cena 300 dinarjev številka 2 (908) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo velenje, 14. januarja 1988 Vreme se je letos malce poigralo in namesto, da bi zima pokazala zobe, nas sredi januarja spremlja zgodnja pomlad. Marsikomu je sicer to kar prav, šolarji pa vendarle oči milo obračajo v nebo in upajo, da bo sneg pobelil pokrajino vsaj v času njihovih težko pričakovanih počitnic. Pa vseeno, lepe počitnice vam želimo! Komunalna skupnost občine Velenje Končujejo razpravo o osnutku plana Ko smo lani v decembru pisali o načinu in poteku oblikovanja planskih dokumentov Komunalne skupnosti za letošnje leto, smo zapisali, da si oblikovalci pri tem želijo široko in demokratično vključitev vseh, ki to želi jo. Javno razpravo o osnutku plana bodo sklenili jutri. 15. januar- Super model ja. Do jutri torej še lahko posredujete morebitne pripombe in predloge Komunalni skupnosti. Kot uraden zaključek razprave pa pripravljajo skupni koordinacijski sestanek vseh zainteresiranih delegacij Komunalne skupnosti, ki bo v ponedeljek, 18. ja- »Ljubljanski zmaj« za Modni salon Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so v nedeljo odprli že 33. jugoslovanski sejem »Moda 88«. Na sejmu sodeluje blizu 500 proizvajalcev konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnjene in krznene konfekcije, obutve, galanterije in modnih dodatkov iz vse države. Medtem so podelili tudi že številna priznanja, med njimi tudi Modnemu salonu iz Titovega Velenja. Ta kolektiv je za moško konfekcijo — kolekcijo oblačil Agent linija prejel najvišje priznanje »Ljubljanski zmaj«, (vos) PTT Center Velenje Skupna pot do telefonov Ko si je Slovenska pošta ob koncu prejšnjega srednjeročnega obdobja zastavila za cilj, da bo leta 2000 večina gospodinjstev v Sloveniji imela telefonski prikl juček, očitno ni računala s trdoživostjo krize v katero smo zabredli. Resda je do zaključka tega tisočletja še kar daleč, res pa je tudi, da je splahnel naš optimizem, ki je računal na nagle spremembe. V občini Velenje smo na pot posodabljanja in razširitve telefonskega omrežja odločno krenili z izgradnjo novega^itt (jentra v letu 1984. Takrat smo razširili tudi telefonsko centralo v Titovem Velenju za 3000 priključkov. Tako ima sedaj- centrala 6000 priključkov. To pa je žal ■že1 nekaj časa premalo, saj bi, kot računajo na ptt centru, zlahka oddali še 2000 priključkov. Za takšno razširitev na pošti ni denarja. Zadnje, 33 odstotno povišanje cen ptt storitev, je komaj nekoliko ublažilo težave, ki jih pestijo, nij kakor pa ne zadošCa za kakršno koli odvajanje sfedstev za naložbe. Zato je nastal samoupravni sporazum, ki naj bi ga podpisale organizacije združenega dela v občini Velenje in se tako'ebveža-le, da zagotovi jo denar za razširi- tev telefonske centrale. Ponekod so se tako že odločili, drugje dogovarjanje še poteka. Jasno pa je, da vsaj zaenkrat, drugačne poti za nakup nove telefonske centrale ni, čeprav bi bilo seveda mnogo bolj logično, če bi ZIS dovolil tej dejavnosti postaviti ekonomske cene. Združevanje sredstev bo torej v tem letu ena od primarnih nalog delavcev tega kolektiva in če bo odziv dovolj velik, potem lahko vendar upamo, da bo centrala priključena še v tem srednjeročnem planu, tako kot so na ptt centru Velenje tudi predvideli. Medtem, ko se naš telefonski promet ubada s takšnimi težavami, pa je nekoliko bolje v poštnem prometu. V preteklem letu so nakupili terminale in tako končno zamenjali dotrajane in zastarele stroje v ptt centru Velenje. Uredili so pošto in telefonsko centralo v Šoštanju, še bolj uspešni pa so bili v občini Mozirje, kjer so delovni kolektivi podoben samoupravni sporazum, kot je v obravnavi v občini Velenje, že podpisali. Tako so v Mozirju zgradili prizidek k pošti in se lotili obnove sedanjih prostorov. V tem letu bodo urejali prenosni sistem Mozirje — Sveti križ in Sveti križ — Titovo Velenje — Celje. V naslednjih letih pa je nato predvidena razširitev centrale, tako da se bo tudi v Gornji Savinjski dolini močno povečalo število telefonskih naročnikov. Nekaj manjših načrtov ostaja še za občino Velenje, za večji zalogaj pa bo, kot smo zapisali, moralo svoj pristanek in denar nameniti gospodarstvo naše občine. B. Zakošek Gorenje Sozd nuarja, ob 12. uri v prostorih Občinskega sindikalnega sveta. Po tej seji bo odbor za plan in ekonomsko politiko oblikoval predlog plana Komunalne skupnosti za leto 1988 in ga v sprejem predložil delegatom skupščine Komunalne skupnosti. (mkp) Znova obetavni izvozni dosežki 8. in 9. januarja je bilo v To-polšici že četrto posvetovanje zunanjetrgovinskih delavcev in najodgovornejših poslovodnih delavcev proizvodnih delovnih organizacij poslovnega sistema Gorenje. Na posvetovanju, ki so se ga udeležili tudi predstavniki Republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje, zveznega sekretariata za zunanjo trgovino. Gospodarske zbornice Slovenije, Ljubljanske banke. Iskre in nekaterih zunanjetrgovinskih organizacij, so govorili o programsko razvojnih vidikih trženja Gorenja, zlasti pa o poslovni politiki, razvojnih perspektivah in nalogah Gorenja v zunanjetrgovinskem poslovanju. Obravnavali pa so tudi aktualna vprašanja izvoznega poslovanja v oteženih razmerah gospodarjenja. Sestavljena organizacija združenega dela Gorenje je dosegla v letu 1987 relativno ugodne rezultate poslovanja. V primerjavi z j letom 1986 so, med drugim, povečali fizični obseg proizvodnje za 7 %, izvoz pa za skoraj 14 %, saj so prodali na tuje za 167 milijonov dolarjev izdelkov. Planske naloge za letošnje leto so znova zastavljene dokaj ambiciozno. Vso povečano proizvodnjo, v primerjavi z letom 1987 bo porasla za najmanj 10 %, bodo, kot že vsa zadnja leta namenili tujim trgom. Načrtovano je kar 27 odstotno povečanje izvoza, saj želijo prodati na tuje za 212 milijonov dolarjev izdelkov, od tega za skoraj 200 milijonov dolarjev na tržišča s konvertibilnimi valutami. V Gorenju si prizadevajo, da bi na tujih trgih ustvarjali v prihodnje znatno večji del dohodka, kot so ga doslej, to pa pogojuje, med drugim, tudi kar najhitrejše prilagajanje proizvodnje zahtevam teh tržišč in pa uveljavljanje tudi novih, višjih oblik trženja oziroma vključevanja v mednarodno blagovno menjavo. Ker je izvoz eden od poglavitnih razvojnih vzvodov Gorenja si prizadevajo, da bi v dogled-nem času usposobili prav vse njihove programe in izdelke za trženje na tujem, in to na tehnološko najbolj razvitih zahodnoevropskih tržiščih. V teh prizadevanjih so bili doslej najuspešnejši v Go- renju Gospodinjski aparati Titovo Velenje, Gorenje Bira Bi-hač in Gorenje Mali gospodinjski aparati Nazarje, ki prodajo na tuje vec kot 55 % vse proizvodnje. Pomemben napredek v prizadevanjih za povečanje izvoza pa so dosegli v zadnjem letu v Gorenju Glin Nazarje. Blizu 90 % vsega izvoza Gorenja ustvarijo njegove poslovne enote na tujem. Zato se bodo morale le-te v prihodnje, še bolj kot doslej, vključiti v aktivnosti za razvoj posameznih programov in izdelkov, izboljšati morajo regionalno usmerjenost izvoza in ob beli tehniki v večji meri tržiti tudi druge programe tega poslovnega sistema. Poglavitni cilj vseh delavcev Gorenja pa je — izpolniti letošnji izvozni načrt in tako ustvariti možnosti za prepo-trebno tehnološko posodabljanje proizvodnje, pogoja za zanesljivejši prihodnji razvoj. N. K. Ko začno s stavkami groziti učitelji Na več naslovov je učiteljski zbor Srednje elektro. kovinarske, naravoslovne in računalniške šole v Titovem Velenju poslal sklep učiteljskega zbora, oblikovan na osnovi Odprtega pisma slovenski javnosti oh stavki delavcev Srednje ekonomske in družboslovne šole Koper. Sklep se glasi dobesedno takole: »Učitelji Srednje elektro. kovinarske, naravoslovne in računalniške šole v celoti podpiramo sklepe izrednega zbora OOZSS SEDŠ in SPNMŠ Koper (kratice razvozljajte s pomočjo uvodnega stavka, tista prva je sindikat) in stališča v Odprtem pismu slovenski javnosti. Če naše skupne zahteve ne bodo ustrezno rešene, se solida-riziramo in skupno prekinemo delo. Menimo, da omenjeni problemi ne zadevajo samo koprskih srednjih šol, temveč celotno srednješolstvo in šolstvo nasploh v Sloveniji.