pmonM #
- *..... " - ......- . —... -
KOPER, 19. OKTOBRA 1979
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER, PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
ŠT. 25
VSEBINA:
Obatna skupnost Koper
—	SMERNICE za pripravo družbenih pianov obalnega območja za obdobje 1981—1985
Občina !zoia
—	ODLOK o avtotaksi storitvah na območju občine Izo!a
Občina Piran
—	ODLOK o dopolnitvi odloka o uvedi samoprispevka za sofinanciranje izgradnje in obnove podjetja predšolske vzgoje, osnovnega izobraževanja ter osnovnega zdravstvenega varstva v občini Piran za obdobje od leta 1980—1984
—	ODLOK o javnem redu in miru in varstvu pred hrupom v občini Piran
—	ODLOK o sprejetjujzazidalnega načrta prenove kareja Židovski trg v Piranu
—	ODLOK o preživninskem varstvu občanov, ki so podarili ne-primičnine v trajno last občini Piran
—	ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o obveznem odlaganju in odvažanju smeti ter odpadkov na območju občine Piran
Občina Postojna
—	ODLOK o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihovih družinskih članov
—	ODLOK o imenovanju in delu predstavnikov družbene skupnosti v razpisnih komisijah za imenovanje individualnega poslovodnega organa
—	SKLEP o izvolitvi predsednika in podpredsednika zbora združenega dela skupščine občine Postojan
—	POPRAVEK odloka o določitvi odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča
Občina Sežana
—	ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Sežana za leto 1979
—	ODLOK o spremembi odloka o investicijskih vlaganjih skupščine občine Sežana v graditev objektov in nabavo opreme v letu 1978 in 1979
—	ODLOK o dopolnitvi odloka o ureditvenem načrtu za mseto Sežana
—	ODLOK o določitvi najvišjih ravni cen
—	ODLOK o določitvi območja in imena dela k. o. Gabrje in dela k. o. Erzelj, ki ležita na območju občine Sežana.
—	SKLEP o potrditvi letnega zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1978
—	SKLEP o sprejetju grafične karte z namensko izrabo površin in načinom urejanja za nselje Dutovlje, Godnje in Kreplje
—	SKLEP o sprejetju grafične karte z namensko izrabo površin in načinom urejanja za naselje Rodik
—	SKLEP o sprejetju grafične karte z namensko izrabo površin in načinom urejanja za naselje Ponikve
—	SKLEP o sprejetju grafične karte z namensko izrabo površin in načinom urejanja za naselja Dane pri Sežani, Šmarje pri Sežani, Kriiin Šepulje
—	ODLOČBA o ugotovitvi, da obstoji splošni interes za zemljišča po kateri poteka brkinsko-slovenska cesta
OBALNA SKUPNOST KOPER
Na podlagi 68. in 70. člena statuta Obalne skupnosti Koper (Uradne objave, št. 13/78) ter skladno z določilom 3. člena odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana Obale za obdobje od leta 1981—1985 je skupščina obalne skupnosti na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in oa seji družbenopolitičnega zbora dne 3. oktobra 1979 sprejela
SMERNICE
ZA PRIPRAVO DRUŽBENIH PLANOV OBALNEGA OBMOČJA ZA OBDOBJE 1981—1985
S smernicami za pripravo družbenih planov Obale in obalnih občin opredeljuje Skupščina obalne skupnosti cilje, izhodišča, usmeritve in okvire politike družbenega razvoja za srednjeročno obdobje 1981—1985.
Smernice upoštevajo analize ter skupno ocenjene možnosti in pogoje za razvoj ter služijo nosilcem planiranja kot načelna usmeritev in podlaga pri oblikovanju in sprejemanju njihovih planskih aktov.
II.
Osnovni cilji in razvojne usmeritve v SFR Jugoslaviji in SR Sloveniji za naslednje srednjeročno obdobje, ki so glede na družbenoekonom-
sko strukturo Obale še posebno pomembni za njen razvoj in jih je potrebno upoštevati pri oblikovanju ciljev in okvirov razvoja v obalnih občinah, so zlasti naslednji:
—	nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, usmerjen predvsem v krepitev sistema samoupravnega pianiranja, v krepitev materialne osnove samoupravljanja, v razvoj raznovrstnih oblik povezovanja organizacij združenega dela ter združevanja dela in sredstev v družbenih dejavnostih, v preraščanje proračunskih odnosov v svobodno menjavo dela ter v poglabljanje delegatskega sistema;
—	širše vključevanje v mednarodno delitev dela in spodbujanje kvalitetnih dejavnikov razvoja, pri čemer bodo prioritetna osnova materialnega razvoja med drugim tudi industrializacija na kvalitetni podlagi, stabilno povečevanje kmetijske proizvodnje, izgradnja integralnega prometnega sistema in razvoj turizma, predvsem inozemskega;
—	postopna, vendar odločna usmeritev proizvodnje na povečanje deleža proizvodov in storitev, ki imajo dolgoročne pogoje za ustvarjanje višjega dohodka na zaposlenega, to je na razvojno in tehnološko intenzivno aktivnost, usposabljanje za izvoz na trajnejših osnovah ob hkratnem racionalnem gospodarjenju;
—	oblikovanje v izvoz usmerjenega gospodarstva, predvsem s pospeševanjem proizvodnje izdelkov visoke stropnje predelave in storitev, ki imajo pogoje za uspešen prodor na tuje trge in proizvodov, ki racionalno nadomeščajo uvoz ter usmeritev uvoza v oskrbo domačega trga z višjo tehnologijo in zahtevnejšo opremo;
—	skladen razvoj infrastrukture glede na gospodarske potrebe ter zahteve osebnega in družbenega standarda, s poudarkom med drugim
266
URADNE OBJAVE
10. oktobra 1070 - St. 25
na povečanju deleža investicij v prometno infrastrukturo, razvoju integralnega transporta, usposabijanju Luke Koper in modernizacij PTT omrežja;
—	povečanje proizvodnje hrane, rast družbenega kmetijstva ter njegovo povezovanje z organizacijami združenih kmetov;
= povečanje vioge razvojnega in raziskovanega deta v združenem deiu in v ceiotni družbi, tudi z obiikovanjem raziskovanih enot v asociacijah združenega deia, posebno kjer se zahteva intenzivnejše vključevanje v ekonomske odnose s tujino;
= razvoj izobraževanja v tesni povezavi s potrebami po kadrih s po= sebnim poudarkom na izobraževanju za proizvodno=tehnične pokiiee;
= krepitev osnovne zdravstvene mreže s poudarkom na obsežnejši preventivni dejavnosti s pomočjo dispanzerskih metod deia;
= smotrna raba prostora in izboijševanje čiovekovega okoija predvsem z varovanjem kvaiitetnih kmetijskih zemijišč in okoija, z us=, kiajeno razporeditvijo dejavnosti v prostoru z namensko rabo površin;
= razvoj pogojev za živijenje in deio v funkciji večanja družbene produktivnosti deia;
= razvoj spiošne ijudske obrambe in družbene samozaščite.
Dogovor o temeijih družbenega piana §R Slovenije za obdobje 1981=1983 bo vsebovai tudi doiečene naioge v zvezi z uresničeva= njem osimskih sporazumov, ki bode pomembne tudi za nadaijnji razvoj ceiotne obaino-kraške re^je (zagotovitev prometne povezave in oskrbe z vodo itd.).
IH.
V	okviru skupnega razvoja v SFR Jugosiaviji in SR Sioveniji bo treba v prihodnjem srednjeročnem obdobju 1981—1985 tudi na območju obainih občin intenzivno razvijati samoupravne družbenoekonomske odnose in pri tem dosiedno uresničevati poiitiko stabiiizacije gospodarskega razvoja, da bi tako ustvarili pogoje, v katerih bodo deiavcem in delovnim ljudem zagotovljeni materialna in socialna varnost ter v katerih jim bo omogočeno obvladovanje družbenih, socialnih, kulturnih, prostorskih, varnostnih in drugih razmer, v katerih oblikujejo pogoje svojega dela in življenja.
V	tem srednjeročnem obdobju sc dosegajo na Obali nekateri kvalitetni premiki, s katerimi sc postopoma odpravljajo najbolj pereča zaostajanja v infrastrukturi in socialni sferi, prav tako se je saniralo in stabiliziralo stanje v nekaterih pomembnih organizadjiah združenega dela, ki so nosilke razvoja, so pa bile zašle v težave, vendar se nekatere druge pomembne naloge, ki zadevajo predvsem modernizacijo proizvodnje, odpravo elementov ekstenzivne rasti, zagotovitev nekaterih novih razvojnih impulzov in prestrukturiranje proizvodnje, niso realizirale ali se realizirajo z velikimi kasnitvami. To terja, da se tudi realizacija ustreznih ključnih razvojnih ciljev prenese v naslednje srednjeročno obdobje. V skladu s tem ter na osnovi rezultatov dosedanjega razvoja, razvoja v svetu in v SFR Jugoslaviji ter ob upoštevanju Analize možnosti razvoja obalnih občin za obdobje 1981—1985 naj bi bili cilji razvoja na Obali v obdobju 1981—1985 naslednji:
—	intenzifikacija gospodarskega razvoja na kvalitetnih osnovah, zasnovanih predvsem na uveljavljanju komparativnih prednosti območja, tehnološko ter razvojno intenzivnejše proizvodnje, sposobne za vključevanje v mednarodno menjavo na trajnih osnovah ob hkratnem racionalnem zaposlovanju in na gospodarni rabi energije, surovin in prostora, kakor tudi na večji stopnji povezanosti in integriranosti obalnega gospodarstva s slovenskim, jugoslovanskim in ostalim gospodarskim prostorom.
Ekonomsko-tehnična struktura obalne regije je zasnovana na edinstvenih komparativnih prednostih v Sloveniji, ki po svoji značilnosti terjajo in omogočajo visoko stopnjo možnih integracij in povezovanj, dejansko pa komparativne prednosti obmorske lege niso v zadostni meri izkoriščene, obalno gospodarstvo pa je v precejšnji meri razdrobljeno in še ne nastopa kot impulz za hitrejše povezovanje slovenskega gospodarstva, za njegovo pomorsko orientacijo, za reševanje njegovih surovinskih in prehrambenih problemov ter za oblikovanje v izvoz usmerjenega slovenskega gospodarstva. V tej razdrobljenosti, zaprtosti in nedovoljni integriranosti, celo znotraj same regije, so tudi vzroki nizke akumulativnosti obalnega gospodarstva in težav, ki se, ob nezadostni lastni akumulaciji, pojavljajo pri financiranju gospodarskega razvoja, kakor tudi teženj, da bi se še nadalje krepi! kontinentalni značaj dela gospodarstva. Ekonomska struktura Obale mora nastopati kot impulz za nadaljnji vzpon ter za proizvodno in izvozno orietnacijo Slovenije, obalno gospodarstvo pa mora biti pripravljeno absorbirati nove blagovne tokove ter tehnično in tehnološko sodelovanje ter se ne sme omejevati samo na vlogo prometne transmisije in terciarnih dejavnosti,
temveč mora postati aktivni poslovni dejavnik tudi v razvoju sloven-ttkegu proizvodnega potenciala. Taka usmeritev bi morala biti odločneje vgrajena v razvojno strategijo Slovenije, na Obali pa bi morali priti v še večji meri do izraza pripravljenost delovnih ljudi ih občanov ter gospodarstva in infrastrukture za tak razvoj, predvsem glede formiranja ustrezno izobraženih in kvalificiranih kadrov.
V skladu z navedenim in v skladu s s Koncepcijo in strategijo razvoja Obale do leta 1983* ter glede na rezultate dosedanjega razvoja se kot gospodarska področja, ki imajo na Obali komparativno prednost in s tem dolgoročne pogoje za ustvarjanje višjega dohodka, za intenziv-nejše vključevanje v mednarodno menjavo in s tem za intenzivnejši ra-svoj v srednjeročnem obdobju 1981=! 983, lahko opredelijo: ener-getsko=industrijsk8 cena s kemično industrijo, katere osnova so Ipla-sovi projekti prepiienske kemije, agroživilski kompleks z ulovom in predelavo rib ter proizvodnjo soli, luka, pomorstvo in razvoj integralnega transporta ter turizem. Glede na razpoložljive kadre in dobro organizirane raziskovalno dejavnost ter doseženo visoko kvalitetno raven proizvodnje ima prav tako prednost razvoj kovinske industrije, ki je tudi sposobna absorbirati hiter tehnološki napredek.
Ostale gospodarske dejavnosti bodo s svojim razvojem spremljale in dopolnjevale razvoj navedenih glavnih nosilcev in zagotavljale skladen razvoj na ekonomskem, infrastrukturnem, komunalnem in socialnem področju. V tej zvezi bodo še posebej pomembni razvoj in kvalitetnejše poslovanje na področju preskrbe in drobnega gospodarstva;
—	usmeritve na razvojne programe in projekte ter infrastrukturne posege, ki bodo v največji meri zainteresirali organizacije združenega dela iz Slovenije in Jugoslavije, kakor tudi tuje investitorje, za njihovo večje angažiranje pri financiranju razvoja na slovenski obali.
