„DOM IN SVETJ' 1891, štev. 11.
527
nemški »dijaški žepni koledarji«, ukrenila je založba tega koledarja, da izda slovenski koledar. Pravi koledar obsega poslednje štiri mesece t. 1. in 1. 1892. Za njim se vrste razne druge; v koledarjih navadne stvari; za dijake posebej zanimiv je »dijaški prijatelj«, oddelek, govoreč o srednjih šolah. Kar podaje D. K. o sv. Cirilu in Metodu, ni sicer novo, a za ta namen primerno. Drugi drobnejši oddelki ustrezajo dijaškim potrebam, kakor tudi goli papir za zapiske. Podoba Miklošičeva se jako prilega knjižici. Dijak, ki more utrpeti 80 kr., bode dobro rabil koledar. Glede na namen koledarjev pa seveda velja tudi, da bi ne smelo priti v »oznanila« nič, kar se ne sme priporočati vsakemu dijaku.
»Koledar katoliškega tiskovnega društva« v Ljubljani za leto 1892. Namenjen zlasti slovenski duhovščini. Četrti letnik. Gena 1 gld. 20 kr. — Ker je ta letnik jednak prejšnjim, ni treba o njem obširno poročati. Koledarska vsebina je urejena pregledno in ukusno. Ker je namenjen koledar v prvi vrsti duhovščini, navajajo se vsi avstrijski škofje; duhovske oblasti, uradi in zavodi slovenskih vladikovin navajajo se pa še posebej in natančno. Prav tako se navajajo c. kr. uradi v Ljubljani. Oddelek »Poštne določbe« in »Brzojavstvo« je prav raben; »Pojasnila o kolkovini« so za duhovnika potrebna, zlasti koristno je »Abecedno kazalo kolkovne ali štempeljske davščine«. V »Oceni slovenskih knjig za mladino in ljudstvo« nadaljuje znan slovenski pisatelj preznamenito delo s tem namenom, da »dobimo zanesljiv imenik za ljudske šole tako primernih knjig, da ne bo mogoče nobene — vsaj ne nravne — hibe očitati«. Koledar ta — to je občno mnenje — je vsestransko primeren svojemu namenu, pa tudi ličen po vnanjosti.
Udje »Katoliškega tiskovnega društva« dobivajo koledar brezplačno. Tako jmajo dovoljno povračilo za vsakoletno udnino. Število udov se množi polagoma, vendar bi se lahko še bolj.
Zdelo se nam je potrebno opozoriti čitatelje na to društvo, ki ima med Slovenci vedno več vnetih podpornikov.
»Glavna in dodana pravila« slovenske, rimsko-katoliške podporne družbe sv. Jožefa v Oalumet-u (Michigan, Amerika). Tretji natis. Priredil Franjo Šetina, učitelj v Crnomlji (Kranjsko). Založila družba. Tiskal J. Krajec v Ru-dolfovem. 1891. Str. 15.
Levstikov »Martin Krpan« v ruskem prevodu: »Martini. Kerpant. Naradnvj razkazi.. Perevodt st slovenskago M. Hostnika« je izšel v založbi »Slov. Sveta« v Trstu (8°. str. 29) in stane po pošti izvod 18 kr., 5 izvodov 85 kr., 10 izvodov 1 gld. 60 kr.
Slovenska glasba: »Slovenske pesmi«
za sopran, alt, tenor in bas. Vglasbil in vele-častitemu gospodu Sim. Gregorčiču, slavnemu pesniku slovenskemu, posvetil Hr. V o 1 a r i č. Op. 7. V Ljubljani. Lastna založba. Cena zvezku je 70 kr. (po pošti 75 kr.). Naročnina je pošiljati H. Volariču v Kozani, p. Kojsko, Goriško.
Češko  slovstvo.
„Matice Udu". Slika iz novejšega slovstva češkega.
(Sestavil Stj. Zagorac.)
(Konec.)
Tudi veliki roman izvrstnega in zaslužnega pisea češkega Jos. Svateka »Železna koruna« ima dosti stvarij, sovražnih katoliškim redovnikom. Povest Havlasova »Knez Jan« je pisana popolnoma v Lutrovem duhu.
Drugi spisi zopet so podobni tako imenovanim krvavim romanom; napolnjeni so z vsa-koršno gnusobo in z blatom, polni mržnje do krščanstva. Tak roman je »Tolerančni patent« P. Albieriha: Bog da je iznajdba ljudstva in duhovnikov, svetišča in cerkve, molitve in obredi nimajo zmisla. Duhovniki se kažejo tu kot najhujši, najbolj pokvarjeni ljudje, ki ti za denar vse store, celo cerkveno opravilo v krčmi pri kupici vina (v pripovesti »Z klaštera« Fr. Dvor-ske*ho) itd. Med take povesti spadajo tudi nekatere Ferd. Schulza, n. pr. zgodovinska povest »Doktor Johanek«, kjer se uprav nesramno prevrača zgodovinska resnica in sv. Ivan Nepomuk kaže kot izrodek ljudske domišljije. Pikantnih stvarij je dobiti tudi v zbirki povestij »Obeti poverv«, kakor tudi v povesti »Kral bidak«. S tako »osvetou« se ne pride »k slobode«, kakor ima vsaka matičina knjiga na čelu! Več je še knjig pisanih v tem duhu, pa naj to zadošča! Kdor se hoče natančneje seznaniti s knjigami »Matice Udu«, naj čita prekrasno kritiko P. Skfivana v VI. in VII. tečaju »Vlasti«. Deloma sem se tudi jaz ravnal po teh izvrstnih ocenah.
Izmed dobrih knjig »Matice lidu« omenjam pred vsem poljudno astronomijo »O so-ustave slunečni« poznatega učenjaka prof. Stu-deničke. Knjiga je krasna in temeljita, nadah-nena z duhom vere in krščanstva. Torej more biti tudi učenjak veren. Istotako je dobra knjiga dra. Friča »O vrstvah kury zemske«, prva boljša geologija češka. Lepa je knjiga »Zakladove ho-spodafstvi« prof. dra. Jonaka. Izvrstna je tudi knjiga dra. V. Kodvma, vrlega poljudnega pisatelja, z naslovom »Zdravoveda«. Lepa zemljepisna dela so: »Život na Rusi«, »Narodove jižni Afrikv«, »Mapa sveta slovanskeho« itd. Izmed zabavnih spisov so posebnega pomena krasni in idilični »Obrazkv ze Slovacka« znane pisateljice Gabrijele Preisove, dalje nekateri prevodi iz srbščine, ruščine, poljščine, francoščine in nekaj iz angleščine.
Bodi dovolj! Iz tega si more vsakdo napraviti sliko in razsodek o knjigah »Matice lidu«, »Matici« sami pa želimo, da bi hodila po poti prave prosvete in podala narodu češkemu mnogo dobre duševne hrane.
f Janez ETeruda. Zaradi pičlega prostora poročamo o tem pisatelju prav kratko. Rojen je bil ta znameniti češki pisatelj 10. julija 1. 1834. v Pragi in umrl dne 22. avgusta t. 1 Osloboditi narod češki zavisnosti od drugih narodov, skrbeti za njegovo samostojno kulturno