« No, pa smo tam. Ko nastane kratek stik v šolstvu, se mora zamisliti cel narod, ki mu je kaj do obstoja. Tako je vsaj moje mnenje. Če delavci ne dobijo pravi čas surovine, če zaradi tega ne morejo narediti proizvoda in če izdelka. ki ga niso naredili ne morejo prodati, tudi ne morejo za- NAŠA TEMA služiti in tudi ne morejo delili. Kaj pa. če s prekinitvijo grozijo učitelji, profesorji, ki svojih »izdelkov« ne prodajajo direktno na trgu (morda pa si svobodno menjavo dela na tem področju kdo zamišlja v slogu — imam učenca, zna toliko, kupiš — prodam?)? Za to. da lahko delajo, učijo in vzgajajo (potna usta pa so nas parol — le strokovnjaki nas bodo popeljali iz krize) morajo imeti zagotovljene osnovne pogoje. Trdijo, da jih imajo. To tudi argumentirajo. S šolskimi reformami se programi širijo, sredstva pa se krčijo. Na marsikateri šoli z njimi komaj »flikajo« osnovne programe. Obseg teh torej ni usklajen z obsegom sredstev, ki jih dobijo. Problemi, ki pri tem nastajajo. pa so pretežno prepuščeni šolam. Znajdi se kot veš in znaš. Če imaš možnosti (tehnične šole recimo,I v prodajo proizvodov na trgu. s prispevki Občinskih izobraževalnih skupnosti, (srednje šole ima »čez« Republiška izobraževalna skupnost) pridobivanjem sredstev neposredno od združenega dela . . . Če k temu dodamo še nekatere obrazložitve iz že omenjenega pisma, da bo stvar bolj zaokrožena pa še tole: dokumenti na področju šolstva in izobraževanja se spreminjajo neodvisno od realnih možnosti družbe — posledica: nesprejemljivo nizke cene storitev. Večino materialnih stroškov za nekatere programe plačujejo kar učenci sami, na posameznih šolah ni niti najmanjše možnosti za izboljšanje prostorskih pogojev, omejene so tudi možnosti za večja vzdrževalna dela. V letu 1987 je znašal poprečni brutto mesečni delež, ki ga srednje šole v ceni storitev prejemajo v svobodni menjavi dela za poln delovni čas NK delavca. malo več kot 172 tisoča- kov, za učitelja 431 tisočakov in za učitelja z visoko izobrazbo malo več kot 539 tisočakov. V pismu je zapisano, da se delež dohodka na delavca povečuje z zmanjševanjem števila zaposlenih. predvsem pedagoških delavcev, kar seveda ne more biti v prid kakovosti dela. Pa sedaj? Kaj pravzaprav šolniki hočejo? Učiteljski zbor toz-da EKŠ Titovo Velenje v celoti podpira stališča koprskih kolegov, ker meni, da problemi ne zadevajo samo koprskih šol, ampak celotno srednje šolstvo v Sloveniji. Zahtevajo, da se sproži družbena akcija proti centralističnemu urejanju zadev na področju izobraževanja, to je stvar republike, so prepričani, zato je treba težave reševati v njenih mejah. Če pa ni možno zbrati dovolj sredstev, menijo, potem je treba programe ustrezno zmanjšati. Programe ustrezno zmanjšati pa pomeni spet siromašenje. . . In še hi lahko nadaljevali v tej smeri. Milena Krstič-Planinc Zadnji petek in soboto, 8. in 9. januarja, je bilo v Topolšici že četrto posvetovanje o zunanjetrgovinskem poslovanju Gorenja. Geslo posvetovanja je bilo »Gorenje — s časom in pred njim!« (Foto: Hinko Jerčič) Revija evropskih državnih prvakov v malem nogometu Pod pokroviteljstvom Fife bo v Rdeči dvorani jutri, v soboto in nedeljo revija ali kar neuradno evropsko prvenstvo nekaterih evropskih državnih prvakov v malem nogometu. Nastopile bodo 4 tuje ekipe ter štiri domače. Med njimi: trikratni evropski prvaki Kras Bovs z Nizozemske, državni prvaki Italije A. S. Marino iz Torina, dvakratni belgijski prvaki Ford Genk, najboljša madžarska ekipa Keszthely, med domačimi ekipami pa odlični ljubljanski igralci malega nogometa — ekipa Vuko, pa slovenska najboljša ekipa KMN Surovina-Talci iz Maribora, ena najboljših jugoslovanskih ekip Kutina in posebna privlačnost turnirja zagrebški Dinamo. Člani prireditvenega odbora vabijo vse ljubitelje malega nogometa v Rdečo dvorano jutri, ob 17. uri, ko bodo začeli slovesno otvoritev turnirja, takoj za tem pa bo na sporedu že prvo kolo. na športni strani. I I i' otvoi I I I lo. ■ J 2. stran * nSS C35 OD ČETRTKA DO ČETRTKA titovo velenje * 14. januarja 1988 Elektrostrojna oprema Dela le za šest mesecev V Rekovi delovni organizaciji Elektrostrojna oprema so lani, kljub težkim gospodarskim razmeram, dobro gospodarili. Dosegli so približno 2.500 milijard dinarjev celotnega prihodka in po prvih ocenah za okoli 850 milijard dohodka. Močno je padel delež akumulacije, le na okrog 150 starih milijard. Ob tem se v tej delovni organizaciji zavedajo, da ne smejo deliti več, kot jim veljavni zakoni dopuščajo. V nasprotnem primeru bi samo še pospešili težko stanje v kolektivu in se tako hitro znašli pred nepremostljivimi težavami. Lani so se v ESO lotili treh pomembnih nalog. Prva je bila doseganje boljših poslovnih rezultatov. Ob tem so stekle vse aktivnosti za prehod v enovito delovno organizacijo in 14. decembra so izvedli referendum za reorganizacijo delovne organizacije. K preoblikovanju jih je vodilo dejstvo, da bodo tako izboljšali poslovne rezultate, kakovost dela in zmanjšali režijske stroške. Lažje se bodo tudi prilagodili po- Gorenje Gospodinjski aparati Z namenom, da bi kar najbolj racionalno organizirali vzdrževanje in povečali njegovo učinkovitost so se v delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati odločili za oblikovanje nove temeljne organizacije združenega dela Vzdrževanje. V temeljnih organizacijah združenega dela Gorenje Gospodinjski aparati bodo odslej le manjše vzdrževalne skupine, potrebne za zagotovitev nemotene proizvodnje, ki jim bodo drugi vzdrževalci pomagali ob remontih oziroma večjih zastojih v proizvodnji. Z oblikovanjem temeljne organizacije združenega dela Vzdrževanje bodo v Gorenju Gospodinjski aparati, med drugim, zagotovili načrt-nejše in boljše preventivno vzdrževanje orodij, rezultati dela vzdrževalcev pa bodo še vidnejši. (an) Gorenje Bira Lani prvo leto redne proizvodnje, so v delovni organizaciji Gorenje Bira v Bihaču izdelali 358.600 hladilno zamrzovalnih aparatov, s čimer so uresničili 93 % letnega načrla proizvodnje. Kar 63 % vse proizvodnje so namenili za prodajo na tuje, z izvozom pa so iztržili 19,600.000 dolarjev. Za letos načrtujejo v Gorenju Bira proizvodnjo 449.000 hladilno zamrzovalnih aparatov, od tega kar 65 % oziroma 296.000 za izvoz. S prodajo na tuje trge želijo ustvarili 28 milijonov dolarjev. (an) trebam trga, ki je po eni strani zahteven, po drugi pa ga ni. Tretja naloga je bila slovesnost ob 35-letnici obstoja delovne organizacije. Konec leta je bil v tem kolektivu tudi izsiljeni sestanek, na katerem so obravnavali nepravilnosti glede delitve osebnih dohodkov. Vseskozi namreč ugotavljajo in ocenjujejo, da dobro gospodarijo, imajo dovolj lastnih sredstev in nimajo kreditov, rezultati na papirju pa niso ustrezni. Zato so v primerjavi s preteklimi leti znižali indekse rasti dohodka, čistega dohodka in skladov. Lani je pričel veljati nov zakon o celotnem prihodku, vendar v ESO že dalj časa ugotavljajo, da pri njihovem načinu obračuna, ko dajejo v obračun materialne stroške po dejanskih cenah, pride do nepravilne revalorizacije in so tako dvakrat plačevali vse podražitve med letom. V Elektrostrojni opremi tudi ugotavljajo, da imajo proizvodne zmogljivosti zasedene za približno šest mesecev, različno po dejavnostih. Druga polovica leta je vprašljiva, v kolikor se v Jugoslaviji ne bo menjala politika do naložb. Tudi v velenjski občini letos ni predvidenih naložb za tiste programe, katerih izvajalec je ESO. Zato jim ne preostane nič drugega, kot da se še bolj usmerijo v tujino in si tam poiščejo nova dela. Seveda je zato potreb- no veliko naporov, ki včasih tudi ne dajo želenih rezultatov. Poleg tega želijo v Esu povečati sodelovanje s firmo Dauty na področju kooperacije. Ker je kriza v rudarstvu po vsem svetu, jim omenjena kooperacija vsaj za letos ne daje veliko upanja. Zato si iščejo nove poti, nove možne kooperacije. Toda to iskanje teče sila počasi, tudi zato, ker so tuji partnerji nezaupljivi do Jugoslavije, ne vedo namreč kako se bo stanje pri nas naprej razvijalo in kako dolgo bo posamezna zakonodaja v veljavi. Zaradi pomanjkanja del na gradbenih zaključnih delih bodo nenazadnje v ESO prisiljeni to dejavnost še skrčiti, jo preusmeriti drugam, predvsem pa si pridobiti čimveč dela na področju remontov v okviru kombinata Rek in drugih rudnikov