Nizka akumulativna sposobnost obalnega gospodarstva postaja eden izmed najresnejših omejitvenih faktorjev razvoja; Poleg naslonitve na lastne sile z mobilizacijo rezerv v produktivnosti ter tistih, ki izhajajo iz racionalizacije dela, iz štednje z delovnim časom, surovinami, energijo, vodo in prostorom ter iz materialnega in nematerialnega stimuliranja delavcev, poleg prizadevanj, da se z ustreznimi samoupravnimi sporazumi in dogovori ter sistemskimi rešitvami zagotovijo možnosti za povečevanje materialne osnove dela na sami Obali, je potrebno nadaljnji razvoj omogočiti in pospešiti tudi s takimi razvojnimi programi in projekti, ki lahko v kar največji meri zainteresirajo organizacije združenega dela iz Slovenije in Jugoslavije za skupna vlaganja in za združevanje sredstev na dohodkovni osnovi. V tem okviru bo treba še posebno zagotoviti, da bo prišel do veljave interes gospodarstva za združevanje dela in sredstev na dohodkovni osnovi zaradi skupnega koriščenja deviznih pravic, ki jih na Obali s svojim izvozom ustvarjajo storitvene dejavnosti;
—	vključitev slovenske obale v razvojne perspektive in možnosti, ki jih odpirajo osimski sporazumi, predvsem v zvezi z izgradnjo proste cone v Sežani in z obmejnim gospodarskim sodelovanjem. Tako razvojno usmeritev morajo zagotoviti predvsem s svojim razvojem luka in plovba, izradnja cestnih in železniških povezav ter predvideni razvoj energetsko-industrijske cone in ribištva. S tem bo postavljena tudi solidna osnova za vključitev gospodarstva slovenske obale v predvideno kooperacijo med sevemojadranskimi pristanišči, ki naj bi s skupnim funkcionalno povezanim programom omogočila večje možnosti vključevanja v evropski prostor in v njegova povezovanja z deželami v razvoju;
—	skladen razvoj gospodarske infrastrukture in sodaine sfere. Nadaljevati je potrebno s postopnim odpravljanjem neskladij, ki so nastala ob hitrem in burnem gospodarskem razvoju zaradi zaostajanj pri razvijanju gospodarske in komunalne infrastrukture ter družbenih dejavnosti. Razvoj infrastrukturne in socialne sfere mora biti v skladu z gospodarskimi potrebami in zahtevami osebnega in družbenega standarda, hkrati pa tudi z realnimi možnostmi, ki ne bodo dopuščale, da bi se povečal delež sredstev, ki se bodo v te namene izdvajala iz družbenega proizvoda Obale, medtem ko računamo, da bodo obstajale večje možnosti za združevanje sredstev, predvsem za nekatere objekte gospodarske infrastrukture (terminal za plin, luka, cesta), v okviru slovenskega gospodarstva.
Napori pri odstranjevanju obstoječih neskladij med gospodarskim in socialnim razvojem ter infrastrukturo so velika obremenitev za gospodarstvo, ki zaradi tega zožuje možnosti investiranja v proizvodne in storitvene dejavnosti. Tudi zato je ob prevzemanju odgovornosti pri ustvarjanju pogojev za boljše zadovoljevanje družbenega in osebnega standarda vseh prebivalcev Obale nujno, da je razvoj zasnovan na kar najbolj kvalitetnih dejavnikih ter da imajo v okviru izbranih usmeritev
ly.'bktobra 1979 ^'§t *29 ^
prednost kapita!no intenzivne investicije, kar bo omejevalo potrebo po zaposlovanju predvsem na delavce z visoko in višjo izobrazbo oziroma določenih kvalifikacij in prispevalo k postopni umiritvi priseljevanja.
Osnovni problemi gospodarske infrastrukture, ki jih bo treba reševati v naslednjem srednjeročnem obdobju, so predvsem nadaljnji razvoj luke skupno z infrastrukturami v okviru obluške energetsko-indu-strijske cone, nadaljnji razvoj Splošne plovbe, razvoj turistične infrastrukture, predvsem dograditev marine v Izoli, letališča v Portorožu, prometnega terminala (poštni center) v Kopru ter turističnega šport-no-rekreacijskega centra v Luciji, rekonstrukcija in modernizacije cest, predvsem dokončanje obalne ceste po že dogovorjenem programu in nadaljevanje gradnje do meje s SR Hrvaško ter začetek izgradnje nove povezave Divača—Dekani, modernizacija železnice, reševanje v okviru širše regije dolgoročne oskrbe Obale in Krasa z vodo (Primorski vodovod) ter gradnja višinskega vodovoda, urejanje kanalizacije, nadaljnji razvoj PTT prometa, predvsem telefonije, zagotovitev zanesljive oskrbe z električno energijo ter priprava na koriščenje novih virov energije tudi glede na predvideno gradnjo energetske cone (ptin);
—	povečanje proizvodnje hrane z razvijanjem in modernizacijo agroživitskega kompleksa, živilske predeiovaine industrij in ribištva ter zagotovitev pogojev za redno in zanesijivo preskrbo Obaie.
Z mrtve točke je treba premakniti pridelavo povrtnine, predvsem z dobro organizirano kooperacijo družbenega kmetijstva z individualnimi proizvajalci, posebno na melioriranih področjih. S samoupravnim povezovanjem našega območja z večjimi odkupnimi centri v SR Sloveniji in drugih republikah pa je glede dolgoročnega odkupa naših kmetijskih pridelkov treba zagotoviti trajno in stabilno orientacijo v pridelovanju tistih kmetijskih kultur, ki imajo na našem območju ugodne pogoje. Nadaljevati je treba obnovo vinogradov in pospešiti obnovo sadovnjakov ter v tej zvezi izkoristiti še posebne prednosti za razvoj sadjarstva, ki se odpirajo z melioracijo Sečoveljske doline. Preskrbo z živili je treba okrepiti z ustrezno samoupravno organiziranostjo, ki naj zagotovi, poleg redne in zanesljive tekoče preskrbe, tudi doseganje dolgoročnih ciljev. V ta namen bo potrebno povečati skladiščne zmogljivosti, predvsem za shranjevanje pokvarljivega blaga, m pri tem s samoupravnim sporazumevanjem zagotoviti racionalno investiranje v okviru širše regije. Redno in dolgoročno preskrbo obalnega območja s hrano je treba zagotoviti tudi s samoupravnimi sporazumi o združevanju dela in sredstev na dohodkovni osnovi ter na tej podlagi razvijati tudi organizirano družbeno prehrano;
—	sprožitev procesa revitalizacije podeželja z disperzivnim naseljevanjem, ki naj ga omogoči razvoj drobnega gospodarstva in male industrije, aktivna agrarna politika ter sploh načrtno socialno-ekonomsko ukrepanje. V ta namen bo potrebno stimulirati nosilce planiranja, da se bodo odločali za razmeščanje ustreznih gospodarskih aktivnosti na podeželju, z agrotehničnimi ukrepanji ohranjati in pospeševati vitalnost kmetijskih aktivnosti ter izboljševati socialni status kmetov in kmečkih otrok, z ustrezno davčno in kreditno politiko pospeševati razvoj kmetijstva, drobnega gospodarstva in turizma, zagotoviti boljše pogoje za zdravstveno, otroško in socialno varstvo ter za kulturno življenje, nadaljevati z razvojem infrastruktur na podeželju (višinski vodovod, ceste, telefonija itd.), omogočiti gradnjo stanovanj ter utrditi in uveljavljati krajevne skupnosti, da bodo lahko opravljale vlogo pobudnika ali nosilca reševanja posameznih problemov in nalog, ki jih bo zahteval načrtovani razvoj;
—	smotrna raba prostora in izboljševanje človekovega okolja. Politika nadaljnjega razvoja obalne regije bo morala temeljiti na harmonični rasti, katere predpogoj je skladen prostorski razvoj, ker je sicer težko pričakovati, da bo regija s svojim omejenim prostorskim potencialom mogla odigravati vlogp pospeševalca slovenskega družbenoekonomskega napredka. Zato bo z določitvijo namembnosti površin potrebno zagotoviti usklajeno in funkcionalno izrabo prostora, ki bo sicer upoštevala atraktivnost in primernost prostora za določene aktivnosti, vendar tako, da bodo v okviru enotne prostorske in qrbanizacijske zasnove Obale zagotovljeni najugodnejši pogoji za gospodarski razvoj, zadostne površine za potrebe poselitve in za infrastrukturne objekte ob varovanju najboljših kmetijskih zemljišč, potrebni manevrski prostor tudi za ustvarjalne iniciative bodočih rodov, regionalno in medregio-nalno povezovanje s kraškim zaledjem in sosednjimi predeli hrvaške Istre ter povezovanje s slovenskim, jugoslovanskim in evropskim prostorom. Pri tem je treba zaščititi tipično istrsko krajino in naselja in kulturno dediščino obeh tu živečih narodnosti ter opredeliti ustrezna zaščitena območja.
267
Hiter vzpon gospodarstva, zlasti transporta, industrije in turizma, in demografski razvoj že povzročata nasprotja med biobzičnim okoljem in gospodarsko ekspanzijo. V tem pogledu so do sedaj ogroženi na Obali predvsem morje, vodotoki in zelena odeja. Racionalna skladnost in sožitje med industrijo, transportom in drugimi dejavnostmi na eni in zdravim, čistim, varnim in zelenim okoljem na drugi strani bo treba zagotoviti z modernimi čistilnimi in drugimi napravami;
—	razvoj drobnega gospodarstva. Drobno gospodarstvo je pomembna dopolnilna dejavnost v gospodarskem in turističnem razvoju Obale, ki pa ne sledi dovolj hitro rastočim potrebam po obsegu in pestrosti storitev, po kooperaciji z drugimi organizacijami združenega dela in v zvezi s tem potrebam po dopolnjevanju turistične ponudbe. Za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva je predvsem potrebno v prostorskih in urbanističnih dokumentih v Kopru, Izoli in Piranu zagotoviti ustrezen prostor in ga primerno komunalno opremiti ter v tesni povezavi z drugimi organizacijami združenega dela pospeševati kooperacijo na dohodkovnih osnovah, sovlaganja in druge oblike pomoči enotam drobnega gospodarstva, zlasti pri razvijanju proizvodnje v majhnih serijah, ki je značilna za to gospodarstvo, ter proizvodnje, ki zmanjšuje potrebe po uvozu;
—	nadaljnje razvijanje stanovanjskega in komunalnega gospodar-
stva v pogojih, ki jih bodo zagotavljali predvidena preobrazba stanovanjskega gospodarstva, njegova boljša samoupravna organiziranost, boljše uresničevanje svobodne menjave dela, postopen prehod na oblikovanje ekonomskih stanarin in usmerjena stanovanjska izgradnja. ,	^
Glede na predvideni demografski prirast bi bilo v naslednjem srednjeročnem obdobju potrebno zagotoviti najmanj tak obseg stanovanjske graditve, kot je bi! dosežen v tem petletnem obdobju. Stanovanjske skupnosti morajo imeti koordinacijsko vlogo pri sklepanju samoupravnih sporazumov o izgradnji sosesk z vsemi zainteresiranimi dejavniki, tudi z bodočimi stanovalci, ki jih je treba vključiti takoj ali pozneje v zbiranje in združevanje sredstev za določene namene gradnje soseske.
Na področju komunalnega gospodarstva se bodo ob uveljavljanju samoupravne organiziranosti in planiranja kot osnovnega instrumenta usmerjanja in usklajevanja razvoja komunalne infrastrukture kot prednostne naloge izvajale zlasti urejanje kanalizacije, vzdrževanja obale in urejanje kopališč, urejanje tržnic ter urejanje prometnih razmer v mestih, parkirišč in postajališč. V sodelovanju z drugimi interesnimi skupnostmi in organizacijami ter z družbenopolitičnimi in krajevnimi skupnostmi se bodo v okviru sklenjenih sporazumov izvajala komunalna opremljanja novih stanovanjskih sosesk, izgradnja infrastrukture in komunalno opremljanje v zvezi z izgradnjo večjih gospodarskih in družbenih objektov, zlasti energetsko-industrijske cone. V sodelovanju med komunalnimi skupnostmi vseh treh občin je nujno rešiti vprašanje skupnega odlagališča trdih odpadkov in dogovorjene obveznosti vnesti v sporazjme in dogovore o temeljih plana.
Prednostna naloga na oblanem območju je asanadja starih mestnih jeder v Izoli in Kopru, predvsem pa Pirana. Asanadja Pirana je zahtevnejša naloga in tudi širšega kulturnozgodovinskega pomena, zato jo bo treba reševati ob sodelovanju republike;
—	usmerjanje razvojnega In raziskovalnega dela v raziskovalnih enotah TOZD In njihovih asociacij v ključna razvojna vprašanja obalnega območja. To je naloga strateškega pomena. Z oblikovanjem usmerjenih programov in projektov, vključno z izvedbenimi vidiki, je treba odpravljati pomanjkljivost dosedanjega razdrobljenega in občasnega raziskovalnega dela.
Od raziskovalne dejavnosti se pričakuje predvsem stimuliranje kvalitetnih dejavnikov razvoja, v prvi vrsti produktivnosti dela, vključenost v procese preusmerjanja gospodarstva na proizvodnjo in storitve, ki so razvojno in tehnološko intenzivne ter zahtevajo visoko stopnjo speda-lizadje, standardizadje in avtomatizadje in visok delež ustvarjalnega, inventivnega dela. Povezovalno in spodbujevalno vlogo v tej smeri naj bi prevzel bodoči obalni razvojni center;
—	razvoj usmerjenega izobraževanja za delo, ob delu In Iz dela, ki bo temelji! na novih vzgojnoizobraževalnih programih in organiziranosti dela ter omogočal permamentno usposabljanje mladine in zaposlenih delavcev za samostojno, produktivno in ustvarjalno delo in oblikovanje višje delovne in samoupravljalske kulture.
Razvijati bo treba tiste smeri usmerjenega izobraževanja, ki jih združeno delo na tem območju dejansko potrebuje, in jih organizsati tam, kjer je združeno delo pretežno lodrano. Območje je enoten vzgojno-izobraževalni prostor, zato je vsakršno programsko podvaja-
URADNE OBJAVE
268
URADNE OBJAVE
19. oktobra 1979 —$t. 25
nje smeri neuteme!jeno. Organizirati bo treba takšno mrežo izobraževanih organizacij, kot jo bo v javni razpravi, ki je v teku, verificiralo združeno de!o in g!ede katere se bodo uporabniki in izvajalci dogovarjali v okviru ustreznih izobraževalnih skupnosti.
