posebno doživetje je bil vzpon na najvišji vrh Baltika, celih 318 m visoko Jaj- často goro. Pokrajina Ha nja je zaradi ohranjene narave in velike gozdnatosti zelo priljubljena med izletniki in ljubitelji narave, kar Estonci nedvomno so. Prepre- dena je s številnimi pešpotmi, kolesarskimi stezami, pozimi pa s progami za tek na smučeh . Varstvo narave je zelo poudarjeno, skoraj 1 O % vseh gozdov te goz- dnate države je pod varstvenim režimom. Gozdovi, ki pokrivajo skoraj polovico celotne površine države (oz. 2,1 mio ha), skupaj s števi lnirnijezeri, močvirji in barji dajejo značilen izgled tej večinoma ravni pokrajini, njena posebnost pa je tudi kar 3.700 km dolga zelo razčlenjena morska obala s številnim otoki v Baltiku. Drugi dan smo si ogledali gozdove, ki služijo kot študijski objekti gozdarske fakultete iz Tartuja, in lovski dvorec, ki služi za nastanitev, v njem pa je na ogled tudi zanimiva obsežna zbirka gozdarskega orodja in instrumentov. V sklopu študijskih objektov se nahaja tudi pragozd Jarvselja s površino 19,3 ha. Videli smo zelo lepe sestoje rdečega bora, del le-teb predstavlja gensko banko. Razkazali so nam še dolino reke Ah ja, ki jo obdajajo pisane stene iz peščenjaka. V tej pokrajini, ki buri domišljijo, po prepričanju mnogih Estoncev prebivajo vi le, škrati in junaki številnih legend, ki so pomembna vez med estonsko kulturo in naravo. Na gozdarskem večeru so nam gostitelji predstavili gozdove in gozdarstvo Estonije. Gospodarjenje z goz- 51 ... - 1 št rene vesti dovi, kijih tvorijo večinoma bor, breza in smreka, ima zelo dolgo tradicijo, po dolgotrajnem nemškem vplivu danes prevladuje podoben način gospodarjenja kot v bližnji Skandinavij i. Ubadajo se s podobnimi problemi kot drugod: škode zaradi divjadi (tam jelene dostojno nadomeščajo losi), umiranje gozdov zaradi onesnaže- vanja, razdrobljena posest (samo 15 ha na lastnika), denacionalizacija ... Kaj pa tekmovalni del? Po treningu v sredo, ko smo preizkusili proge in stre l išče, nas je zajela tekmovalna mrzlica. Začelo se je iskanje skrivnih receptov za pravo taktiko in kom- binacijo maž. Sklepale so se celo stave, kdo bo boljši: Notranjci, Gorenjci ali Dolenjci? Že prvi dan pa je prinesel kup presenečenj , odločala nista le dober tek in pravilna priprava smuči, pač pa tudi dober strelski rezultat. Naj naštejem le najboljše uvrstitve naših po starostnih kategorijah: Katja Koneč­ nik 18. mesto (20-30 let), Mirjam Mikolič 18. mesto (30-40 let), Franci Pogačnik 19. mesto (30-40 let), Franc Miklavčič 29. mesto (40-50 let), Janez Konečnik 36. mesto (50-60 Jet) in Jože Omerzu 53. mesto (60-70 Jet). Uspešno smo nastopili še zadnji dan tekmovanja v štafetah, kjer je odločal Je tek. Naša najboljša četverica v postavi Toneta Roka, Francija Pogačnika, Francija 1 vanči ča in Mi lana Go mika je zasedla 1 l . mesto. V se- kakor smo bili zadovoljni z doseženimi uvrstitvami, čeprav vsak zase natančno ve, kje in kako bi lahko ujel dragocene sekunde, ki so mu manjkale do še boljšega rezultata. V nedeljo se nas je večina odločila še za 50 ali 25 kilometersko maratonsko preizkušnjo na Tartu-maratonu, ki šteje tudi za serijo WORDLOPPET. Po uspešno opravljenem teku pa smo v nedeljo ob 15. uri štarta li še na maratonsko vožnjo proti domu. V Ljub- ljano smo prispeli ob 4. uri zjutraj , ne v ponedeljek, pač pa šele v torek! Kot vodja ekipe se moram vsem zahvaliti predvsem za potrpežljivost. Posebno priznanje zaslužila šoferja Martin Frelih in Jani Potočnik, ki sta nas varno preva- žala in "prenašala". Hvala tudi vsem sponzorjem, posebno še Telekomu Slovenije, Zavodu za gozdove Slovenije, Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter drugim, ki so nam pomagali pri pokritju stroškov udeležbe. Za vse, ki jih zanima udeležba na 34. EFNS, ki bo od 3. do 9. 3. 2002 v Avstriji (Ramsau), pa obvestilo, da že zbiram prijave. Janez Konečnik Značilnost Estonije so lepi borovi gozdovi Skupinska slika slovenske ekipe (obe foto: Janez Konečnik) 52 GozdV 59 (2001) 1