v Jugoslaviji. Direktor Elektrostrojne opreme Vili Jelen nam je še povedal, da so načrtovane naložbe lani v celoti opravili in objekte predali namenu. Letos ne načrtujejo nobenih novih naložb, kajti denar, ki bo na voljo to leto, bodo namenili za posodabljanje tehnologije, opremljanje z novimi pripomočki in delovnimi orodji. Nadomestno skladišče naj bi zgradili prihodnje leto s predhodnim dogovorom z Rl.V, kajti denar za omenjeno gradnjo bo šel tudi iz rudniških škod. B. M. Gorenje Mali gospodinjski aparati V delovni organizaciji Gorenje Mali gospodinjski aparati Nazarje so lani izdelali 1,045.795 malih gospodinjskih aparatov in s tem dosegli največjo letno proizvodnjo v vsem 17 letnem obstoju tovarne. Lanskoletne planske naloge pa so presegli za 1 odstotek. Kar 56 % vse proizvodnje so v Gorenju Mali gospodinjski aparati namenili za prodajo na tuje trge, kjer postaja ob električnem ročnem mešal-niku vse pomembnejši izdelek električni rezalni strojček. Lani so izvozili na tuje za 6,479.000 dolarjev malih gospodinjskih aparatov, s čimer so dosegli tudi rekordno letno vrednost prodaje na tuje. Sicer pa so lanskoletni izvozni načrt presegli za 12%, v primerjavi z letom 1986 pa so izvoz kar podvojili. (ek) Industrijska pekarna Titovo Velenje Spekli več kot 5 milijonov ton kruha Kruh sodi med osnovna živila. Na prodajnih policah ga je vsak dan precej vrst. Ste se morda vprašali, koliko moke, te in one sestavine so porabili za peko velenjski pekarji? No, pa bomo to storili mi. V preteklem letu so spekli 5 milijonov 871 tisoč 291 kilogramov kruha in 506 tisoč 422 kilogramov pekovskega peciva (rogljiči, bige, žemlje, makovke,. . .) Za to pa so porabili 4 milijone 625 tisoč 605 kilogramov moke. Največ bele in polbele (okrog 2 milijona 500 tisoč kilogramov), približno 13 tisoč kilogramov ržene, nekaj več kot 24 tisoč kilogramov graham ter tisoč 640 kilogramov ajdove. Od ostalih sestavin pa največ soli, 80 tisoč 720 kilogramov, olja 47 tisoč 160 litrov, sladkorja okrog 4 tisoč 700 kilogramov, za tisoč kilogramov več margarine, 8 tisoč kilogramov sirotke v prahu, pa nekaj marmelade (1525 kilogramov), 386 kilogramov maka ter 74 kilogramov mleka v prahu. Odgovori na delegatska vprašanja Na delegatska vprašanja konference delegacije Kulturnega centra Velenje o obnovi vile Biance, ki ga je postavila na 16. seji 10. novembra 1987, dajemo naslednje odgovore: Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja soglaša z razmišljanjem konference delegacij Kulturnega c-rntra o pomenu in kulturnozgodovinski vrednosti vile Biance, ter zahtevnosti njene tehnične in vsebinske prenove. Prenova vile Biance bo materialno gledano zelo zahtevna, tako da moramo zanjo pridobiti sposobne investitorje, hkrati pa računati tudi na velike stroške bodočega vzdrževanja prenovljenega objekta. Zaradi tega moramo ob njeni vsebinski presnovi iskati tudi take dejavnosti oziroma njihovo kombinacijo, ki bodo sposobne zagotavljati kakovostno vzdrževanje. V odloku k zazidalnemu načr- tu Starega Velenja so opredeljene nekatere možnosti za njeno vsebinsko presnovo, ki jih bomo ob predlogu dopolnili že z vašimi pobudami, uresničitev pa bo spremljal in opredeljeval odbor za spremljanje prenove. Na delegatsko vprašanje delegacije SOZD GORENJE - velenjski del, ki ga je postavila na 16. seji, dne 10. novembra 1987, o financiranju izvedbe zazidalnega načrta dajemo naslednje odgovore: Zazidalni načrt Starega Velenja opredeljuje le tehnične pogoje in smernice za revitalizacijo tega starega in kulturno zaščitenega naselja, ki bo potekala več let. ne more pa nalagati finančnih obveznosti. Prenova se je praktično že pričela z izgradnjo obvoznice in ogrevanja, nadaljevala pa se bo z obnovo ostale komunalne infrastrukture, prenovo obstoječih ob- jektov in smiselnimi dograditvami. Zaradi dolgoročnosti in celovitosti posega'je predvidena, z odlokom o zazidalnem načrtu, sklenitev samoupravnega sporazuma med SIS gospodarskih dejavnosti, OZD in individualnimi lastniki objektov ter drugimi zainteresiranimi, zato da bi bila presnova usmerjena in kolikor mogoče sočasna. Sredstva za prenovo bodo zagotovili upravljalci oziroma lastniki objektov in naprav v svojih planih in v obsegu ter rokih predvidenih v samoupravnem sporazumu o načinu prenove Starega Velenja. Za hitrejšo in celovitejšo uresničitev prenove bi bilo smiselno opredeliti v stanovanjski skupnosti združevanja sredstev iz obstoječih virov za stanovanjsko-ko-munalno graditev, s katerimi bi zagotovili pogoje za prenovo objektov. Poklicne namere letošnjih osmošolcev Kako izbrati prav v pisanem svetu poklicev? Na Strokovni službi občinskih skupnosti za zaposlovanje Velenje, ki poleg občine Velenje vključuje še sedanjo občino Mozirje in štiri koroške občine — Slovenj Gradec, Dravograd, Ravne na Koroškem in Radlje ob Dravi, vsako leto spremljajo tudi poklicne namere učencev osmih razredov osnovnih šol. Njihovo sodelovanje s šolami, s katerimi pri tem tesno sodelujejo, se prične že, ko učenec vstopi v sedmi razred. Začno s testiranjem, psihološkimi preizkušnjami, ki jim kasneje pomagajo spoznavati učenčeve lastnosti, sposobnosti . . . S pomočjo šolskih svetovalnih služb v osmem razredu izvedejo anketo o izbiri poklica, ki zajema njihove interese, želje, učenčevo oceno lastnih sposobnosti, mnenje staršev in najvažnejše — kako se bodo odločili po osnovni šoli. O namerah letošnje generacije učencev 8. razreda, smo povprašali SRDANA ARZENSKA, ki se na Stroškovni službi ukvarja s poklicnim usmerjanjem. Uvodoma je povedal, da so spremljali skupaj 1842 učencev iz celotne regije. • Kakšne so letošnje namere učencev teh šestih občin, ki jih spremljate? Srdan Arzenšek: »Poglejmo deset najbolj privlačnih usmeritev: na prvem mestu je tudi letos strojništvo, sledi mu naravoslovno-mate-matični program, poslovno-finančni, tekstilno-konfek-cijski, elektronika, pedagoška usmeritev, lesarstvo, družboslovno-jezikovni program, trgovinska dejavnost in zdravstveno varstvo.« • Dajete posameznim učencem tudi poklicni nasvet? Srdan Arzenšek: »Seveda, saj je namen zbiranja namer in dela z učenci prav v tem, da vsakemu pomagamo na najboljši način. Po izkušnjah vemo, da vedno več učencev in njihovih staršev išče pri tem pomoč. Najprej seveda v šolah, potem pa tudi pri nas. Naša služba je namenjena takšnim učencem, ki imajo pri tein določene težave. Damo tve vsakega posameznega učenca? Srdan Arzenšek: »Naša naloga je, da učenca orientiramo, da mu damo vse podatke, seznanimo z možnostjo vpisa, možnostmi pridobitve štipendije, morda jih na določen način seznanimo tudi z njimi samimi, z njihovimi lastnostmi. Seveda pa je končna odločitev izključno na strani tistega, ki se za poklic odloča.« Namere velenjskih osmošolcev l\a prvem mestu je strojništvo. Od 644 anketiranih učencev, se jih za to smer odloča 111. Zelo veliko je med njimi bodočih avtome-hanikov, kar 40. Na skupnosti menijo, da bi se učenci glede na možnosti izobraževanja lahko odločili raje za kakšen drug program v tej usmeritvi. Sledi elektrotehnika, potem naravoslovno-matematični program (56), jezikovno-družboslovni program (48), na petem mestu je tekstilna usmeritev, sledi poslovno finančni program in pedagoški program, za zdravstveno usmeritev se zanima 25 kandidatov, za rudarstvo je zanimanje nekoliko manjše kot lani (23), je pa letos presenetljivo zanimanje za gostinsko usmeritev (19). Za bodoče frizerke se odloča 19 učenk. Sla skupnosti so ob tem dejali, da bodo morda težave najprej pri vpisu (že lani so namreč v Celju zmanjšali število oddelkov na enega), morda pa tudi pri iskanju kasnejše zaposlitve. Za trgovino se zanima 17 učencev, za računalništvo 15, za lesarstvo 14, potem so bodoči miličniki, kjer je zanimanje približno takšno kot prejšnja leta (13), veliko pa je število kandidatov za kulturno usmeritev (12), za kmetijstvo je kandidatov približno toliko kot prejšnja leta (S), so pa to predvsem tisti, ki želijo kasneje ostati doma na kmetiji. Za gradbeništvo je kandidatov samo 7, za administrativno usmeritev in vojaške šole se zanima po 6 kandidatov, prav tako za kemijo (6), za turizem 5... jim vse podatke in jih seznanimo z možnostjo vključitve v šolo. Na osnovi podatkov jih poučimo, informiramo in orientiramo v tem svetu poklicev. Ob tem seveda želimo, da vsak doseže svoj interes, ki ga je razvil, vendar pa moram reči, da se pri vseh to ne da. Pri nas je dobrodošel vsak, vsakemu pomagamo, priporočamo pa, da učenci pridejo po nasvet s starši, ker je pač svetovanje v okviru družine veliko bolj uspešno kot pa če pride samo kdo od staršev ali sam otrok.