V	prihodnjem obdobju bo nujno nadaljevati združevanje sredstev za preureditev nefunkcionalnih objektov in izgradnje novih, zlasti prostorov za proizvodno-tehnični pouk in telovadnic. Pri investicijah bo potrebno zagotoviti skrajno racionalnost in preprečiti neutemeljene lokalne ambicije;
—	progrand razvoja drugih družbenih dejavnosti bodo prav tako usmerjeni predvsem k tistim prednostnim nalogam, katerih uresničitev neposredno prispeva k rasti proizvodnje in produktivnosti dela.
V	otroškem varstvu je osnovni cilj odpiranje novih vzgojnovarstve-nih zmogljivosti in povečanje obsega družinskega varstva. Postopno preraščanje vrtcev v centre predšolske vzgoje v krajevnih skupnostih bo omogočeno s poglabljanjem vsebinskega dela in vključevanjem zunanjih sodelavcev, pri čemer pa vzgojnih programov ne bo mogoče bistveno širiti.
V	osnovnem izobraževanju bo z izgradnjo novih objektov in preureditvijo obstoječih na podeželju izboljšan vzgojnoizobraževalni standard, v mestnih središčih pa skrčen obseg večizmenskega pouka. Ustreznejši prostorski pogoji, opremljenost in kadrovska zasedba, povečan obseg in kakovost podaljšanega bivanja, dodatnega in dopolnilnega pouka ter interesnih dejavnosti bodo z nadaljnjim podružblja-njem vzgoje in izobraževanja ter intenzivnejšim odzivanjem na potrebe delovnega in življenjskega okolja omogočili še hitrejše uveljavljanje celodnevne šole.
Socialno varstvo in f krbstvo se bosta posebej zavzemala za uskladitev denarnih pomoči kot edinega vira preživljanja z ugotovljenimi minimalnimi življenjskimi stroški, izboljšanje socialne varnosti kmečkega prebivalstva, ustanovitev in programsko oblikovanje zakonske posvetovalnice in centra za obravnavanje mladostnih prestopnikov, posebna skrb pa bo namenjena usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, varstvu in delovnemu usposabljanju duševno prizadetih otrok ter resocializaciji alkoholikov.
Glede na to, da se v prebivalstvt^obalnega območja povečuje delež starejših občanov, bosta zdravstveno in socialno varstvo v svojih programih še posebej poudarila skrb za ostarele ljudi.
Množično vključevanje delavcev in občanov v številnejše in pestrejše oblike kulturnega in telesnokulturnega delovanja bo še vnaprej prvenstvena naloga teh dejavnosti. V tej zvezi je treba tudi zagotoviti najracionalnejše oblike naložb v okviru celotnega obalnega prostora.
Za nadaljnji razvoj zdravstvenega varstva bo nujno nadaljevati in dokončati izgradnjo nove bolnišnice kot skupne prednostne naložbe obalnega območja in širše regije, ob tem in upoštevajoč prestrukturiranje in reorganizacijo zdravstvene mreže v širši regiji in sprostitev nekaterih objektov, pa obenem zagotoviti tudi boljše materialne pogoje za preventivno dejavnost. Tako se bo težišče zdravstvenega varstva poleg dograditve splošne bolnišnice tudi usmerilo na razvoj osnovne zdravstvene službe, predvsem splošne medicine, medicine dela in zobozdravstva, na izboljšanje zdravstvenega varstva delavcev s krepitvijo preventivnega zdravstva in dispanzerskih metod dela. Nujno bo tudi zaostriti odgovornost do zdravja pri občanih, v temeljnih organizacijah združenega dela in v sami zdravstveni službi, tako da se bodo umirjali stroški zdravljenja, bistveno zmanjšala odsotnost z dela in izboljšala kakovost storitev;
—	skladen razvoj obalnih občin. Navedeni cilji razvoja na Obali, s poudarkom na intenziviranju obstoječe proizvodnje, uveljavljanju komparativnih prednosti in skladnem prostorskem in socialnem razvoju, omogočajo tudi skladen družbenoekonomski razvoj vseh obalnih občin. Zaostajanje pri načrtovani tehnološki revitalizaciji industrije in izgradnji infrastruktur bodo ob prehodu v novo plansko obdobje povzročila upočasnjeno rast predvsem v občini Izola in bo zato potrebno v naslednjem srednjeročnem obdobju načrtovati prioritetno v okviru zastavljenih ciljev tudi razvoj tistih dejavnosti, ki zagotavljajo skladnejši razvoj vseh obalnih občin.
IV.
Uresničevanje navedenih ciljev in nalog je povezano z možnostmi naraščanja družbenega proizvoda, ki so ocenjene poprečno na Obali po letni stopnji okoli 6 odst. Da bi dosegli tako rast družbenega proizvoda, bo potrebno vlagati napore za napredek kvalitetnih dejavnikov razvoja, kot so predvsem produktivnost dela in povezovanje raziskovalnega dela, prizadevanje za stabilizacijo gospodarstva, usposabljanje kadrov in stimulativno nagrajevanje.
c-
Predvideno rast družbenega proizvoda bo treba zagotoviti s povečanjem sredstev za akumulacijo, kar bo treba doseči s samoupravnimi sporazumi in dogovori o temeljih planov, kot rezultat zavestnega odločanja delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, da si z razširitvijo materialne osnove samoupravljanja trajno izboljšajo pogoje življenja in dela. Povečanje akumulacije bo omogočilo lastno financiranje naložb in združevanje sredstev za skupne naložbe, kar bo tudi prispevalo h krepitvi samoupravnih odnosov v razširjeni reprodukciji. Da bi se povečala sredstva za akumulacijo v združenem delu, je potrebno predvsem zagotoviti bolj skladna razmerja v delitvi družbenega proizvoda. Zaradi relativno močnejšega poslabšanja razmerij v delitvi družbenega proizvoda na Obali glede na republiško poprečje v tem srednjeročnem obdobju^ je primerno, da se v naslednjem obdobju z ustreznimi razmerji porabe družbenega proizvoda zagotovi sorazmerno večje izboljšanje akumulativnosti, kot je predvideno poprečno v Sloveniji. To bi bilo treba doseči s tem, da bi sredstva za osebno, splošno in skupno porabo naraščala po stopnji, ki je vsaj za 20 % nižja od stopnje rasti družbenega proizvoda.
Nakazana razmerja računajo s povečanim zaposlovanjem po stopnji 2,3 odst. Te stopnje rasti ne bi smelo prekoračevati tudi zaposlovanje v negospodarskih dejavnostih, ki sedaj močno presega vse planirane okvire. Samo v takih pogojih bo možno zagotoviti, ob predvideni razporeditvi družbenega proizvoda, naraščanje realnih osebnih dohodkov na zaposlenega, in sicer v enakem razmerju v gospodarskih kot v družbenih dejavnostih.
Da bi bila dosežena taka razmerja, naj delavci v temeljnih organizacijah združenega dela gospodarstva in v družbenih dejavnostih pri planiranju razporejanja dohodka določijo počasnejšo rast skupnih sredstev, namenjenih za osebne dohodke, od dohodka, pri sprejemanju programov v okviru svobodne menjave dela pa zagotovijo, da bodo počasneje od dohodka rastla tudi sredstva za družbene dejavnosti.
V.
Samoupravni sporazumi in dotovori o temeljih planov so osnova prizadevanj za skladen družbeni razvoj. Z njim mora združeno delo vse bolj reševati širše in skupne probelem razvojne politike na podlagi skupnih interesov in medsebojnega sodelovanja ter v pogojih blagovnega gospodarstva. Tako bo večino razvojnih vprašanj skupnega pomena združeno delo urejalo s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov bodisi neposredno v TOZD bodisi v raznih asociacijah, bankah in samoupravnih interesnih skupnostih. Zato naj samoupravne organizacije in skupnosti, ob pripravljanju novih planskih dokumentov, pripravijo tudi učinkovite programe ukrepov za realizacijo sprejetih skupnih nalog in ciljev.
Družbeni plani Obale in obalnih občin za obdobje 1981—1985 bodo sloneli na dogovoru o temeljih družbenih planov obalnega območja, ki mora nastati kot rezultat samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja v obalni regiji in mora biti pravočasno pripravljen.
Obveznosti in naloge, ki naj bi jih vseboval dogovor o temeljih družbenih planov obalnega območja za obdobje 1981—1985, bi bile predvsem naslednje:
—	določene naloge in kriterije skupnega pomena za intenzifikacijo gospodarskega razvoja, zlasti v tistih dejavnostih, ki so temeljni nosilec gospodarskega razvoja obalnih občin, in v tistih, ki so pomembne pri zadovoljevanju potreb delovnih ljudi in občanov v vsaki občini, kot so predvsem kmetijstvo, trgovina, drobno gospodarstvo in storitve;
—	naloge in ključne obveznosti glede izgradnje in združevanja sredstev na področju gospodarske infrastrukture in komunalnih dejavnosti skupno na Obali in v posamezni občini;
—	naloge in obveznosti s področja stanovanjskega gospodarstva v posamezni občini;
—	obveznosti in naloge ter kriteriji za razvoj funkcij s področja družbenih dejavnosti, ki so skupnega pomena v okviru Obale in v okviru posameznih obalnih občin;
—	določene naloge in obveznosti v zvezi s preskrbo s kmetijskinu pridelki in hrano na obalnem območju;
—	nekatere skupne naloge pri rabi in urejanju prostora ter v zvezi z varstvom okolja in sanacijo ključnih ekoloških problemov na Obali in v posameznih občinah;
—	nekatere skupne naloge na področju razvoja mest, stanovanjskih sosesk in naselij ter poselitve, priprave zemljišč za stanovanjsko in drugo gradnjo ter urejanje pogojev življenja občanov v posamezni občini;
19. oktobra 1979 —$t. 25
URADNE OBJAVE
269
—	obveznosti in naloge v zvezi z izvajanjem zemljiške politike v občini;
—	obveznosti in naloge skupnega pomena v zvezi z razvojem krajevnih skupnosti in še zlasti v zvezi z razvojem manj razvitih krajevnih skupnosti v posamezni občini;
—	določene obveznosti s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	obveznosti in naloge razvojnega načrta, ki jih obalna skupnost in posamezne obalne občine prevzemajo z dogovorom o temeljih družbenega plana republike ter v okviru medobčinskega dogovarjanja.
V	naslednjem obdobju bo treba nameniti osrednjo pozornost politiki tehnološkega razvoja, ki bo usmerjena v ustvarjalno delo pri iskanju novih rešitev v proizvodnji in v organizaciji dela, v združenem delu in v družbi kot celoti. V obalni regiji bo treba napore v zvezi z uvajanjem sodobne tehnike in tehnologije ter organizacije dela in v zvezi s praktično aplikacijo strokovnega znanja usmeriti predvsem v valorizacijo primerjalnih prednosti Obale, zlasti koriščenja bogastva morja in prometnega obmorskega položaja ter pomorski orientaciji družbenega razvoja prilagajati tudi socialno in gospodarsko strukturo regije. Kot sestavina družbenega planiranja mora biti v vseh planskih dokumentih ustrezno zajeto zlasti družbeno planiranje kadrov. V okviru raziskovalne aktivnosti je potrebno dogovoriti ustanovitev razvojnega centra.
Temeljne organizacije združenega dela naj se v samoupravnih sporazumih o temeljih planov obvežejo, da bodo združevale sredstva in delo na podlagi skupnih programov in projektov razvojno raziskovalnega dela, v samoupravnih aktih o delitvi sredstev za osebne dohodke pa naj predvidijo ustrezno spodbujanje razvojno raziskovalnega dela, da bi mogli hitreje sanirati nezadovoljivo stanje na tem področju. Za spodbujanje inovatorstva in tehničnih izboljšav pa je potrebno s splošnimi akti zagotoviti organizirano zbiranje pobud delavcev ter zagotoviti materialno nagrajevanje in moralno priznanje za zasluge delavcev.
Oblikovanje akumulacije mora biti dosledno dogovorjeno v samoupravnih sporazumih o temeljih planov organizacij združenega dela, zagotoviti pa ga je treba tudi z drugimi ukrepi, ki bodo usmerjeni v izboljšanje gospodarjenja in ekonomičnosti poslovanja, tako v združenem delu kot s strani družbenopolitičnih skupnosti, za kar je treba čimprej pripraviti ustrezne predloge.
Samoupravni sporazumi o temeljih planov bodo vsebovali konkretne pravice in obveznosti v zvezi z združevanjem sredstev za skupne naložbe in za razvoj gospodarske infrastrukture. Zato je potrebno zagotoviti pravočasno oblikovanje in sprejemanje elementov za ustrezne samoupravne sporazume. V tej zvezi je tudi potrebno pregledati obstoječe samoupravne sporazume in splošne akte z vidika pogojev za uresničevanje skupnih razvojnih interesov in združevanja sredstev. Temeljne organizacije združenega dela družbenih dejavnosti pa bi morale s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov zagotoviti tudi združevanje prostih sredstev amortizacije zaradi učinkovitejše zamenjave dotrajanih sredstev. Kadar se dogovarjajo pomembnejša skupna vlaganja na novih lokacijah, je potrebno, da se partnerji s samoupravnim sporazumom obvežejo tudi glede pogojev, ki naj omogočijo prebroditev začetnih težav in tveganj (kadri, stimulativnejše nagrajevanje itd ).