« • Za kakšen poklic se kdo odloči pa je potem stvar odloči- • Ali učence tudi kasneje spremljate? Srdan Arzenšek: »Ves namen našega dela v procesu poklicnega svetovanja je tudi spremljanje. Šele tako dobimo podatek, ali je bil naš nasvet uspešen. Pa tudi podatek, kdo se ga je držal, kdo se ga ni in s tem pridemo na nek način tudi do vrednotenja našega dela. Učence spremljamo po podatkih, ki jih dobimo preko računalniških izpiskov iz Ljubljane. Srednje šole vsako leto spremljajo učence glede na uspeh, podatke pošiljajo v Ljubljano in potem dobimo mi te podatke nazaj. Tako vidimo, kako je učenec uspešen v programu v katerega se je vključil, še bolj pa smo veseli, če je učenec uspešen v tistem programu, za katerega smo mu dali nasvet.« Milena Krstič-Planinc Delegacija za zbor združenega dela velenjskega dela SOZD GORENJE je na minulem zasedanju 10. novembra 1987 ob obravnavi Informacije o pripravah na izgradnjo centralne čistilne naprave Šaleške doline izrekla stališče in z njim povezano vprašanje: »Delegacija Gorenja opozarja na to, da gospodarstvo naše občine v letu 1988, glede na rezultate gospodarjenja in vire sredstev, ne bo sposobno zbrati 1.100 milijard din za čistilno napravo, zato se moramo natančno dogovoriti kakšen del dohodka bo gospodarstvo naše občine sposobno odvajati za izgradnjo tega objekta!?« Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja daje na postavljeno stališče in vprašanje naslednje pojasnilo: V dosedanjih informacijah o pripravah na izgradnjo centralne čistilne naprave je bilo med ostalim povedano, da je v investicijskem programu, poleg izgradnje čistilne naprave kakršna je bila predstavljena z lokacijskim načrtom in maketo, še priključitev posameznih naselij na kanalizacijski kolektor in delna sanacija obstoječega kanalizacijskega omrežja za izločitev živih vod. Celotna investicija bi bila, po ce- nah sredi lanskega leta, resnično 1 I milijard din, sama centralna čistilna naprava pa 8,2 milijard din. Pri financiranju centralne čistilne naprave bo s 60 odstotki investicijskih sredstev predvidoma sodelovala Zveza vodnih skupnosti Slovenije, tako da bi bilo potrebno našemu gospodarstvu v letu 1987, 1988 in 1989 zagotoviti le okoli 3,28 milijarde din. Izvedbo priključitve posameznih naselij na kanalizacijski kolektor in delno sanacijo obstoječe kanalizacije bomo pričeli po dograditvi in uspešnem poizkus-nem obratovanju centralne čistilne naprave. Sredstva za financiranje centralne čistilne naprave nimamo namena posebej opredeljevati in dogovarjati, ker so s planskimi dokumenti za tekoče srednjeročne obdobje že zagotovljena. Problem je predvsem v dosedanjem izvajanju planskih odločitev, saj nismo pridobili pričakovanih sredstev iz čistega dohodka po zaključnem računu, niti nismo ustrezno oblikovali cen za priključevanje uporabnikov na kanalizacijski sistem. Z opozorili delegacije SOZD GORENJE o gospodarski moči in sposobnosti OZD za zagotovi- tev sredstev popolnoma soglašamo, zato načrtujemo za leto 1988 in nadalje opustitev združevanja sredstev iz čistega dohodka in nameravamo ustrezno diferencirati in povečevati cene komunalne oskrbe. Tak pristop bo na eni strani •razbremenil gospodarstvo prispevka iz čistega dohodka, na drugi strani pa pravičneje — v odvisnosti od dejanske porabe komunalnih storitev — zagotovil sofinanciranje s strani uporabnikov. Čeprav razna povečanja in druge spremembe cen v zadnjem času večkrat ne naletijo na razumevanje, pa smo prepričani, da bodo višje cene prispevale k racionalizaciji porabe, ki je še vedno zelo potratna. Na koncu naj poudarimo, da je čistilna naprava naložba za bodočnost — za zagotovitev nujnih sanitarno tehničnih pogojev za razvoj mesta, predvsem pa dolg preteklosti, ker smo naše okolje že pretirano obremenili. Predsednik komiteta za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja Jože Mraz, ing. stroj. »NAŠ C AS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje. propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965; od I. janu- arja 1973 je izhajal kot šliri-luijstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od I. marca 1973.' Uredništvo: Stane Vovk (v. d. direktor in glavni urednik). Boris Zakošek ( odgovorni urednik). Milena Krstič-Pla- ninc. Bogdan Mugerle. Janez Plesnik. Tatjana Podgoršek. Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni na- slov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 300 dinarjev. Mesečna naročnina 1.100 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike 6.600 dinarjev, za tujino 11.200 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture. tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 14. januarja 1988 titovo velenje M SRFniŠnil POZORNOSTI naS CaS * stran 3 25 LET PROJEKTIVNEGA BIROJA IZ TITOVEGA VELENJA Kljub krizi — začrtajmo bodočnost pravočasno! Te dni mineva petindvajset let delovanja Projektivnega biroja. Zametki te delovne organizacije pa segajo še dlje nazaj, nekako v leto 1954, ko se je začelo naše mesto hitreje razvijati in so gradili tudi zahtevnejše objekte. Prva skupina projektantov se je oblikovala na Rudniku lignita Velenje, pri zahtevnejših delih pa so sodelovale projektantske skupine iz drugih slovenskih krajev. Takšnih potreb pa je bilo vse več in prišlo je do oblikovanja delovne organizacije — Projektivnega biroja. Na začetku je bilo v njem zaposlenih 20 delavcev, po trebe po projektantskih storitvah pa so z vse hitrejšim razvojem takratnega Velenja naraščale in v času največje konjunkture so imeli zaposlenih 50 delavcev. V zadnjem času pa je investicijskih vlaganj-manj, tako so se zmanjšale tudi potrebe po projektantskih delih. Zmanjšalo pa seje tudi število zaposlenih v Projektivnem biroju, v katerem sedaj dela 40 delavcev. O trenutnem delu, načrtih, težavah ... smo se pogovarjali z direktorjem, arhitektom Andrejem Šmidom. Že samo ime vaše delovne organizacije pove s čim se ukvarjate, pa bi vašo dejavnost vseeno malo razčlenili. ANDREJ ŠMID: »Pripravljamo tehnično dokumentacijo za vse investicijske objekte. Sem sodi vsa pripravljalna dejavnost. To je priprava gradnje, pridobivanje raznih dovoljenj, podatkov, soglasij, projektiranje ... Gradnjo potem tudi spremljamo, saj izvajamo projektantski in strokovni nadzor. Torej smo pri gradnji prisotni vse do končne predaje objekta.« Bi morda tole, kar ste povedali, konkretno ponazorili s kakšnim primerom? ANDREJ ŠMID: »Poizkusimo na Zdravstvenem domu, ki ga trenutno projektiramo. Že kot možni projektanti smo se z investitorjem pogovarjali (to je bilo že pred dvema ali morda celo pred tremi leti) o tej naložbi, čeprav nismo vedeli, če bomo na licitaciji izbrani. Začeli smo pripravljati program, ki ga je investitor potreboval za to gradnjo. To pomeni, da smo sodelovali že pri sestavi projektne naloge. Investitorju smo izdelali idejne skice, idejne projekte in se vključili tudi v pridobitev vseh podatkov o tehnologiji načrtovanega objekta. To nam je vzelo precej časa, saj vemo, da je investicija na področju zdravstva specifična in smo morali marsikaj uskladiti. To nam je vzelo precej časa, saj vemo, da je investicija na področju zdravstva specifična in smo morali marsikaj uskladiti. To nam je vzelo celo več časa kot izdelava projektov. Na osnovi idejnih skic in idejnega projekta, smo investitorju predstavili velikost investicije in njeno vrednost, investitor pa se je odločil za gradnjo. Šele potem smo z njim sklenili pogodbo in začeli izdelovati projekt. Hkrati smo morali sodelovati Dri izdelavi lokacijske dokumentacije in investicijskega programa. Trenutno predajamo objekt v izvedbo. To nalogo moramo zaključiti predvidoma konec tega tedna. Omenjal nisem raznih zapet-ljajev, do katerih je prihajalo. ker ni bil recimo izdelan zazidalni načrt za to področje. Tako je na videz morda potekalo to delo zelo dolgo, vendar izdelujejo drugje podobna dela še veliko dlje. Projektanti bomo seveda gradnjo Zdravstvenega centra ves čas spremljali, verjetno pa bo potrebno v času gradnje tudi še marsikaj preprojektirati, saj prihaja skoraj vedno do sprememb.