Z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih pri oblikovanju osebnih dohodkov je potrebno zagotoviti takšne odnose, da bodo v raznih gospodarskih in negospodarskih dejavnostih veljali za enako delo približno enaki osebni dohodki, družbeni dogovori in samoupravni sporazumi v zvezi z delitvijo osebnih dohodkov pa naj zagotovijo, da bodo osebni dohodki spodbujali produktivnost, ustvarjalnost in kvaliteto dela. Poiskati je treba praktične rešitve, ki bodo omogočile, da bo tudi minulo delo dejavnik oblikovanja osebnih dohodkov.
V	samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih je potrebno dogovoriti tudi pogoje, ki bodo zagotavljali razvoj drobnega gospodarstva, predvsem deficitarnih storitvenih obrti. Medobčinska gospodarska zbornica, združenje obrtnikov in občine bodo pripravili oziroma ustrezno obnovili in dopolnili programe razvoja drobnega gospodarstva in poskrbeli za njihovo izvajanje na podlagi sporazumevanja med nosilci planiranja.
Za razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti in območij krajevnih skupnosti bo potrebno predvideti v samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih olajšave in spodbude, ki bodo povečale interes investitorjev za vlaganje na ta območja predvsem v kmetijstvo, malo gospodarstvo, turizem in gostinstvo in v manjše industrijske obrate. V ta namen bo potrebno opredeliti vlogo močnejših razvojnih središč v teh krajevnih skupnostih in prostor za razvoj ustreznih dejavnosti.
Izvršni sveti in upravni organi Obale in občin bodo v okviru svojih pristojnosti pripravili predloge ukrepov za uresničevanje dogovorjenih razvojnih ciljev in nalog ter zagotovili, da bodo davčna politika, politika cen, politika urbanizacije, zemljiška politika, komunalna in stanovanjska politika ter druge politike na Obali oziroma v občinah v skladu s potrebami nadaljnjega razvoja in s sistemom samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja. Pri tem se bodo usmerili predvsem v ključna področja bodočega razvoja, ki zadevajo zadovoljevanje potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih ter pogojev njihovega dela v temeljnih organizacijah združenega dela.
Funkcije družbenopolitične skupnosti se bodo omejevale na ukrepe iz njihove pristojnosti in na posege v primerih, ko na ključnih področjih razvoja ne bo dosežena uskladitev s samoupravnim sporazumevanjem in dogovarjanjem. V skladu s sistemom planiranja so občine odgovorne za usklajevanje materialnih in drugih odnosov pri uresničevanju ekonomskih, socialnih, kulturnih, stanovanjskih in drugih potreb delavcev in delovnih ljudi, v katerih !e-ti odločajo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih, ter za usmerjanje in usklajevanje gospodarskega in družbenega razvoja v občini. Področja družbenoekonomskega razvoja ter skupne interese, ki jih bodo občine usklajevale in uresničevale v obalni skupnosti, bodo določeni, v skladu s statutopi Obalne skupnosti, s posebnim dogovorom med skupščino obalne skupnosti in skupščinami občin Izola, Koper in Piran.
VI.
Pri oblikovanju teh smernic je skupščina obalne skupnosti upoštevala * Analizo možnosti razvoja Obale za obdobje 1981—1985*, ki lahko služi, poleg ustreznih zveznih in republiških analiz ter že sprejetih *Smernic za pripravo prostorskega plana Obale*, tudi nosilcem planiranja kot orientacija za upoštevanje širših objektivnih pogojev, problemov in tokov razvoja v okviru Obale in obalnih občin, pri pripravi analiz lastnih razvojnih možnosti in pri usklajevanju skupnih interesov.	/
Na osnovi tako pripravljenih lastnih analiz naj delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in občani v krajevnih skupnostih oblikujejo smernice za pripravo svojih planov ter elemente za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje o temeljih planov. To bo omogočilo, da bo oblikovanje planov za obdobje 1981—1985 potekalo v skladu z načeli sistema samoupravnega družbenega planiranja in v rokih, ki so za to predvideni, ter tako, da bo uveljavljena odločilna vloga delavcev in delovnih ljudi pri oblikovanju življenjskih in delovnih pogojev v naslednjem obdobju.
V okviru nadaljnjih postopkov pri pripravi srednjeročnih planov je nujno, da se pospeši priprava analiz razvojnih možnosti v vseh samoupravnih interesnih skupnostih, da bodo !e-te na razpolago organizacijam združenega dela in krajevnim skupnostim še pred dokončanjem njihovih analiz, kar bo predvsem olajšalo pripravo in odločanje o elementih za samoupravno sporazumevanje.
Št.: 30-3/79
Koper, oktobra 1979	Predsednik
ALOJZ CEGLAR, 1. r.
OBČMA !ZOLA
Na podlagi 48. in 24/b člena temeljnega zakona o organizaciji prevoza z motornimi vozili v cestnem prometu (Uradni list 8FRJ, št. 27/65 in 30/68), 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77), 26. in 27. člena zakona o organizaciji cestnega prevoza z motornimi vozili (Uradni list SRS, št. 4/71) in 204. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. septembra 1979 sprejela
ODLOK
O AVTOTAKSI STORITVAH NA OBMOČJU OBČINE IZOLA
1.	člen
S tem odlokom se določijo pogoji za opravljanje storitev javnega prevoza potnikov in stvari z avtotaksiji na območju občine Izola.
t
270
URADNE OBJAVE
'l9.tóhtoMà 197$^6t.(26
Storitve javnega prevoza potnikov in stvari z avtotaksiji (v nadalj-njem besedilu avtotaksi storitve) sme opravljati samo oseba, ki ima ustrezno obrtno dovoljenje, izdano s strani pristojnega upravnega organa Skupščine občine Izola.
2.	člen
Postajališča za avtotaksije so posebni javni parkirni prostori, na katerih smejo parkirati le avtotaksiji.
3.	člen
Postajališča za avtotaksije določi na predlog komisije za cestno signalizacijo v občini Izola upravni organ Skupščine občine Izola, pristojen za komunalne zadeve.
Za uporabo postajališča iz prejšnjega odstavka morajo uporabniki plačevati komunalna takso.
4.	člen
Postajališče mora biti označeno s predpisanim prometnim znakom. Na postajališču morajo biti označeni prostori (boksi) za parkiranje vozil.
Začetek in konec postajališča mora biti označen z besedo TAXI.
5.	člen
Na postajališču mora biti na vidnem mestu postavljen veljaven cenik avtotaksi storitev.
Postajališče mora biti opremljeno s telefonom za sprejemanje naročil, ki ga smejo uporabljati vsi vozniki avtcRaksijev.
Stroški namestitve telefona in cenika ter njihovo vzdrževanje bremenijo yoznike avtotaksijev, stroški postavitve ustreznih prometnih znakov in označb ter njihovo vzdrževanje pa bremenijo Samoupravno komunalno interesno skupnost Izola.
6.	člen
Avtotaksi služba mora biti organizirana podnevi in ponoči, ob delavnikih, nedeljah in praznikih.
Za dnevno službo se šteje čas od 5. do 22. ure.
7.	člen
Na postajališču se avtotaksiji razporejajo po času prihoda. Voznik avtotaksi ja, ki je rasporejen na postajališču, mora biti v vozilu, na postajališču, oziroma v neposredni bližini postajališča.
8.	člen
Voznik avtotaksija sprejema potnike in stvari na postajališču po razporedu, ki mu je določen.
Voznik avtotaksija je dotžan, če je prost, sprejeti potnika tudi izven postajališča, če s tem ne ovira drugih udeležencev v cestnem prometu.
9.	člen
Potnik lahko izbere vozilo po vrstnem redu, lahko pa tudi po lastni izbiri.
Naročilo po telefonu prevzame vedno prvi voznik, ki je na vrsti, če vozilo ustreza naročniku.
10.	člen
Voznik avtotaksija je dolžan zahtevano vožnjo opraviti po najkrajši oziroma najprimernejši poti.
11.	člen
Voznik avtotaksija je dolžan v delovnem času, če je prost, prevzeti vsako neposredno ali telefonsko naročilo, ne glede na dolžino vožnje.
Voznik avtotaksija ni dolžan voziti oseb, ki kažejo znake vinjenosti, napadalnosti, niti osebe, ki bi s svojimi stvarmi, obleko ali na kakšen drug način poškodovale vozilo, razen v primeru nudenja pomoči osebam, ki so se ponesrečile v prometni nesreči ali kako drugače.
12.	člen
Voznik avtotaksija je dolžan sprejeti tudi potnikovo prtljago (stva ri), Če jo lahko spravi v prtljažnik oziroma na streho vozila.
Prtljago namešča in izdaja voznik avtotaksija.
13.	člen
V	trenutku odhoda mora voznik avtotaksija vključiti taksimeter ki mora biti nato vključen ves čas vožnje.
14.	člen
V	primeru, da voznik avtotaksija ne more dokončati začete vožnje, mora naročniku oziroma potniku čimprej zagotoviti drugo vozilo.
15.	člen
Avtotaksi vozilo mora biti opremljeno tako, da ima:
1.	svetlobni napis TAXI
2.	taksimeter v brezhibnem stanju
3.	tarifni cenik	'
4.	označeno firmo
16.	člen
Avtotaksi vozilo mora biti opremljeno tudi z dodatno opremo (gasilni aparat, osnovni toaletni pribor v vrečki), t Gasilni aparat mora biti pregledan od pristojne službe vsakih 6 mesecev ter mora imett etiketo z datumom in žigom kontrole.
Opremljenost vozila ugotavlja organizacija, ki je pooblaščena za opravljanje tehničnih pregledov.
17.	člen
Svetlobni napis TAXI mora biti nameščen na sredini prednjega dela strehe. Ponoči mora biti napis razsvetljen.
Svetlobni napis TAXI mora biti ustrezne velikosti, najmanj pa 21 x 8cm. Znak je rumene barve na čmi podlagi.
18.	člen ,
Taksimeter mora biti usklajen z veljavnim cenikom za avtotaksi storitve.	^
Taksimeter mora biti nameščen na vidnem mestu za potnike ter zaplombiran v skladu s predpisi o kontroli meril.
Taksimeter mora biti pregledan enkrat letno.
19.	člen
Tarifni cenik mora biti postavljen v avtomobilu spredaj, na vidnem mestu za potnika (desno pod prednjo šipo).
v
20.	člen
Firma mora vsebovati ime, priimek, naslov in predmet poslovanja ter mora biti postavljena v notranjosti vozila — spredaj na vidnem mestu.
21.	člen
Avtotaksi vozilo mora razen splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje.
1.	imeti mora štiri vrata, ki se odpirajo v smeri vožnje,
2.	registrirano mora biti najmanj za štiri osebe, računajoč tudi voznika,
3.	imeti mora brezhibno notranjo razsvetljavo in ogrevanje.
22.	člen
Med obratovanjem mora biti avtotaksi vozilo čisto in vzdrževano. '	23. člen
Voznik avtotaksija mora voditi knjigo voženj, v katero vpisuje vse vožnje, ki jih je opravil in znesek plačila, ki ga je zaračunal. Ena kopija služi kontroli, druga pa davčni upravi za ugotavljanje dohodka.
24.	člen
zvajalec tehničnega pregleda avtotaksi vozila ne more izdati potr-da o tehničnem pregledu, če vozilo ni tehnično opremljeno po določi-hh tega odloka.
19. oktobra 1979 — št. 25
URADNE OBJAVE
271
25.	čten
Vozniku avtotaksija se odvzame obrtno dovo!jenje:
—	ob pogojih, ki jih dotoča obrtni zakon,
—	če opravtja avtotaksi storitve v nasprotju s tem odtokom.
26.	č!en
Nadzor nad izvajanjem dotoči! tega odtoka izvaja inšpekcija za cestni promet po 26. in 27. čtenu zakona o organizaciji cestnega prevoza z motornimi voziti.
27.	čten
Vozniki avtotaksijev morajo v roku dveh mesecev po uvetjavitvi tega odtoka izpotniti pogoje gtede opreme avtotaksi vozi! (15. do 20. čten).
28.	čten
Z denarno kaznijo od 2.000 do 20.000 din se kaznuje za prekršek voznik avtotaksija:
—	če ne vktjuči taksimetra v trenutku odhoda, oziroma če nima vktjučenga taksimetra ves čas vožnje,
—	če v roku dveh mesecev po uvetjavitvi tega odtoka ne izpotni pogojev gtede opreme avtotaksi vozi! (15. do 20. čten),
—	če ne da pregtedati taksimetra enkrat tetno,
—	če ne vodi knjige voženj, oziroma če je ne vodi v sktadu s 23. čte-nom tega odtoka.
29.	čten
Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 din se kaznuje za prekršek voznik avtotaksija:
—	če ne upošteva dotoči! 7. in 8. čtena ter drugega odstavka 9. čtena tega odtoka,
—	če ne opravi zahtevane vožnje po najkrajši oziroma po najprimernejši poti,
—	če ne sprejme potnikove prttjage (stvari), v kotikor jo tahko spravi v prttjažnik oziroma na streho vozita,
—	če ravna v nasprotju z dotočiti 11. čtena tega odtoka,
—	če potniku ne zagotovi drugega vozita, v kotikor ne more dokončati začete vožnje,
—	če dopusti, da avtotaksi vozito ni čisto oziroma ni vzdrževano.
*	.10. čten
Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 34-1879
Izota, 20. septembra 1979	Predsednik
BRUNO PODREKA, !. r.