« Direktor Projektivnega biroja Andrej Šmid Kako pa je z individualnimi naročniki? ANDREJ ŠMID: »Postopek je povsem enak, vendar poenostavljen. Tudi individualni naročnik mora imeti za izgradnjo hiše ali kakšnega manjšega objekta lokacijsko dokumentacijo. Na osnovi tega izdelamo projekt, gradnjo pa potem spremljamo. Vse to je enostavnejše kot v prej opisanem primeru, zato nalogo uresničimo tudi v mnogo krajšem času.« Gradbeništvo je v krizi, to pa prav gotovo vpliva tudi na vašo dejavnost. ANDREJ ŠMID: »Naložb je manj, s tem pa imamo mnogo manj naročil tudi mi. Ta primanjkljaj bomo morali nekako prebroditi. Trenutno ne moremo dosegati takšnih rezultatov, kot bi jih z našimi zmogljivostmi lahko. Vendar pa sem optimist, saj naložbene dejavnosti ni mogoče povsem ukiniti. Drugače bi se gospodarstvo ustavilo. Začelo bi stagnirati, propadati... Prav zato ocenjujem, da moramo za kakšno leto ali dve še stisniti pasove in če bomo potem to krizo premagali, bomo projektanti in gradbeniki spet potrebni.« Torej je vloga Projektivnega biroja dovolj trdna? ANDREJ ŠMID: »Svoje mesto smo si že utrdili in menim, da nas občina tudi v bodoče potrebuje. Določene objekte bomo morali graditi. Stanovanjska gradnja, ki se je trenutno skoraj povsem ustavila, bo morala spet zaživeti. Potrebni so nekateri komunalni objekti, pa objekti družbenega in industrijskega standarda. Denarja za vse to trenutno ni, slej ko prej pa bo, saj mesto ne sme kar propasti.« Težav v tem času ne manjka v nobenem delovnem okolju in tudi pri vas niste izjema. Nekaj ste jih že omenili, verjetno pa se zatika še kje? ANDREJ ŠMID: »Omenim naj način plačevanja naših storitev. Zakon o plačilu investicij predvideva, da mora investitor svoja sredstva izločiti že, ko naroči projekt. Investitorji nam usluge najraje plačajo z avansom in si s tem zagotovijo fiksno ceno. To pa za nas predstavlja problem, saj projekt pripravljamo tudi pol leta in več, kar pomeni, da nas prizadene 50 do 60 odstotna inflacija. Res je sicer, da lahko mi ta denar obračamo (ga komu posodimo), vendar obresti, ki jih dobimo, ne gredo v dohodek ampak v poslovni sklad. To se pravi, da so ti avansi za nas »udarec«, investitorji pa zelo neradi pristanejo na plačevanje storitev po »drsni lestvici.« Projektantske službe imajo v naši občini tudi nekatere organizacije združenega dela. Vam je to konkurenca, ali morda sodelujete z njimi? ANDREJ ŠMID: »Res je. Mnogo projektantskih služb deluje v občini Velenje. Imajo jih v Vegradu, Vekosu, ESO, Elektro-strojni opremi, na rudniku, pa morda še kje. Najbolj sorodna naši je gotovo Vegradova, s katero dokaj dobro sodelujemo. To sodelovanje pa bi lahko še okrepili, še posebej, če bi namenjala njihova projektantska služba več skrbi razvoju tehnologij in konstrukcij in manj tržnemu projektiranju.« V Titovem Velenju imamo še Zavod za urbanizem, ki ima podobne dejavnosti kot vi. Je toliko dela, da ga je dovolj za vse? ANDREJ ŠMID: »Dve takšni organizaciji v tem prostoru nimata dovolj dela. Naj povem, kako je do dveh organizacij sploh prišlo. V projektivnem biroju smo osnovali dejavnost urbanističnega planiranja, ki ji je bila poverjena urbanizacija nastajajočega mesta. Po letu 1970 je prišlo do reorganizacije in ta dejavnost je sodila pod občinsko upravo, kasneje pa je iz nje nastal Zavod za urbanizem. Mislim, da je bilo to v tistih časih dobro zamišljeno, danes pa postaja vprašljivo.« Bi vas bilo torej smiselno združiti? ANDREJ ŠMID: »O tem se kar naprej dogovarjamo, kam dlje pa ne pridemo. Najprej bi morale biti dovolj jasno izražene potrebe. Po moje bi bilo pametno iz dveh organizacij, pa morda še nekaterih prej omenjenih projektantskih služb, narediti neko novo organizacijo, ki bi pokrivala vse potrebe. Seveda bi bilo treba najti dovolj dela za vse zaposlene, oziroma višek kadra (če bi bil) preusmeriti kam drugam. Poudarjam pa, da samo fizična združitev v tem trenutku, po mojem mnenju, ne bi bila smiselna.« Kdo pa bi moral speljati potrebne aktivnosti? ANDREJ ŠMID: »To bi se bilo treba širše dogovoriti. Svoje bi moralo reči gospodarstvo, izvršni svet, pa tudi občinske družbeno politične organizacije. Vsega tega pa se nekako izogibamo, saj vemo iz izkušenj, da se ob takš- nih aktivnostih pojavljajo številni problemi, ki jih je treba razrešiti. To pa je včasih tako težko, da se tega vprašanja nekako izogibamo.« Pa še eno osebno vprašanje. Kako ste kot arhitekt, kot vodja Projektivnega biroja, ki je vplival na arhitektonsko podobo našega mesta, zadovoljni z njegovim videzom? ANDREJ ŠMID: »Povsem ne morem biti zadovoljen, čeprav ima morda naključni obiskovalec občutek, da imamo te stvari zadovoljivo rešene. Marsikje se namreč vidi, da je mesto nastajalo stihijsko, da je bilo pogosto premalo časa za temeljit premislek. Tudi gradnja je bila velikokrat zaradi naglice površna, slaba. Mnoga vprašanja smo reševali po načelu gašenja požarov. Ustreči je bilo treba trenutnim potrebam in finančnim zmožnostim. Le redko smo načrtovali gradnjo za celotne komplekse, celotne zazidalne načrte. Vedno pa smo skušali projektanti pristopati k svojemu delu sodobno in na nekatere rešitve smo upravičeno ponosni. To je na primer v zadnjem času zgrajena upravna stavba Konusa, Glasbena šola, pa tudi Zdravstveni dom v Šoštanju, Ljubljanska Nama v Titovem Velenju in še kaj. Sedaj je naložb manj, saj naše gospodarstvo nima dovolj atraktivnih programov s katerimi bi ustvarjalo večji dohodek in z njim vlagalo v razvoj. Prav gotovo pa bi lahko zbrali toliko sredstev, da bi ta čas izkoristili za temeljito načrtovanje bodočih naložb. Tako bi se izognili naglici in premalo pretehtanim odločitvam, saj vemo, da bo treba denar, ko ga bomo vendarle zbrali, hitro obrniti. To pa bi bilo mogoče, če bi bilo za gradnjo takrat že vse pripravljeno.« . Mira Zakošek POD PRHO KAJ ČAROBNA PALICA, GORJAČO JE TREBA! Ni še dolgo tega, v pozni jeseni je bilo, ko smo z veseljem poročali, da se je v Logarski dolini vendarle nekaj premaknilo na bolje. Seveda to ne velja za njene priznane lepote, pač pa za turistično in gostinsko ponudbo, ki je zadnja leta zaostajala celo za predvojno. Z izjemno lepim prenovljenim in dograjenim domom se je izkazala celjska Cinkarna, dom planincev je vse bolj priljubljen, prav tako postojanke pri slapu Rinka, na Klemenči jami, kmetije v Logarski dolini, Matkovem in Robanovem kotu, pa še bi lahko naštevali. V čem je torej problem? V Izletnikovem planinskem domu na najlepšem mestu v vsej dolini, kije bil v preteklih letih Logarski bolj v sramoto, kot v ponos. Z novim vodstvom so lani stvari krenile na bolje. Boljša in veliko bolj pestra je bila ponudba, temu primerni so bili (začetni) podatki o poslovanju, večal se je obisk, z domom so bili končno zadovoljni tudi domačini. Tudi obetavnih in izvirnih zamisli za naprej ni manjkalo. Zal je bilo vse skupaj le začasno, bolje rečeno navidezno. Nesoglasja v kolektivu, ki resnici na ljubo ni bil dorasel svoji nalogi, nesporazumi med kolektivom in vodstvom Izletnika so se pričeli prav kmalu (le zakaj!), se počasi stopnjevali in dosegli vrhunec prejšnji ponedeljek, ko so v planinskem domu celjskega Izletnika na vrata enostavno napisali, da prekinjajo delo. O vzrokih in podrobnostih kasneje, saj dejstva niti slučajno še niso znana. Zahtevali so predstavnike Izletnika, pa mozirske družbenopolitične skupnosti in še koga. Vabilu se je večina vabljenih odzvala, žal pa se je sestanek popolnoma izrodil. Medsebojna obtoževanja in žalitve, za tako srečanje več kot neprimerne, seveda niso rodile nikakršnih sadov, prav nasprotno. Kaj je z vsem skupaj v tem trenutku ne vedo najbrž niti v Celju, niti v Logarski dolini, usoda planinskega doma pa je vse prej kot rožnata, nemara celo bolj žalostna, kot kdajkoli prej. Nova umazana klofuta prelepi Logarski dolini torej. Tisočkrat in več je bilo doslej že napisane in izrečeno, da je treba ta biset rešiti in mu povrniti nekdanji sloves, zdaj pa je menda skrajni čas, da upravitelj in mozir-ska občina zares storita nekaj poštenega. Bolj redko