OB&MA HRAN
Na podtagi 2. čtena zakona o samoprispevku (Uradni tist SRS. št. 3/73) in 220. čtena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na točenih sejah zbora združenega deta, zbora krajevnih skupnosti in družbenopotitičnega zbora dne 24. septembra 1979 sprejeta
ODLOK
O DOPOLNITVI ODLOKA O UVEDBI SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE IZGRADNJE IN OBNOVE OBJEKTOV PREDŠOLSKE VZGOJE, OSNOVNEGA IZOBRAŽEVANJA TER OSNOVNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V OBČINI PIRAN ZA OBDOBJE OD LETA 1980 DO 1984
L čten
Četrta točka 5. čtena odtoka o uvedbi samoprispevka za sohnancira-nje izgradnje in obnove objektov prediotske vzgoje, osnovnega izobraževanja ter osnovnega zdravstvenega varstva v občini Piran za obdobje od teta 1980 do 1984 (Uradne objave, št. 21/79 in Uradni tist SRS. št. 27/79) se dopoini tako, da se za besedama *soda!nih podpof* vnesejo med vejicama besede ^pokojnin z varstvenim dodatkom*.
2.	čten
Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi. Objavi se v Uradnih objavah in v Uradnem tistu SRS, uporabtja pa se z izptačitom osebnih dohodkov in drugih prejemkov, doseženih od 1. januarja 1980 datje.
Št.: 21-1774-79
Piran, 24. septembra 1979	Predsednik
ANTON MIKELN, 1. r.
Na podtagi 4 točke 4. čtena zakona o prekrških (Uradni tist SRS, št. 12/77), 5. čtena zakona o prekrških zoper iavni red in mir (Uradni tist SRS, št. 16/74), 18., 19. in 20. čtena zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivatnem okotju (Uradni tist SRS, št. 15/76) in 220. čtena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78), je skupščina občine Piran na točenih sejah zbora združenega deta, zbora krajevnih skupnosti in družbenopotitičnega zbora dne 24. septembra 1979 sprejeta
ODLOK
O JAVNEM REDU IN MIRU IN VARSTVU PRED HRUPOM V OBČINI PIRAN
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	čten
S tem odtokom se predpisujejo ukrepi za vzdrževanje javnega reda in miru, družbene disciptine, varstva občanov in premoženja ter varstva pred hrupom v naravnem in bivatnem okotju v občini Piran.
2.	čten
Občani so dotžni uravnavati svoje živtjenje in deto tako, da ne motijo, vznemirjajo ati ovirajo drugih pri njihovem detu, razvedritu ati počitku, da ne ogrožajo njihovega premoženja, da spoštujejo njihovo disertino in javno morato, da opuščajo ati opravtjajo dejanja, ki so po tem odtoku prepovedana ati obvezna.
Starši p!i skrbniki, ki jim je zaupano varstvo in vzgoja mtadotetnikov, so odgovorni za prekrške, ki jih storijo, če so prekrški postedica po-manjktjive skrbi za mtadotetnike.
II. VARSTVO JAVNEGA REDA IN DRUŽBENE DISCIPLINE
3.	čten
Prepovedana so vsa dejanja na javnih in zasebnih prostorih, ki bi motita javnLred in mir okotice, in sicer:
1.	izzivanje pretepov, neredov ati prepirov, smešenje ati nadtegova-nje občanov,
2.	petje nespodobnih ati žatjivih pesmi, prektinjanje ati žatjenje dostojanstva občanov z nespodobnim vedenjem, razkazovanje nespodobnih stik ati predmetov (pornografija in podobno),
3.	kajenje v gtedatiščih, športnih dvoranah, kinematografih, javnih prevoznih sredstvih, v prostorih, kjer strežejo ati prodajajo staščice in kruh jn so temu prvenstveno namenjeni, v prostorih, kjer je kajenje izrecno prepovedano, na sestankih in zborovanjih v zaprtih prostorih,
4.	zadrževanje vinjenih oseb, ktjub opominu^ v gostinskih tokatih in na prireditvenih prostorih, kjer točijo atkohotne pijače, ter točenje alkoholnih pijač osebam, ki kažejo znake vinjenosti, in mtadotetnikom,
5.	točenje in prodajanje atkohotnih pijač pred 07.30,
6.	prenočevanje na tržnicah, v zapuščenih hišah, senikih, parkih, vežah, ktetnih prostorih ter drugod, kjer to ni običajno,
7.	zativanje vrtov, pranje avtomobitov ati drugo podobno trošenje vode in vodovodnih omrežij v času izrednega opozorita, da je potrošnja vode zaradi pomanjkanja omejena,
8.	postavtjanje mtajev na javnem prostoru ob cestah, razen ob pro-stavah in drugih slovesnostih, ki jih prirejajo družbenopolitične skup* nosti, krajevne skupnosti, detovne organizacije, družbenopotitične organizacije in društva ter samoupravne interesne skupnosti,
9.	dopuščanje, da psi čuvaji ponoči daljši čas tajajo, če s tem motijo okolico,
URADNE OBJAVE
19. oktobra 1979 — $t. 25
272
10.	povzročanje hrupa v bližini šo!, zdravstvenih in drugih javnih ustanovah,
11.	povzročanje hrupa med 22. in 06.00 uro zjutraj,
12.	plakatiranje izven mest, ki so za to posebej določena,
13.	stresanje rjuh, preprog ali metanje predmetov skozi okna in balkone v strnjenih naseljih.
4.	člen
Cirkuške in podobne predstave ter postavitev raznih zabaviščnih naprav je dovoljeno samo na mestih, ki jih določi komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve uprave občine Piran v soglasju s pristojnim inšpekcijskimi organi in ustrezno krajevno skupnostjo.
5.	člen
V strnjenih naseljih je po javnih cestah prepovedano organizirati pogrebne in druge sprevode. Izjemoma lahko tak sprevod dovoli upravni organ, pristojen za notranje zadeve, na pobudo družbenopolitičnih organizacij.
6.	člen
Za vzdrževanje javnega reda in miru na javnih prireditvenih in v gostinskih lokalih so odgovorni prireditelji oziroma tisti, ki jih je prireditelj za to pooblastil, ter upravitelji gostinskih lokalov oziroma tisti, ki so za lokale odgovorni. Ti so dolžni zagotoviti vse potrebno, da se zagotovi predvsem:
1.	ohranitev reda in miru,
2.	postavitev primernega števila redarjev,
3.	da se odstranijo iz prireditvenih prostorov in gostinskih lokalov vinjene osebe, ki ogrožajo red in mir ali vzbujajo zgražanje.
4.	da se prireditve končajo, oziroma, da se gostinski lokali zapro ob času, ki je določen s predpisi o obratovalnem času ali z dovoljenjem za prireditve. Prireditelj oziroma odgovorna oseba je dolžna o tem goste opozoriti.
III.	VARSTVO LJUDI IN PREMOŽENJA
7.	člen
Prepovedana so dejanja, s katerimi se ogroža varnost ljudi ali premoženja:
1.	streljanje z zračnimi puškami, loki ter podobnimi napravami na prostem izven strelišča,
2.	nošenje orožja ali predmetov, ki so prirejeni za napad kot tudi predmetov, ki imitirajo določeno orožje (plašilne pištole in podobno),
3.	kurjenje in zažiganje trave, grmičevja in drugih havarij. Občan, ki želi sežgati na njivi ali drugi površini razne odpadke ob čiščenju, si mora predhodno pridobiti pismeno soglasje poklicne gasilske straže občine Piran.
4.	opuščanje varnostnih ukrepov pri gradnjah in adaptacijah, ki ogrožajo varnost mimoidočih,
5.	zanemarjanje vzdrževanja ali opustitev popravila zgradb ali naprav, ki ogrožajo varnost,
6.	brezobzirna vožnja po mokrem cestišču, ki povzroča onesnaženje zgradb in ljudi,
7.	poškodovanje ali uničenje objektov, opreme, naprav ali oznak, ki imajo splošen pomen,
8.	odlaganje raznih materialov ter skladiščenje na površinah, ki so namenjene pešcem ali prometu, brez dovoljenja pristojnega upravnega organa za dalj kot 12 ur,
9.	zaradi zadimljenja in smradu se prepoveduje kurjenje in zažiganje suhih trav in drugih odpadkov v vseh strnjenih stanovanjskih območjih,
10.	prodajanje blaga izven trga ali drugega za prodajo določenega
prostora,	^
11.	metanje ali vžiganje petard ali drugih pirotehničnih sredstev na javnih mestih brez dovoljenja pristojnega organa,
12.	namerna povzročitev manjše škode drugi osebi.
IV.	VARSTVO PRED HRUPOM V NARAVNEM IN BIVALNEM OKOLJU
8.	člen
Varstvo pred hrupom, ki se ureja s tem odlokom, obsega ukrepe in postopke, s katerimi delavci v organizacijah združenega dela in občani v krajevnih skupnostih urejajo svoje okolje tako, da hrup ne presega maksimalno dovoljene ravni hrupa.
9.	člen
Za hrup se smatra vsak zvok, ki vpliva na psihično in Bzično počutje delovnih ljudi in občanov, tako da jih ovira pri delu, zmanjšuje delovno storilnost, vzbuja nemir ter moti okolje in preprečuje ljudem običajen počitek.
10.	člen
Za območja, ki so zaščitena pred hrupom, se štejejo okolje naselij in stanovanjskih hiš, bivalni prostor, zelene parkovne površine v Luciji, Portorožu, Fiesi in Strunjanu in območje polotoka Seče, ki je urbanistično opredeljeno kot zavarovano zeleno območje, namenjeno rekreaciji in turizmu.
11.	člen
Zvočne naprave, radijski sprejemniki, glasbila in druga sredstva se smejo uporabljati le tako, da ne motijo drugih ljudi in ne presegajo dovoljene ravni hrupa.
Uporaba zvočnih naprav je na javnih prostorih dovoljena le, če ima tisti, ki uporablja zvočne naprave, za vsak primer enkratne ali trajne uporabe, posebno dovoljenje organa, pristojnega za notranje zadeve uprave občine Piran.
12.	člen
V času med 22. in 06.00 uro naslednjega dne je prepovedano opravljanje dela oziroma dejavnosti, ki zaradi hrupa motijo nočni mir in počitek v naseljih. Za kršitev se smatra tudi vpitje in prepevanje v stanovanjskih območjih.
13.	člen
Prireditve zabavnega značaja v času turistične sezone, to je od 1. 6. do 10. 9., ki se prirejajo na prostem, pol zaprtih ter zaprtih prostorih v stanovanjskih območjih, smejo trajati ob petkih in sobotah najdalj do 24. ure, ostale dni pa do 23. ure.
Za prireditve iz 1. odstavka tega člena, ki trajajo čez 22. uro, si mora prireditelj preskrbeti dovoljenje pristojnega upravnega organa, ki ga izda po predhodno pridobljenem mnenju krajevne skupnosti. Dovoljenje se lahko izdela za primer enkratne prireditve oziroma za prireditve v času cele sezone ob pogoju, da stopnja hrupa glasbil pri izvoru ne presega 70 decibelov v dnevnem in 65 v nočnem času.
Prireditve v času izven turistične sezone se opravljajo pod enakimi pogoji, le da smejo trajati najdalj do 23. ure.
Časovne omejitve iz tega člena ne veljajo za prireditve, ki jih prireja organizacija združenega dela v okviru svoje dejavnosti v posebej za to določenih prostorih, oziroma za prireditve v posebej za ta namen določenih krajih.
Za stanovanjska območja po tem členu veljajo območja, določena z odlokom o urbanističnem načrtu za območje mesta Piran (Uradne objave, št. 14/76), oziroma območja, določena z veljavnim urbanističnim načrtom.
14.	člen
Organizacije združenega dela, ki v časv letne sezone prirejajo v pretežno stanovanjskih območjih prireditve zabavnega značaja z uporabo zvočnih naprav oziroma glasbil, in organizacije združenega dela iz četrtega odstavka 13. člena tega odloka, so dolžne zaradi zmanjšanja hrupa namestiti za izvajalca glasbe ustrezno protihrupno zaščito.
Naprave iz prvega odstavka tega člena se morajo namestiti do 1.6. 1980. leta.
V.	VARSTVO OTROK IN MLADINE
15.	člen
Otroci in mladoletniki pod 15 leti starosti se ne smejo brez spremstva staršev ali skrbnikov zadrževati po 20. uri v gostinskih lokalih, kjer se točijo alkoholne pijače.
Mladoletniki nad 15 let starosti ne smejo obiskovati gostinskih in nočnih lokalov po 22. uri.
VI.	IZOBEŠANJE IN NOŠENJE ZASTAV TER PRAPOROV
16.	člen
Lastniki in uporabniki stanovanjskih in poslovnih zgradb ter uprav-Ijalci javnih prostorov oziroma hišni sveti v občini Piran izobesijo dr-
URADNE OBJAVE
273
ig. oktobra 1979 -r $t. 25
iavno zastavo na dan državnih. repubiiSkih, občinskih in krajevnih praznikov ter ob posebnth priiožnostih na poziv družbenopoiitičnih or-
ganizacij.
Vsak uprav!ja!cc stanovanjskih zgradb v družbeni in zasebni lastnini ter vseh poslovnih zgradb mora namestiti najpozneje do 1. 5. 1980 konzole ali druge ustrezne naprave za namestitev zastav na ustreznih vidnih mestih, če te še nimajo.
17.	člen
V	dneh, ki jih pristojni državni organ razglasi za dneve žalovanja, morajo med vseljudskim žalovanjem viseti državne zastave na po! droga na vseh državnih in javnih zgradbah. V primeru smrti člana delovnega kolektiva lahko organizacija združenega dela izobesi žalno ali drugo zastavo na način, ki je določen za izobešanje zastav ob splošnem žalovanju.
V	dneh žalovanja so prepovedane vse aktivnosti (javn? manifestacije, kulturne, zabavne, športne in druge prireditve), ki jih ob vsakem posameznem primeru navaja javni razglas.