je krivec le eden, vsekakor pa je izraz »mačehovski« za odnos Izletnika do Logarske doline in njegovega doma v njej, veliko preblag. Tudi občina Mozirje naj bi vsega tega ne opazovala več nemočno in le opozarjala. Veliko let je že tega, ko sem pisal o isti (enaki) temi. Zaželel sem si princa, ki bi s čarobno palčko iz polstoletnega sna zbudil to lepotico. Deležen sem bil posmeha nekaterih vodilnih. Zato si danes ne želim ne princa in ne palčke, pač pa gorjače. Gorjače v obliki odkrite besede, poštenja in zdravega človeškega razuma. O kakršnikoli odgovornosti za nazaj je tako ali tako odveč razglabljati, o rešitvi planinskega doma pač. Janez Plesnik Komunala Mozirje Uspešni le zaradi stranskih dejavnosti Čas je torej ocenjevanja uspešnosti v lanskem letu, (neizpolnjevanja sprejetih nalog, tarnanja nad nemogočimi zveznimi ukrepi, bolj ali manj kritičnega pogleda v lastne slabosti in še bi lahko naštevali »postavke« obračuna ob koncu leta. Svoje delo so postavili pod drobnogled tudi v mozirski delovni organizaciji Komunala. Okvirni podatki kažejo, da so dobro poslovali. Kritično poudarjajo, da bi lahko še bolje, če bi še v večji meri izboljšali organizacijo dela, kar ostaja njihova trajna naloga. Lanske načrte so presegli za 25 odstotkov, vendar zaradi včasih tudi nesprejemljivih ukrepov, nastajajo veliki problemi. Z novo zakonodajo niso in ne morejo biti zadovoljni. Pravijo, da jim eni predpisi narekujejo zaloge, kot so rezervni deli in podobno, že drugi pa jim z revalorizacijami poberejo zaradi tega ves dohodek. Zato ne bodo mogli oblikovati nekaterih skladov. To velja predvsem za sklada skupne porabe in za stanovanjskega, zaradi česar so delavci upravičeno nezadovoljni. Ob sicer uspešnem gospodarjenju so največ pozornosti namenili varstvu okolja in komunalnim storitvam. Pri tem ponovno Delovna organizacija Veplas S poliestrom na tuje Naši gospodarstveniki vse pogosteje in glasneje tožijo zdaj nad tem, drugič nad drugim sprejetim ukrepom zvezne vlade. Ne samo, da jim ti po svoje krojijo pot uspešnosti in nadaljnjega razvoja, ampak tudi skorajda onemogočajo načrtovanje za daljše obdobje. Delavci Veplasa v tem trenutku vedo, kakšna naj bi bila njihova delovna organizacija v prihodnje. Tako imajo oblikovane tudi programe. Zal, pa ne vedo za pot, po kateri bi prišli do zastavljenih ciljev, kar pa je pomembneje. Svoje aktivnosti nameravajo v tem letu usmeriti predvsem v izpeljavo naložbene politike, ki so jo načrtovali že s sanacijskim programom. Z njo naj bi dvignili produktivnost, še bolje izkoristili notranje rezerve, od materialnih prihrankov do izboljšanja ekoloških pogojev delavcev. V programskih usmeritvah nadaljnjega razvoja so se opredelili za tri glavne nosilce in prav toliko stranskih. Vsi imajo skupni imenovalec — izvoz. Vendar v teh prizadevanjih ne nameravajo vztrajati za vsako ceno, ampak v izvoz pod sprejemljivimi pogoji tudi zanje. Upanje daje v tem času proizvodnja armiranega poliestra, kjer se dogovarjajo z nemškim partnerjem o odkupu celotnih Vepla- sovih zmogljivosti za daljši čas. Še naprej naj bi med glavnimi nosilci nadaljnjega razvoja ostajala proizvodnja jamborov, ki si je že dobro utrla pot na vseh trgih sveta in je najuspešnejši program te delovne organizacije. Tretji nosilni program pa pred-stavljaje čelade. Zaenkrat čelade za motoriste in smučarske otroške. Od dopolnilnih programov bodo v Veplasu obdržali jadralni program, program gumbov in modnih dodatkov in morda v tem letu še sitotisk, ki pa naj bi počasi »odmrl«. Zaposleni tega kolektiva se dobro zavedajo, da bo to leto težje od prejšnjih. Zaradi slabih izkušenj na domačem trgu optimistično zrejo predvsem v izvoz. Da so njihove odločitve »na mestu«, kažejo med drugim dogovarjanja s tujimi partnerji. Ze dalj časa namreč uspešno sodelujejo z italijansko tovarno No-lan, pa s švicarskim partnerjem, pravilnost takšne odločitve pa potrjuje sodelovanje z Elanom pri razvoju smučarskih tekaških palic. Takole optimistično je sklenil pogovor o letošnjih načrtih direktor Veplasa Franc Vede-nik: »Če bo šlo vse tako kot kaže sedaj, potem bo Veplas kaj kmalu postal eden od vodilnih predelovalcev plastičnih mas. Naši novi programi obetajo nekaj boljšega. Boljše rezultate gospodarjenja pa bi morali prinesti tudi naši dogovori.« —tap— opozarjajo na že nekajletno problematiko v zvezi z dejavnostjo svoje delovne organizacije. Osnovna, torej komunalna dejavnost, v celotnem prihodku predstavlja le 3o odstotkov, čeprav je bila delovna organizacija ustanovljena prav zaradi nje. Ta »izpad« nadomeščajo s stranskimi dejavnostmi, kar ni in ne more biti dobro. Družbeno—politična skupnost bi se že na podlagi zakona o komunalni dejavnosti morala odločiti, ali potrebuje pravo komunalno delovno organizacijo, ali ne. Brez nje se tudi ostalo gospodarstvo ne bo moglo razvijati, kot je treba. Ob skrbi za čisto okolje bodo letos največ pozornosti namenili nadaljevanju izgradnje kolektor-ja. Tega so lani zgradili od Naza-rij do Mozirja, v prihodnje pa jih čakata dve hkratni nalogi. To sta izgradnja sekundarne kanalizacije in čistilne naprave. Načrti so pripravljeni, temeljijo pa na sistemu naprav bio-disk, ki se je izkazal za najprimernejšega. Tudi zato, ker vse doline ni smiselno povezovati s kolektorjem na osrednjo čistilno napravo. Za vsak večji kraj torej predvidevajo kanalizacijo z manjšo čistilno-napravo. Ob tem in ob komunalnih storitvah bodo še naprej razvijali stranske dejavnosti, saj lahko le z njihovo »pomočjo« pričakujejo ugodne poslovne uspehe. j. p. Odvoz smeti in odpadkov je urejen, čeprav težav še vedno ni zmanjkalo 4. stran ★ |"iaS CSS AKTUALNO titovo velenje * 14. januarja 1988 Kje so in kam gremo v kadrovski politiki Delo postaja dobrina, vse težje dosegljiva Kadrovska politika, ekstenzivno, intenzivno zaposlovanje, prestrukturiranje proizvodnje, kadrov ... Sami pojmi o katerih v zadnjem času veliko govorimo. Kaj sploh pomenijo? Ne bo odveč, če jih uvodoma malo pobliže spoznamo in razložimo. Kadrovsko politiko opredeljujemo kot celoto sprejetih načel in smernic, ki se nanašajo na kadre v organizacijah združenega dela s posebnim poudarkom na čim učinkovitejšem spremljanju in razporejanju kadrov na ustrezna področja del in na čim stimulativnejšem odnosu do njihovega strokovnega in osebnostnega razvoja. Ekstenzivno in intenzivno zaposlovanje. Tudi to sta pojma, ki jih imamo polna usta. Ekstenzivna je tista oblika kadrovanja, kjer gre le za pridobivanje in sprejemanje potrebnega števila kadrov, kakovostni vidik pa je pri tem docela zanemarjen. »Smo proti takšnemu načinu zaposlovanja« — tako je vsaj slišati zadnje čase vedno bolj pogosto. Kako pa je v resnici? Zaposlujemo intenzivno, torej tako, da so primarne vrednosti le kakovostni elementi, medtem ko so vsi drugi le drugotnega pomena? Še en pojem bi želeli uvodoma razjasniti, pojem prestrukturiranja. Pri tem bomo uporabili razlago Draga Bahuna: »Prestrukturiranje gospodarstva je dolgoročni proces prilagajanja programov, proizvodnih storitev oziroma gospodarske strukture, obstoječim naravnim virom ali potencialno pridobljenim faktorjem — znanju, delovni ustvarjalnosti___ Nova tehnologija, nov stroj še ni in ne more biti prestrukturiranje.