Zastave ne smejo biti raztrgane, zamazane, pobledele ali kako drugače neprimerne. Zastave morajo imeti predpisano obliko in velikost, prav tako pa morajo biti izobešene s pravilnim vrstnim redom barv.
Zastave je treba izobesiti en dan pred, odstraniti pa v roku 24 ur po prenehanju razloga, zaradi katerega so bile izobešene.
18.	člen
Zastavo občine in prapore družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev je dovoljeno izobešati ali nositi ob jubilejih in praznikih ter drugih priložnostih, pomembnih za občino, družbenopolitične in družbene organizacije ter društva.
Zastavo občine in prapore družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev se mora v organiziranih sprevodih nositi načelu neposredno za državnimi zastavami.
Na narodnostno mešanem območju občine, določenem v statutu občine, se z državnimi zastavami nosi zastava pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti.
Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za izobešanje zastav na javnih prostorih in zgradbah v družbeni lastnini. Zastav in praporov ni dovoljeno nositi v sprevodih na način, ki žali.
19.	člen
Zaradi specifične arhitekture mestnega jedra Piran, določi način in naprave za izobešanje zastav posebna komisija, ki jo imenuje Občinska konferenca SZDL Piran. Člani komisije so praviloma:
—	delegat KS Piran,
—	delegat Medobčinskega zavoda za spomeniško varstvo Piran,
—	delegat Občinskega komiteja socialistične zveze delovnega ljudstva Piran,
—	delegat italijanske narodnostne skupnosti Piran.
VIL KAZENSKE DOLOČBE
20.	člen
Z denarno kaznijo 100 dinarjev se takoj na mestu kaznuje za prekršek:
—	kdor kadi v nasprotju s 3. točko 3. člena,
—	kdor ravna v nasprotju s 5. točko 3. člena,
—	kdor povzroča hrup v bližini šol, zdravstvenih in drugih ustanov, 10. točka 3. člena,
—	kdor ravna v nasprotju z določili 8. točke 3. člena.
21.	člen
Pravna oseba, ki Mi določbe 5. točke 3. člena oziroma opusti obveznosti iz 15., 16. in 17. člena, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od $00 do 2.000 dinarjev, njena odgovorna oseba pa z denarno kaznijo 100 dinarjev.
22.	člen
^ denarno kaznijo 200 dinarjev se takoj na mestu kaznuje za pre Sck:
kdor ravna v nasprotju s 4., 5., 6. in 9. točko 7. člena, , kdor ravna v nasprotju z določbami 9. točke ena,
—	kdor krši določila !L, 12. in 13. člena,
—	kdor krši določbe 12. in 13. točke 3. člena.
Pravna oseba se kaznuje z denarno kaznijo za kršitev 12., 13. in 14. člena od 500 do 2.000 dinarjev, njegova odgovorna oseba pa z denarno kaznijo 200 dinarjev.
23.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 500 dinarjev se kaznuje za prekršek:
—	kdor ravna v nasprotju z 2. točko 3. člena,
—	kdor prenočuje v nasprotju s 6. točko 3. člena,
—	kdor ravna v nasprotju s 4. točko 3. člena,
—	kdor troši vodo iz vodovodnih omrežij v nasprotju s 7. točko 3. člena,
—	kdor povzroča hrup med 22. in 06.00 uro zjutrai, 11. točka 3. člena,
—	kdor ravna v nasprotju s 5. členom,
—	kdor krši določbe L, 10., 11. in 12. točke 7. člena,
—	kdor opusti obveznosti 15. člena,
—	kdor ravna v nasprotju z 2. točko 7. člena,
—	kdor ravna v nasprotju s 4. členom.
Pravna oseba, ki stori prekršek iz 4., 5., 6. in 10. alinee tega člena in 10. točke 7. člena, se kaznuje z denarno kaznijo od $00 do 5.000 dinarjev. Njena odgovorna oseba pa z denarno kaznijo od 100 do 500 dinarjev.
24.	člen
Z denarno kaznijo od 200 do 1.000 dinarjev se kaznuje za prekršek:
—	kdor ravna v nasprotju s 1. točko 3. člena,
—	kdor opusti obveznosti iz 6. člena,
—	kdor ravna v nasprotju s 3. točko 7. člena,
—	kdor poškoduje objekte, opremo, oznake, 7. točka 7. člena,
—	kdor ne spoštuje določb 10. člena.
Pravna oseba se za prekršek iz 2. in 3. aline&tega člena kaznuje z denarno kaznijo od 500 do 10.000 din, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo od 200 do 1.000 dinarjev.	'
VML KONČNE DOLOČBE
25.	člen
Za izvajanje tega odloka se pooblaščajo delavci službe komunalnega nadzora uprave občine Piran in delavci Postaje milice.
26.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prekrških zoper javni red in mir na območju občine Piran (Uradne objave, št. 14/76).
27.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 22—21/76—79
Piran, 24. septembra 1979	Predsednik
ANTON MIKELN, 1. p.
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS,št. 16/67,27/72), !9.členaod!okaoasanacijskemnačrtu mesta Piran (Uradne objave št. 10/77) in 220. člena statuta občine Piran (Uradne objave št. 12/78) je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. septembra 1979 sprejela
ODLOK
O SPREJETJU ZAZIDALNEGA NAČRTA PRENOVE KAREJA ŽIDOVSKI TRG V PIRANU
l.člen
Z namenom, da se pristopi k prenovi sklenjenega območja mestnega jedra, se sprejme zazidalni načrt prenove kareja Židovski trg v Piranu,
274
URADNE OBJAVE
19. oktobra 1979 — 5t. 25
- -	? t	-	-,	/	-
ki ga jc izdela! Biro za projektiranje Ljub!jana pod šifro projekta 79/15 v mesecu apri!u 1979.
2.	č!en
Zazidatni načrt prenove sestoji iz programskega de!a, tehničnega de!a in pravi!nika za izvajanje zazida!nega načrta, sk!adno z do!oči!i 8. č!ena zakona o urbanističnem p!aniranju.
3.	č!en
Zazida!ni načrt prenove obsega območje, ki je razvidno iu situacije 1-500, ki je sestavni de! tehničnega de!a zazidatnega načrta. Omejuje ga vzhodna stran Prvomajskega trga, Trubarjeva, Savudrijska in Verdijeva u!ica.
4.	č!en
Zazida!ni načrt je na vpog!ed občanom in de!ovnim !judem, organom in organizacijam združenega de!a ter drugim zainteresiranim pri Komiteju za urbanizem, gradbene in komuna!ne zadeve uprave občine Piran, Samoupravni komuna!ni interesni skupnosti občine Piran, Geodetski upravi Koper, urbanistični inšpekciji Skupščine oba!ne skupnosti Koper in Invest biroju Koper.
5.	č!en
Nadzorstvo nad izvajanjem tega od!oka oprav!ja urbanistična inšpekcija pri Skupščini oba!ne skupnosti Koper.
Pravi!nik za izvajanje zazida!nega načrta prenove kareja Židovski trg v Piranu sprejme Izvršni svet SO Piranln ga objavi v Uradnih objavah.
6.	č!en
Ta od!ok začne ve!jati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 351-12/77-79
Piran, 24. septembra 1979	Predsednik
ANTON MIKELN
Na pod!agi 221. č!ena statuta občine Piran (Uradne objave št. 12/78) je skupščina občine Piran na !očenih sejah zbora združenega de!a in zbora krajevnih skupnosti dne 24. septembra 1979 spreje!a prečiščeno besedi!o od!oka o preživninskem varstvu občanov, ki so podarih nepremičnine v trajno !ast občini Piran.
ODLOK
O PREŽIVNINSKEM VARSTVU OBČANOV,
KI SO PODARILI NEPREMIČNINE V TRAJNO LAST OBČINI PIRAN
I.
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	čten
Občani, ki zaradi nezmožnosti za deto aii drugih vzrokov podarijo svoje nepremičnine v trajno !ast občini Piran, imajo pravico do preživninskega varstva po tem odtoku.
2.	č!en
Občinska skupščina zagotav!ja sredstva za izvajanje tega od!oka v vsako!etnem proračunu.
3.	č!en
Pravico do preživninskega varstva imajo občani s sta!nim prebivatiš-čem na območju občine Piran, katerih podarjene nepremičnine so v občini Piran.
4.	č!en
Pravico do preživninskega varstva po tem odtoku ima darova!ec in njegov zakonec.
V primeru, ko v skupnosti z darova!cem živi drugi družinski č!an, odtoči o pravici do preživninskega varstva za družinskega čtana pristojni organ.
5.	čten
Obtike preživninskega varstva, ki se urejajo s tem odtokom so:
1.	preživnina,
2.	zdravstveno varstvo,
3.	pogrebnina
II.
PREŽIVNINA
6.	čten
Višina preživnine za darovatca se dotoči na podtagi vrednosti podarjenih nepremičnin.
Višino preživnine za darovatca dotoči s sktepom Izvršni svet skupščine občine Piran in ne sme presegati mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, ki ga objavi Skupnost pokojninskega in invatid-skega zavarovanja v SR Stoveniji v Uradnem tistu SRS.
7.	čten
Višina preživnine se vsako teto vatorizira za odstotek, za katerega se zviša vsako teto mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov, ki ga objavi Skupnost pokojninskega in invatidskega zavarovanja v SR Stoveniji v Uradnem tistu SRS.
8.	čten
Odtočba o preživnini se pravitoma gtasi na darovatca nepremičnin ati njegovega zakonitega zastopnika.
V primerih, ko se ugotovi (zdravstvena ati sociatna stužba), da daro-vatec preživnine ne uporabtja smotrno, se preživnina izptačuje na drug način (ptačito hrane, ptačito detno v denarju detno v prehrani, tretji osebi, itd ).
III.
ZDRAVSTVENO VARSTVO
9.	čten
Občana, ki prejema preživnino pa ni zdravstveno zavarovan po drugih predpisih, se zdravstveno zavaruje pri Regionatni zdravstveni skupnosti Koper. Prispevek za zdravstveno varstvo se ptačuje iz sredstev občinskega proračuna.
IV.
POGREBNINA
10.	čten
Ob smrti občana, ki je prejemat preživnino, ati njegovega zakonca ima tisti, ki oskrbi pogreb, pravico do detnega povračita stroškov pogreba (pogrebnina), če te pravice ne uvetjavi iz kakšnega drugega na-stova.
Znesek pogrebnine je enak znesku, ki ga vsako teto sprejme Skupščina Regionatne zdravstvene skupnosti Koper.
V.
POSTOPEK ZA PRIDOBITEV PRAVIC
11.	čten
Postopek za pridobitev pravic se prične na pobudo stranke, ki pri pristojnem organu uprave občine Piran sktene pogodbo o podaritvi premoženja v trajno tast občini Piran.
12.	čten
Na podtagi pogodbe o podaritvi premoženja vodi nadatjnji postopek za pridobitev pravic po tem odtoku Komite za družbene dejavnosti in krajevno samoupravo uprave občine Piran.
13.	čten
Pred izdajo odtočbe o višini preživnine je potrebno pridobiti mnenje krajevne skupnosti, kjer občan — darovatec živi. Če krajevna skupnost
^agobtaJ979=rR-ŽS
- URADNE OBJAVE
ne poda svojega mnenja v roku 30 dni, odtoči pristojni organ o višini preživnine brez mnenja krajevne skupnosti.
yi
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
14.	č!en
Z dnem, ko začne veijati ta od!ok, preneha veljati odlok o družbeni materialni pomoči (Uradne objave, št. 7/70).
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od L januarja 1979 dalje.
Številka: 191-2/77-79
Piran, 24. septembra 1979	Predsednik
ANTON MIKELN
Na podlagi 3. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni ljst SRS, št. 24/75), 221. člena statuta občine Piran in 2. člena družbenega dogovora o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o načinu soodločanja delovnih ljudi in občanov v komunalnih zadevah na območju občine Piran (Uradne objave, Št. 3/77) je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. septembra 1979 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA
O OBVEZNEM ODLAGANJU IN ODVAŽANJU SMETI TER ODPADKOV NA OBMOČJU OBČINE PIRAN
1.	člen
16.	člen odloka o obveznem odlaganju in odvažanju smeti ter odpadkov na območju občine Piran (Uradne objave, št. 12/79) se spremeni in se glasi:
'Nadzomištvo nad izvrševanjem tega odloka in aktov izdanih na njegovi podlagi opravljajo uradne osebe to je delavci milice, delavci sanitarne ali komunalne inšpekcije in komunalni redarji, ki podajo tudi predlog za uvedbo postopka o prekršku po tem odloku.«
2.	Člen
Drugi odstavek 19. člena se dopolni in se glasi:
'Uradne osebe iz 15. člena tega odloka smejo izterjati denarno kazen iz poprejšnjega odstavka takoj na mestu od tistih, ki jih zalotijo pri prekršku, za katerega je predpisana ta kazen «
*
3.	člen
Tretji odstavek 2l. člena se popravi in glasi:
'Odgovorna oseba pravne osebe se kaznuje za prekršek pravne osebe z denarno kaznijo, ki je določena v 18. členu tega odloka.«
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objava
Št.: 352-1/70-79	'
Piran, 24. septembra 1979	Predsednik
ANTOM MIKELN
OBÓ!MAPO$TOJWÀ
Na podtagi 190. Mena statuta občine Postojna (Uradne objave, št. ' V74) tet v skiadu s 16. čienom družbenega dogovora o skupmtjosno-vah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem nar n
svobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 5. oktobra 1979 sprejela
ODLOK
O DRUŽBEN! SKRBI ZA UDELEŽENCE NARODNOOSVOBODILNE VOJNE IN DRUGIH VOJN TER NJIHOVIH DRUŽINSKIH ČLANOV
!