« Gre torej za niz sprememb v strukturi razvoja, miselnosti, odnosu do dobrin, dobaviteljev, sistemu informiranja, kadrovski politiki, organizaciji dela .. . Kje smo pri uresničevanju, prenosu teh pojmov v prakso? Kako zaposlujemo? Se rezultati ustrezne kadrovske politike že kažejo? Kako izbiramo delavce? Kakšne so naše perspektive? Vprašanj na katera smo skušali dobiti odgovore je veliko. Upamo, da se nam bo s pomočjo ljudi, ki se na tak ali drugačen način ukvarjajo s kadri, zaposlovanjem, izobraževanjem, razvojem, uspelo dokopati vsaj do drobne slike. Za svoje poglede, dejstva in razmišljanja smo zaprosili veliko ljudi. Pomagali so nam: na Strokovni službi občinskih skupnosti za zaposlovanje LADO Z A KO-SF.K, pri Kadrovski koordinaciji na OK SZDL MARTIN BUDNA, na Rudniku lignita Velenje sta nam na pomoč priskočila FRANC NOVAK in MARTIN ŠTAJNER, v delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati pa smo se pogovarjali z DRAGOM BAHUNOM, MILKO ŠINKOVEC, JOŽETOM MEHOM in ZDENKO HUDALES. Verjetno pa bi morali k sodelovanju povabiti še koga, vendar menimo, da bo že to, kar smo zvedeli zaenkrat dovolj. Morda pa kdaj drugič, s kakšnega drugega zornega kota. STOPAMO V OBDOBJE VEČJE BREZPOSELNOSTI Veliko jih je, ki danes prisegajo na to, da smo v preteklosti na področju kadrovske reprodukcije počeli veliko neumnega. O posledicah, ki so nastopile zaradi tega, danes pogosto govorimo. Toda, se ob tem vprašamo tudi, kako naprej? Kaj nas jutri in pojutrišnjem čaka na tem področ-ju? »Prihajamo v obdobje bistveno večje brezposelnosti. Nobenih čvrstih argumentov in kazalcev ni, da bi lahko menili drugače. Stopamo v kritično, težko, v nekem smislu tudi neznano obdobje, ki ga v naši družbeni praksi še nismo doživljali. Drugače bo potrebno začeti razmišljati o delu. Delo postaja dobrina, ki je vse težje dosegljiva. Tako nekako kot čist zrak____ pravi Lado Zakošek. Tudi o kakšni bistveni kakovosti na področju kadrovske politike še ne moremo veliko govoriti, čeprav se posamezne lastovke že pojavljajo. A ena še ne prinese pomladi. »Strategija, recimo ji strategija kvantitete, ki je nekoč nosila polet Velenja, rast Velenja, ne pa tudi njegov razvoj, je zelo trdoživa. Razvoj smo ob ekstenziteti močno zanemarili. Takšna strategija nam je nakopala kopico težav, še posebno velike so vrzeli na področju infrastrukture. Čeprav je bilo v obdobju silovitega, dinamičnega razvoja Velenja vendarle tudi precej dobrega, žal nismo pravi čas spoznali, do kam lahko takšna ekstenziteta gre. Tudi danes o bistvenih premikih v kvaliteti še ne moremo govoriti.« Tako meni Lado Zakošek. IZOBRAŽUJEMO ZA ZDRUŽENO DELO. FRAZA? Če že ne fraza, pa vsaj vprašanje, ki v enem delu ostaja brez odgovora. »Nikoli si namreč nismo postavljali vprašanja za katero in kakšno združeno delo izobražujemo. Za združeno delo današnjega ali jutrišnjega dne? Za združeno delo, ki bo nosilec razvoja, ki bo prebilo bariere do razvite Evrope? Tudi danes se nihče ne sprašuje, kakšen izobrazbeni produkt nam daje šolstvo. Je naravnano na potrebe združenega dela ali ne? Kakšna je kakovost današnjega izobraževanja za jutrišnji dan?«, se sprašuje Zakošek. KAKO IN KJE SE BODO ZAPOSLILI MLADI? Ko se pojavlja vprašanje globalne prenove gospodarstva, ki bo imelo za posledice morda tudi presežke delavcev, (čeprav se celo gospodarstveniki danes izogibajo napovedim o stečajih, tehnoloških in ekonomskih viških, se ponekod že kaže, da bodo ti postali verjetno del naše vsakdanje stvarnosti) se človek mora vprašati, zakaj smo bili pravzaprav sposobni delati takšne napake. V občini Velenje imamo skoraj 48 odstotkov nekvalificiranih delavcev. Ob njih bodo v bodoče mladi, izšolani kadri, ostali na cesti, brez zaposlitve. »Biti brez dela, pa je po mojem mnenju biti zunaj sistema,« pravi Lado Zakošek in ta problem primerja kar z nacionalno tragedijo. »Že danes se nam nakazuje,« pravi, »da v občini Velenje ne bomo sposobni zaposliti vseh mladih. Niti tistih, ki bodo ustrezno (tudi strukturno) usposobljeni. Morda bomo prišli celo tako daleč, da organizacije združenega dela ne bodo sposobne zaposliti niti svojih lastnih štipendistov. To pa je že tisti trenutek, ko nas mora resno za-skrbeti.« Morda so ta uvodna razmišljanja za koga prepesimistična. Seveda si želimo, da se ne bodo uresničila, pa vendarle bi morali za to tudi kaj storiti. Danes, ker bo jutri morda že prepozno. Delno se na težke čase, ki zadevajo pričakovano večjo brezposelnost pripravljamo s sprejetjem Zakona o zavarovanju in zaposlovanju za primer brezposelnosti. O njem smo že pisali. Pa vendarle nekateri vidijo v tem »socialo«, potuho tistim, ki delajo slabo in v tem ne vidijo prave rešitve.« »Če bodo zbrana sredstva uporabljena tudi za prenovo gospodarstva, ne samo za socialno varnost brezposelnih delavcev, in če bomo s temi sredstvi uspeli doseči tudi kakršnokoli kakovost, potem je zbiranje teh sredstev upravičeno. Vendar pa, vsaj napovedi tako kažejo, bo teh sredstev premalo.« KAKO KADRUJEMO NAJODGOVORNEJŠE LJUDI V ZDRUŽENEM DELU? Dobra kadrovska politika se začne in konča pri kadrovanju najodgovornejših ljudi za opravljanje vodilnih nalog v združenem delu. Poleg skrbi za proizvodnjo in še kupu drugih nalog, imajo poslovodni delavci na »vesti« tudi kadre. Najti ljudi, ki bodo vodili in usmerjali delo in razvoj pa je zahtevna in odgovorna naloga. Po navadi jim poleg vseh z zakonom določenih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati, pripišemo še nekakšno »moralno-politično neoporečnost«, »oporečni« torej ne smejo biti. Kaj to sploh je? Misliti, da igra pri tem članstvo v Zvezi komunistov najvažnejšo vlogo, je zmotno. To je zgolj eden od kriterijev, ne pa najpomembnejši. Je pa med vodilnimi res veliko članov Zveze komunistov Sicer pa smo o kadrovanju najodgovornejših skušali več zvedeti od Martina Budne, ki je že kar uvodoma naglasil, da predstavlja osnovo kadrovanja Družbeni dogovor o kadrovski politiki, star približno, šest let, podpisale pa so ga družbenopolitične organizacije, skupščina občine, gospodarske zbornice in samoupravne interesne skupnosti. Z njim dogovarjajo več področij kadrovske reprodukcije — od poklicnega usmerjanja pa vse do funkcionalnega usposabljanja. V njem pa so zajeta oziroma opredeljena tudi načela za opravljanje najodgovornejših nalog in funkcij v občini (za nosilce samoupravnih in drugih javnih funkcij). Družbeni dogovor je seveda usklajen s statuti delovnih organizacij. KAKO DO DIREKTORJA? Pa smo pri samem postopku kadrovanja najodgovornejših ljudi. Vzemimo primer kadrovanja direktorja. »Ko delovne organizacije iščejo pomembne vodstvene kadre seveda objavijo razpis. V razpisno tričlansko komisijo občinska skupščina imenuje dva zunanja člana. Naloga razpisane komisije je, da ugotovi, kdo od prijavljenih kandidatov izpolnjuje zahtevane pogoje, in da za tiste, ki jih izpolnjujejo, zahteva stališča najprej družbenopolitičnih organizacij v kolektivu,« pravi Martin Budna, ki je ob tem poudaril, da mora dati svoje stališče o predloženem programu kandidata tudi poslovodni organ, oziroma vodstvo. Tako zbrana stališča o kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje in o katerih predhodno dobijo tudi mnenje kolektiva, »gredo« potem v obravnavo Koordinacijskemu odboru za kadrovska vprašanja pri OK SZDL, ki da mnenje in stališča o posameznem kandidatu. »POLITIKA GA JE POSLALA« Gradivo dobijo najprej udeleženke Družbenega dogovora (Skupščina občine, družbenopolitične organizacije in gospodarska zborn.ca). Te potem skliv.ejo svoje komisije in obravnavajo kandidata ali kandidate s svojega »zornega kota«. Tako »pretrese« enega kandidata približno šestdeset ljudi. Gospodarska zbornica in Izvršni svet pa ocenjujeta program, ki ga je kandidat predložil. Sledi usklajevanje na Koordinacijskem odboru. To da mnenje in stališča o kandidatu. Sestavljeno je iz dveh ocen: strokovno — funkcionalne usposobljenosti in oceno dosedanje delovne uspešnosti ter družbeno-politične razgledanosti, aktivnosti kandidata. V primeru, da OZD nima kandidata, pa je naloga Koordinacijskega odbora tudi evidentiranje. Od tod tudi potem zmotno mnenje — politika nam je poslala direktorja. Mnenje tega odbora gre potem nazaj v združeno delo, kjer se razpisna komisija na osnovi tega mnenja opredeli do kandidatov in predlaga delavskemu svetu najustreznejšega, lahko pa tudi predlaga ponovitev razpisa. Začetek in konec imenovanja direktorja se torej odvija v organizaciji združenega dela. RUDNIK LIGNITA VELENJE DOBRO ZAPOSLUJE Slika o zaposlovanju ne bi bila zadostna, (pa tudi tako si ne delamo utvar, da bo, ker smo za to »vzeli« premalo delovnih organizacij, le dve večji — Rudnik lignita in Gospodinjske aparate), če si ne bi zaposlovanja ogledali v konkretni organizaciji združenega dela. V zadnjih dveh letih so na Rudniku lignita Velenje iz izrazito ekstenzivnega zaposlovanja prešli v intenzivno. V zadnjem letu pa so k temu dodali še težnjo po zmanjševanju staleža. Samo lani so v devetih mesecih zmanjšali število zaposlenih za 104 delavce in imeli tako za 1,8 % manj zaposlenih kot leta 1986. Zaposlovali so izključno štipendiste iz ožjega gravitacijskega območja. Zaposlili so 11 delavcev z visoko, 2 z višjo, 32 s srednjo in 99 delavcev, ki razpolagajo s IV. stopnjo strokovne usposobljenosti ter 56 nekvalificiranih delavcev. Slednja številka je tako majhna, če jo primerjamo s časom, ko se je zamenjalo od 600 pa do 1000 nekvalificiranih delavcev, da skorajda ni vredna omembe. Franc Novak pravi ob tem tudi tole: »Spremenila seje tudi izobrazbena struktura. Se pred časom smo imeli zaposlenih 23 odstotkov NK delavcev, ta trenutek jih imamo 19 %.