1.	člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v etih 1918—1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim te niso zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih.
2.	člen
Priznavalnina ali druga oblika družbene pomoči se lahko podeli samo udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 1. člena tega odloka ter njihovim družinskim članom, ki imajo stalno bivališče na območju občine Postojna.
3.	člen
Pravico do stalne priznavalnine imajo:
1.	Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta-borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943.
2.	Žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15.5. 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo.
3.	Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodno osvobodilni boj do 1. 7. 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo.
4.	Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 9.9.1943 oziroma 13.10.1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo.
5.	Izjemoma tudi aktivni sodelavci v narodnoosvobodilnem gibanju, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju.
6.	Borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenski vojni do-irovoljci iz vojn 1912 do 1918.
4.	člen
Priznavalnine in druge oblike pomoči so:
1.	stalna priznavalnina,
2.	občasna priznavalnina,
3.	enkratna priznavalnina,
4.	zdravstveno varstvo,
5.	sosedska pomoč.
5.	člen
Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo udeleženci narodnoosvobodilne vojne iz L, 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presega na osebo vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu:
mejni znesek).	.
Upravičenci iz 4., 5. in 6. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njego-- vega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane,
276
URADNE OBJAVE
'	J '' *
19. oktobra 1979 — jSt 25
ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invahdskem zavarovanju ne presega na osebo 80 odstotkov mejnega zneska.
Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznaval-nine po tem od!oku, se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek.
Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje 40 % katastrskega dohodka iz prejšnjega leta. Če je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek od kmetijske dejavnosti ne upošteva.
6.	č!en
Za upravičence iz 1., 2. in 3. točke 3. č!ena tega odtoka je najvišja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku, za upravičence iz 4., 5. in 6. točke člena tega odtoka pa 80 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska.
Pri dotočanju višine staine priznavalnine se upoštevajo premoženjske razmere upravičenca in oseb iz 5. čtena tega odtoka, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, čas udetežbe in osebni prispevek upravičenca v narodnoosvo-boditni vojni ter stanovanjske in druge sociatne okoliščine, pri samo-hranitcih pa ztasti tudi starost.
Naj višja statna priznavatnina iz 1. odstavka tega čtena je lahko izjemoma (v izjemnih težkih zdravstvenih primerih) tudi višja od vsakokratnega mejnega zneska.
7.	čten
Aktivnim sodelavcem v narodnoosvobodilnem gibanju, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju se priznavalnine podeljujejo izjemoma.
Pri določanju višine stalne priznavalnine tem osebam se razen socialnoekonomskih okoliščin iz 3. odstavka 6. člena tega odloka upošteva zlasti še čas aktivnega sodelovanja in njihov osebni prispevek v narodnoosvobodilnem gibanju.
8.	člen
Če se spremenijo pogoji, ki so vplivali pri odločanju o pravici in višini stalne priznavalnine, se stalno priznavalnino lahko zviša, zniža ali ukine.
Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici in višini priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta.
Spremenjeni pogoji se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, ko so bili ugotovljeni.
9.	člen
Komisija za zadeve borcev NOV skupščine občine Postojna lahko v primerih, ko bi bilo potrebno zaradi spremenjenih socialno ekonomskih okoliščin upravičencu stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, izjemoma zadrži priznavalnino v enakem znesku tudi vnaprej, če bi po njeni presoji znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu oziroma v okolju, v katerem živi.
10.	člen
Ne glede na določbe 8. člena tega odloka mora uživalec stalne priznavalnine javiti občinskemu upravnemu organu, pristojnem za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov vsako spremembo, ki bi vplivala na pravico do priznavalnine, in sicer v enem mesecu po spremembi.
Tisti, ki je priznavalnino po tem odloku prejema! dlje, kot je bi! upravičen, ker ni prijavil sprememb, mora povrniti neupravičeno prejete zneske.
11.	člen
Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin.
Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 120 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska.
Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 5. člena tega odloka.
12.	člen
Pravico do stalne priznavalnine iz 5. člena oziroma do občasne ali enkratne priznavalnine iz 11. člena tega odloka imajo tudi družinski
člani padlih ali umrlih borcev in aktivistov NOV in udeležencev drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in če izpolnjujejo druge pogoje iz toga odloka.
13.	člen
Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, oče, mati) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, ki je določen po predpisih o zdravstvenem varstvu, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi.
14.	člen
Krajevnim organizacijam zveze združenj borcev NOV se lahko podeli denarna pomoč za organizacijo sosedske pomoči za bolne in osamele borce do 30 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska za osebo.
Način podelitve te pomoči se ureja po predhodnem dogovoru s krajevno organizacijo zveze združenj borcev NOV.
15.	člen
Priznavalnine in denarne pomoči po določilih tega odloka se podeljujejo na prošnjo prosilca ali na predlog pristojne organizacije zveze združenj borcev NOV, družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter posameznega občana.
Če je prošnjo za podelitev priznavalnine ali druge denarne pomoči vloži! prosilec neposredno ali je predlog podala družbenopolitična organizacija, krajevna skupnost, samoupravna interesna skupnost ali posamezni občan, je treba pred odločitvijo pridobiti mnenje pristojne organizacije zveze združenj borcev NOV.
16.	člen
O podelitvi, spremembi ali ukinitvi priznavalnine in o podelitvi druge denarne pomoči po tem odloku, odloča komisija za zadeve borcev NOV skupščine občine Postojna na seji z večino glasov vseh članov komisije.
Seje komisije sklicuje predsednik komisije po prosti presoji ali na predlog upravnega organa skupščine občine Postojna, pristojnega za zadeve borcev in vojaških invalidov.
17.	člen
Odločbo o podelitvi, spremembi ali ukinitvi priznavalnine in podelitvi druge denarne pomoči izda po sklepu komisije za zadeve borcev NOV skupščine občine Postojna, občinski upravni organ pristojen za zadeve borcev in vojaških invalidov skupščine občine Postojna.
Zoper odločbo, ki jo izda občinski upravni organ iz 1. odstavka tega člena, je možna v 15 dneh po vročitvi odločbe pritožba na republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov SR Slovenije v Ljubljani.
18.	člen
Finančna sredstva za priznavalnine in druge oblike pomoči po tem odloku zagotavlja na podlagi dogovorjene porabe skupščina občine Postojna v vsakoletnem proračunu občine.
19.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihovih družinskih članov (Uradne objave, št. 18^77).
20.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje.
Št.: 191-84(68
Postojna, 5. oktobra 1979	Predsednik
ZVONE NASTRAN, 1. r.
Na podlagi 504. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 52. in 53. člena zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela (Uradni list SRS, št. 23/77) in 190. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 5. oktobra 1979 sprejela
19. oktobra 1979 — Št. 25
URADNE OBJAVE
ODLOK
0 IMENOVANJU !N DELU PREDSTAVNIKOV DRUŽBENE SKUPNOSTI V RAZPISNIH KOMISIJAH ZA IMENOVANJE INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA
1.	člen
Predstavniki družbene skupnosti po tem odloku, sodelujejo pri delu v razpisnih komisijah za imenovanje individualnega poslovodnega organa v temeljnih organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena in v temeljnih organizacijah združenega dela, ki oblikujejo delavski svet. Na enak način sodelujejo predstavniki družbene skupnosti pri delu razpisnih komisij za imenovanje individualnega poslovodnega organa v delovni in sestavljeni organizaciji združenega dela.
2.	člen
Na predlog OK SZDL Postojna, se kot predstavniki družbene skupnosti, pri delu razpisnih komisij imenujejo:
1.	Drago Jordan, dipl. inž. gozd., član IS in načelnik oddelka za gospodarstvo in finance SO Postojna
2.	Ana Mitrovič, učiteljica na OŠ Postojna, članica predsedstva OK SZDL Postojna
3.	Mladen Županič, dipl. iur., sekretar IS SO Postojna
4.	Alojz Penko, KZ Postojna, TOZD Obrat za kooperacijo, član OK ZKS Postojna
5.	Miro Cetina GG Postojna, član predsedstva OK SZDL Postojna
6.	Darko Tominc, sekretar OK ZSMS Postojna
7.	Drago Kolenc, dipl. psih., Skupnost za zaposlovanje Koper, enota Postojna, član IS SO Postojna
8.	Janko Babič, ravnatelj OŠ Postojna
9.	Oskar Ščuka, Postojnska jama, član predsedstva občinskega sindikalnega sveta
10.	Niko Pavlin, načelnik oddelka za LO in član IS SO Postojna
11.	Jože Šantelj, vodja splošnega sektorja OZD L1V Postojna
12.	Cveto Bajc, namestnik sekretarja OK ZKS Postojna
13.	Edo Progar, predsednik OK SZDL Postojna
14.	Sonja Smrdelj, ravnateljica VVZ Postojna
15.	Zvone Tiselj, Javor Pivka, član !S
3.	člen
Predstavniki družbene skupnosti v skladu z zakonom o združenem delu, zakonom o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela, družbenim dogovorom o kadrovski politiki občine Postojna in v skladu s samoupravnimi splošnimi akti OZD, aktivno sodelujejo pri delu razpisnih komisij.
4.	člen
Skupščina občine Postojna pooblašča predsednika !S SO Postojna, da v primeru razpisa določi potrebno število predstavnikov družbene skupnosti, ki bodo kot delegati le-to zastopali v razpisnih komisijah.
5.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o imenovanju poslovodnih organov (Uradne objave, št. 4/78) z dne 27. februarja 1978. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
!.
Za predsednika zbora združenega dela skupščine občine Postojna se izvoli
RADIVOJEV1Č Branko iz Pivke, Vilharjevo naselje B 1
2.
Za podpredsednika zbora združenega dela skupščine občine Postojna se izvoli
— PENKO Ernest iz Pivke, Kolodvorska 47
3.
Ta sklep velja takoj.
Št.: 020-1/78
Postojna, 12. oktobra 1979	Podpredsednik
RADIVOJEVIČ BRANKO 1. r.
POPRAVEK
ODLOKA O DOLOČITVI ODŠKODNINE ZA SPREMEMBO NAMEMBNOSTI KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA
Sporočamo vam, da je prišlo v prvi alineji 5. člena odloka o določitvi odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča, ki je bi! objavljen v Uradnih objavah št. 19/79, do napake.
Prva alineja 5. člena se pravilno glasi:
— Znesek odškodnine, ki ga prejme KZS Postojna, skupščina občine valorizira, vsaki dve leti v skladu s splošnim gibanjem cen.
Sekretar
ZUPANIČ MLADEN, dipl. iur
OBČtNA SEŽANA
Na podlagi 23. člena zakona o Bnanciranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 155. in 159. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 7/78) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti, na podlagi stališča družbenopolitičnega zbora sprejela na seji dne 2. oktobra 1979, dne 3. oktobra 1979 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE SEŽANA
ZA LETO 1979
l.člen
Prvi člen odloka o proračunu občine Sežana za leto 1979 (Uradne objave, št. 8/79) se spremeni tako, da se glasi:
Predvideni prihodki proračuna občine Sežana bodo v letu 1979 zna-
šali:
Skupaj
od tega razporejeni prihodki
Nerazporejeni odhodki — tekoča proračunska rezerva
62,636.508
62,568.197
68.311
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1979.
110-1,77
Postojna, 5. oktobra 1979
Predsednik	Št.: 400-6/78
ZVONE NASTRAN, I. r.	Selana, 3. oktobra 1979
Predsednik BORIS BERNETIČ, t.r.
Ha podiagi 205. čtena statuta občine Postojna je skupščina občtne Postojna na seji zbora združenega deta dne 5. oktobra 1979 sprejeta
SKLEP
O IZVOLITVI PREDSEDNIKA IN PODPREDSEDNIKA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE POSTOJNA
PREGLED PRIHODKOV PRORAČUNA IN RAZPOREDA PRIHODKOV OBČINE SEŽANA ZA LETO 1979
PRIHODKI
1.	Davek iz osebnega dohodka	13,940.000
2.	Prometni davek, davek na premičnine in na
dohodek od premoženja	21,150.000
3.	Takse	8,782.168

URADNE OBJAVE
19.oktpbra 1373-$^5, ,

5.	Dohodek po posebnih predpisih	1,953.311
6.	Dohodki upravnih organov	in drugi dohodki	6,630.000
7.	Dohodki od drugih DPS	'	8,607.340
10.	Prenesena sredstva	1,573.689
SKUPAJ PRIHODKI	62,636.508
ODHODKI
01	Dejavnost organov DPS	37,450.000
02	Narodna obramba	2,640.000
03	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in	
	društev	2,874.508
04	Negospodarske investicije	9,000.000
08	Socialno skrbstvo	4,690.000
09	Zdravstveno varstvo	20.000
10	Kom. dejavnosti	1,950.000
13	Odstopljeni dohodek	1,600.000
16	Intervencije v gospodarstvu	180.000
17	Tekoč, prorač. rez. in obv. iz preteklih let	1,642.000
18	Krediti, vezana in izločena sredstva	590.000
SKUPAJ ODHODKI		62,636.508
Na podlagi 155. in 159. člena statuta občine Sežana (Uradne objave št. 7/78) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega de!a in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 3. oktobra 1979, na podlagi sfališča družbenopolitičnega zbora sprejetega na seji dne 2. oktobra 1979sprejela
ODLOK	'
O SPREMEMBI ODLOKA O INVESTICIJSKIH VLAGANJIH SKUPŠČINE OBČINE SEŽANA V GRADITEV OBJEKTOV IN NABAVO OPREME V LETU 1978 IN 1979
1. člen
Besedilo 4. člena odloka o investicijskih vlaganjih skupščine občine Sežana v graditev objektov in nabavo opreme v letu 1978 in 1979 (Uradne objave, št. 4/78) se za dvopičjem spremeni tako, da se glasi:
—	v letu 1978 znesek
—	v letu 1979 znesek
—	v letu 1980 znesek
—	v letu 1981 znesek
—	v letu 1982 znesek
—	v letu 1983 znesek
—	v letu 1984 znesek
—	v letu 1985 znesek
—	v letu 1986 znesek
—	v letu 1987 znesek
dinarjev
2,000.000
7.000.	000
5.600.000
6.315.000
6.040.000
5.615.000
4.000.	000 4,000.000 4,000.000 4,000.000
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 402-50/77-4
Sežana, 3. oktobra 1979	Predsednik
BORIS BERNETIČ, l.r.
1.	člen
Pravi odstavek 1. člena odloka o ureditvenem načrtu za mesto Sežana (Uradni glasnik, št. 19/66 in Uradne objave, št. 18/74) se spremeni tako, da se na koncu prvega odstavka črta pika in doda besedilo:
*ter spremembe in dopolnitve, ki jih je pod št. 4/79 z datumom september 1979 izdelal SGP Kraški zidar Sežana, TOZD Projektivni biro Sežana urbanistična služba.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 350-7/74-3
Sežana, 3. oktobra 1979	Predsednik
BORIS BERNETIČ
Na podlagi 9. in 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) in 155. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 7/78) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 3. oktobra 1979 sprejela.
ODLOK
O DOLOČITVI NAJVIŠJIH RAVNI CEN
1.	čldn
Cene živi! v prometu na drobno, razen cen sladkorja, olja in moke, cen obrtniških storitev, dimnikarskih storitev, storitev v cestnem prometu, ki jih opravljajo samostojni avtoprevozniki, komunalnih storitev, stanarin, najemnin poslovnih prostorov, storitev priključevanja na električno, PTT, vodovodno, kanalizacijsko, toplovodno in plinsko omrežje, se maksimirajo na ravneh, ki so po dosedanjih predpisih veljale na dan 10. 8. 1979.
2.	člen
Deleži za kritje stroškov prometa blaga na drobno iz pristojnosti občine in cene proizvodov in storitev, ki se vštevajo v odvisne stroške in ki so v pristojnosti občine, se maksimirajo na absolutni!] zneskih, ki so obstajali v skladu s predpisi na dan 10. 8. 1979.
3.	člen
Za cene iz 1. člena tega odloka se štejejo vsi zneski, ne glede na njihov naziv (cena, prispevki, nadomestila ipd ), ki jih kupec proizvoda oziroma uporabnik storitve plača zato, da mu proda proizvod oziroma opravi storitev.
4.	člen
Cene iz 1. člena in deleži iz 2. člena tega odloka se lahko povečajo na podlagi odločitev občinske skupščine oziroma izvršnega sveta do ravni, ki so določene z dogovorom o izvajanju politike cen v letu 1979 (Uradni list SFRJ, št. 7/79 in 3<V79), na predlog občinskega organa za cene, pripravljenega na podlagi sodelovanja z zavodom za cene SR Slovenije.
5.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah.
Št.: 38-HV79-3
Sežana, 3. oktobra 1979	,	Predsednik
BORIS BERNETIČ
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 1667, 27/72 in 8/78) in 155. in 159. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 7/78) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti, na podlagi stališča družbenopolitičnega zbora sprejetega na seji dne 2. oktobra 1979 dne 3. oktobra 1979 sprejela.
ODLOK
O DOPOLNITVI ODLOKA O UREDITVENEM NAČRTU ZA MESTO SEŽANA
Na podlagi 4. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, Št. 16/74), po predhodnem mnenje Geodetske uprave SR Slovenije št. 015-23/c-79 ter 154. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 3. oktobra 1979 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 2. oktobra 1979 sprejela
ODLOK
O DOLOČITVI OBMOČJA IN IMENA DELA K O. GABRJE IN DELA K. O. ERZELJ,
KI LEŽITA NA OBMOČJU OBČINE SEŽANA
n.oKtofr' 1979-št. 25
Hien
Dt! kna""ke oMtne Gabrje, ki ieži na območju občine Sežana in )bM!a MMije Doianci postane samostojna katastrska občina a ime-notn Doianci.
2.	čien
pe! katastrske občine Erzeij, ki ieži na območju občine Sežana in ob-up naseije Kodrett postane samostojna katastrska občina a imenom
Kedrat),
3,	čien
Grafični prikaz poteka meja in ostaii podatki o območjih novih kata. strskih občin so razvidni iz katastrskih operatev, ki jih vodi geodetska uprava skupžčtne občine Sežana.
Na podiagi 2. a čiena odtoka o urbanističnem redu(Uradne objave, žt. MV68, 13/71 in 4/78). 155. in 159. čiena statgfa občine Sežana (Uradne objave, )t. 7/78) je skupščine občine Sežana na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skt^nosti, na podiagi sta-liMa družbenopeiitičnega zbora sprejetega ha seji dne 2. oktobra ) 979 dne 3. oktobra 1979 sprejeta
SKLEP
O SPREJETJU GRAFIČNE KARTE Z NAMENSKO IZRABO POVRŠIN !N NAČINOM UREJANJA ZA NASELJE OUTOVLJE, OOBNJE IN KREPLJE
4.	čien
Razdružitev obstoječih katastrskih operatov in natožitev novih mora Mii epravijena najpozneje v enem ietu od uveijavitve tega odtoka.
' 3. čien
Sirotki razdružitve katastrskih operatov in izvedbe sprememb v Mmtjitkem katastru in v zemijMki knjigi se zagotovijo v proračunu ob-fina Sežana.
6. čien
Ta odiok začne veijati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, št.! 45-1/79
Sežana, 3. oktobra 1979	Predsednik
BORIS BERNET1Č
!.
Sprejme se grafična karta z namenske izrabo pevržin žt. 78-18/7 z datumom maj 1978, ki jo je izdelal Invest biro Koper.
2.
Grafična dokumentacija, navedena v !. točki tega akiepa, je sestavni dei odteka o urbanističnem redu občine Sežana.
3.
Ta skiep začne veijati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 350-4/68-3
Sežana, 3. oktobra 1979	Predsednik
BORIS BBRNBTIČ (!. r.)
Na podiagi 234. čiena zakona o davkih občanov (Uradni iist SRS, št. 21/74,39/74,5/76,10/76 in 8/78) in 21. čiena praviinika o knjiženju davkov občanov (Uradni iist SRS, št. 2/73) ter 155. čiena statuta ob-Hne Sežana (Uradne objave, št. 7/78), je skupščina občine Sežana na nji zbora združenega deia in na seji zbora krajevnih skupnosti, na podiagi staiišča družbenopoiitičnega zbora sprejetega na seji dne 2. oktobra 1979 dne 3. oktobra 1979 sprcjeia
SKLEP
O POTRDITVI LETNEGA ZAKLJUČNEGA RAČUNA DAVKOV IN PRISPEVKOV OBČANOV IN ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRISPEVKA ZA STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV ZA LETO 1978
Na podiagi 2. a čiena odioka o urbanističnem redu (Uradne objave, št. 1CZ68, 13/71 in 4/78), 155. in 159. čiena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 7/78) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega deia in na seji zbora krajevnih skupnosti, na podiagi staiišča družbenopoiitičnega zbora srejetega na seji dne 2. oktobra 1979 dne 3. oktobra 1979 sprejeia
SKLEP
O SPREJETJU GRAFIČNE KARTE Z NAMENSKO IZRABO POVRŠIN IN NAČINOM UREJANJA ZA NASELJE RODIK
/
L
Sprejme se grafična karta z namensko izrabo površin št. 78-18^9 z datumom maj 1978, ki jo je izdeia! Invest biro Koper.
L
Potrdi se zakijučni račun davkov in prispevkov občanov in zakijučni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za ieto 1978, ki ga je pregiedaia strokovna komisija, imenovana od občinske skupščine.
2.
Zaključna računa izkazujeta:
3) davkov in prispevkov občanov:
—	obremenitve
—	odpisi
—	piačiia
" zaostanek
b) prispevek za starostno zavarovanje kmetov:
—	obremenitve
—	odpisi " piačiia ^zaostanek
29,831.340,75
258,970,25
28,690.690,70
881.679,80
3,024.427,90
142.044,30
2,474.072,00
408.311,60
3.
Zakijučna računa obsegata: bruto biianco, biianco, pregied skupno ^oteženega prometa, pregied doigov in prepiačii zavezancev.
4.
skiep začne veijati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St: 427-1/62-5
S**"". 3. oktobra 1979	Predsedn.k
BORIS BERNET1C, i r.
2.
Grafična dokumentacija, navedena v 1. točki tega skiepa, je sestavni de! odioka o urbanističnem redu občine Sežana.
3.
Ta skiep začne veijati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 350-4/68-3
Sežana, 3. oktobra 1979	Predsednik
BORIS BERNETIČ (!. r.)
Na podiagi 2. a čiena odioka o urbanističnem redu (Uradne objave, št. 1Q768, 13/71 in 4/78), 155. in 159. čiena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 7/78) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega deia in na seji zbora krajevnih skupnosti, na podiagi staiišča družbenopoiitičnega zbora sprejetega na seji dne 2. oktobra 1979 dne 3. oktobra 1979 sprejeia
SKLEP
O SPREJETJU GRAFIČNE KARTE Z NAMENSKO IZRABO POVRŠIN IN NAČINOM UREJANJA ZA NASELJE PONIKVE
L
Sprejme se grafična karta z namensko izrabo površin št. 78-18^10 z datumom maj 1978, ki jo je izdeia! Invest biro Koper.
280
URADNE OBJAVE
19. oktobra 1979—Št. 25
2.
Grafična dokumentacija, navedena v !. točki tega sklepa, je sestavni de! od!oka o urbanističnem redu občine Sežana.
3.
Ta sk!ep začne ve!jati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 350-4/68-3
Sežana, 3. oktobra 1979	Predsednik
BORIS BERNETIČ(!. r.)
Na podlagi 2. a č!ena od!oka o urbanističnem redu (Uradne objave, št. 10/68, 13/71 in 4/78), 155. in 159. č!ena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 7/78) je skupščina občine Sežana, na seji zbora združenega deia in na seji zbora krajevnih skupnosti, na podlagi stališča družbenopolitičnega zbora sprejetega na seji dne 2. oktobra 1979 dne 3. oktobra 1979 sprejela
SKLEP
O SPREJETJU GRAFIČNE KARTE Z NAMENSKO IZRABO POVRŠIN IN NAČINOM UREJANJA ZA NASELJA DANE PRI SEŽANI, ŠMARJE PRI SEŽANI, KRIŽ IN ŠEPULJE
L
Sprejme se grafična karta z namensko izrabo površin št. 78-18/8 z datumom maj 1978, ki jo je izdelal Invest biro Koper.
2.
Grafična dokumentacija, navedena v L točki tega sklepa, je sestavni de! odloka o urbanističnem redu občine Sežana.
3.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 350-4/68-3
Sežana, 3. oktobra 1979	Predsednik
BORIS BERNETIČ (1. r.)
Na podlagi 15. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporebe (Uradni list SRS, št. 2^72, 29/72, 19/76, 8/78 in 23/78), 202. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 18/65, 4/77 in 32/78) in 155. in 159. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 7/78) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti, na podlagi stališča družbenopolitičnega zbora sprejetega na seji dne 2. oktobra 1979 dne 3. oktobra 1979 sprejela.
ODLOČBO
1.
Ugotovi se, da obstoji splošni interes za zemljišča, po katerih poteka brkinsko-slemenska cesta. Ta zemljišča so zajeta v elaboratu Invest biroja Koper pod številko 1/79 za k. o. Artviže, Št. 1/79 za k. o. Vareje, št. 1/79 za k. o. Brezovica, št. 1/79 za k. o. Misliče, št. 1/79 za k. o. škofije, št. 1/79 za k. o. Kovčice, št. 1/79 za k. o. Hotična, Št. 2/78 za k. o. Tatre.
Vsi zemljiškoknjižni in katastrski podptki za zemljišča zajeta v br-kinsko-slemensko cesto so v spisih pri referentu za premoženjskopravne zadeve in to za vsako k. o. posebej, in sicer:
§t. 464-13/79-3 za k. o. Artviže, št. 464-14/79-3 za k. o. Vareje, št. 464-15/79-3 za k. o. Brezovica, št. 464-16/79-3 za k. o. Misliče, št. 464-17/79-3 za k. o. Škofije, št. 464-13V79-3 za k. o. Kovčice, št. 464-19/79-3 za k. o. Hotična in št. 464-20/79-3 za k. o. Tatre.
Tožba, s katero se zoper to odločbo sproži upravni spor, ne zadrži postopka za razlastitev.
2.
Zemljišče, po katerem poteka brkinsko-slemenska cesta in varovalni pas zanjo, kot izhaja iz elaborata Invest biroja Koper, št. 1/79 je v privatni lasti.
Osnova za prenos omenjenega zemljišča v družbeno lastnino v splošni rabi je ugotovitev javnega interesa.
Zaradi tega skupščina občine Sežana izdaja to odločbo.
Ta odločba se objavi v uradnih objavah in postane pravnomočna v 30 dneh po objavi.
3.	i
Zoper to odločbo je možen upravni spor. Tožbo se vloži v 30 dneh od objave te odločbe naravnost na Vrhovno sodišče SRS ali na zapisnik pri pristojnem ali vsakem drugem rednem sodišču.
Št: 464-13/79-3,464-14/79-3 464-15/79-3, 464-16/79-3 464-17/79-3, 464-18/79-3 464-19/79-3, 464-20/79-3
Sežana, 3. oktobra 1979
Predsednik BORIS BERNETIČ