« Na dan, ko smo bili pri njih, 10. decembra lani, je bilo v RLV zaposlenih 5441 delavcev, na začetku lanskega leta pa 5523. Zelo pa jim je uspelo zmanjšati tudi fluktuacijo. V letih 79, 80 pa tudi 81 je bila fluktuacija 17 odstotna, konec lanskega leta je bila približno 6 odstotna, čista fluktuacija — na zahtevo delavca — pa znaša približno 1,2 odstotka. KAKOVOSTEN PREMIK TUDI V IZOBRAŽEVANJU Predznanje tistih, ki se danes vpisujejo v rudarsko šolo je znatno višje kot je bilo v preteklosti. »Z rednimi programi tudi ne izobražujemo več rudarjev II. stopnje, ampak samo še IV. in V. stopnje. To je bistven premik. Še korak naprej pa smo pri izobraževanju drugih profilov — elektro in strojne smeri. Na grobo lahko rečem, da smo na rudniku v zadnjem obdobju uspeli izobrazbeni nivo dvigniti za eno stopnjo,« pravi Martin Štajner. Samo letos se ob delu izobražuje 150 njihovih delavcev, rudarjev, ki si na Centru srednjih šol pridobivajo IV. in V. stopnjo strokovne izobrazbe, skupaj pa se vsako leto ob delu izobražuje deset odstotkov zaposlenih, torej približno 500 delavcev. Ob tem pa uspejo zaposliti tudi vse štipendiste. Pripravništvo je dobro utečeno, izdelane imajo programe, ki jih sedaj še poglabljajo. Trenutno štipendirajo 800 dijakov in študentov. »To število ni postavljeno na pamet. Na RLV imamo izdelan dolgoročni kadrovski plan, vse tja do leta 2000. Narejen je bil pred približno štirimi leti in čeprav sedaj v njem prihaja do manjših odklonov, tudi ali predvsem zaradi nižje fluktuacije, vse manjšega absentizma, ga sproti korigiramo,« pravita sogovornika iz RLV. Ob podatkih, ki smo jih nanizali za RLV, kjer se resnično nekaj premika, pa je treba dodati še tole. Oba naša sogovornika, Franc Novak in Martin Štajner sta še posebno naglasila, da za uspehe na področju zaposlovanja in štipendiranja ne gre »kriviti« izključno dobrega dela kadrovske in izobraževalne službe. Čeprav rezultatov, brez da bi vedeli kaj pravzaprav želijo, tudi ne bi bilo. Rezultate pripisujejo tudi temu, »da je situacija takšna, da je tudi v rudarstvu spremenila stvari. Prej so bila naša vrata na široko odprta vsem. Danes je drugače. Možnosti imamo, da krepko selekcioniramo že v samem sprejemnem postopku. Tudi med štipendisti opravljamo selekcijo, saj vsakega posameznika skozi šolanje ves čas spremljamo.« Na Rudniku lignita so torej zadovoljni. KAKO PA V GORENJU GOSPODINJSKI APARATI! Najprej kadrovska izkaznica: v novembru zaposlenih 5593 delavcev, leto dni prej okoli 4900. Sprememba, kot pravijo, rezultat reorganizacije in ne povečevanja zaposlovanja. Veliko služb so po načelu avtonomne decnetraliza-cije prenesli v delovne organizacije, kar je v veliki meri vplivalo na povečano število zaposlenih. Izobrazbena struktura: 66% delavcev, ki razpolagajo s I. in II. stopnjo izobrazbe, 19% s III. in IV. stopnjo, 12 % s V. stopnjo, na VI., VII. in VIII. stopnji pa zaposlujejo 2,9 odstotkov delavcev. Za primerjavo: leta 1984 so imeli kar 73% NK delavcev in samo 1,7% tistih, ki so razpolagali z višjo in visoko šolo. Ob nizanju teh podatkov so nas opozorili na to, da je pri izobrazbeni strukturi treba upoštevati, da v DO Gorenje GA posameznih funkcij nimajo organiziranih, recimo prodaje, nabave, zunanje trgovine... To pa so področja, ki zaposlujejo drugače usposobljene ljudi. Zato je tudi neustrezno operirati samo s ka: drovsko strukturo v Gorenju GA, ampak bi morali upoštevati celotni velenjski del Gorenja. Slika je potem drugačna: I. in II. stopnja — 48% delavcev, III. in IV. stopnja 27 %, V. stopnja 18 % na VI. in VII. stopnji pa 5 % zaposlenih. SPREMENJEN KONCEPT IZOBRAŽEVANJA V preteklosti je bilo izobraževanje v Gorenju organizirano v enotnem izobraževalnem centru, sedaj je v okviru posameznih delovnih organizacij. Gorenje GA štipendira trenutno 270 dijakov in študentov, veliko pa jih imajo »v ognju« tudi kot študente ob delu. Vendar pri slednjih opozarjajo na težave, ker se ta študij precej zavleče, marsikdo pa študija niti ne konča. »Ugotavljamo, da bi marsikdo bolj hitel pri študiju, če bi bil deležen večje spodbude. To si predstavljamo tako, da bi uvedli sistem mentorjev, poleg tega pa tudi študijski dopust za dokončanje študija, v smislu študij iz dela za dokončanje študija,« pravi Jo-) že Meh. SELEKCIJA PRI IZBIRI j KANDIDATOV j »Miselnost, da je dober vsak - delavec, ni več potrebna, ker je i ponudba dovolj velika, zato smo bili lahko v lanskem letu v Gorenju Gospodinjski aparati veliko bolj selektivni pri izbiranju kandidatov,« pravi Milka Šinkovec. Že v samem sprejemnem postopku je eden pomembnih kriterijev — zagotovljeni minimalni standardi. V Gorenju si tega, da bi zaposlili delavce, ki nimajo ustrezno rešenih osnovnih bivalnih prostorov (čeprav minimalni standardi niso samo to), ne morejo več privoščiti. »Do delavcev, ki so pri nas še iz preteklega obdobja imamo toliko obveznosti, da si enostavno ne moremo več privoščiti zaposlovanja brez tega. Če bi zaposlili takšnega delavca, bi mu naredili kvečjemu medvedjo uslugo, ker mu osnovnih stvari ne bi mogli rešiti vsaj še naslednjih deset let.« Kakšen je v Gorenju sprejemni postopek? Poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, upoštevajo v celoti tudi tiste, ki izhajajo iz zahtev delovnega mesta in so natančno opredeljeni v razvidu del in nalog. »Tretje pa smo oblikovali sami, zato da v skladu z našo kadrovsko politiko dobimo ljudi, ki bodo optimalni za naše razmere. Ti pogoji so nastali na osnovi večletnega analitičnega spremljanja delavcev, njihove uspešnosti, stabilnosti, pripadnosti Gorenju. Danes, ko je ponudba na trgu bistveno večja, smo lahko selektivni tako daleč, da si vzamemo čas in skušamo proučiti vse karakteristike delavca in se šele potem odločimo za zaposlitev,« razlaga Milka Šinkovec. Kaj potem, ko je delavec zaposlen? »Potem je najprej na vrsti dvodnevni uvajalni seminar. Vsak delavec dobi mentorja, ki je odgo- voren, da delavca spremlja v času poskusnega dela. Insitut poskusnega dela smo uvedli za vse delavce, traja od enega do dveh mesecev in v tem času lahko obojestransko ugotovimo, ali smo za skupaj ali ne.« PRESTRUKTURIRANJE NI SAMO SPREMEMBA TEHNOLOGIJE Že nekaj let so nas polna usta takšnega in drugačnega prestrukturiranja — gospodarstva, kadrov in ne vem česa še. Pojem smo uvodoma že skušali razložiti. Kako pa si to predstavljajo v Gorenju Gospodinjski aparati? Ta delovna organizacija prihaja namreč v obdobje posodabljanja tehnologije. Vendar to še ne bo prestrukturiranje. »Novi tehnologiji bodo morale slediti vsaj še štiri stvari. Sprememba izobrazbene strukture se mora približati zahtevani. Če tega ne bo, tudi nova tehnologija ne bo prinesla učinka. Izobraževanje. Ne samo pridobitev formalne izobrazbe, ampak funkcionalno izobraževanje, dopolnilno izobraževanje. Torej sistem izobraževanja kot proces in ne enkraten sistem seminarjev. Ko je urejeno to dvoje, je tu organizacija dela. Tudi v razvitih državah, kjer razpolagajo s precej visoko izobrazbeno strukturo, samo število strokovnjakov ne ustvarja avtomatično tehnološko visoke inovativne družbe, ampak jim to prinese demokratična organizacija, takšna, ki sprošča ustvarjalno delo. Ne nek način je treba formalno in neformalno organizacijo dela čim bolj približati,« razlaga Drago Bahun. Seveda je ob tej razlagi opozoril tudi na četrti, izredno pomemben moment — motivacijo delavcev. Delavca lahko seveda najprej motiviraš preko osebnega dohodka, vendar ne samo preko njega. »Gre za motivacijo profesionalnosti, profesionalnega dela.« Vemo kaj hočemo. Že to je veliko. Najti je potrebno poti in načine kako do ciljev. Zaposlovanje gotovo ne bo več takšno kot je bilo. To bodo morali spoznati tudi tam, kjer jim do sedaj tega še ni bilo treba. SOCIALNI DEL PRI ZAPOSLOVANJU SE UMIKA EKONOMSKEMU Kadrovska funkcija v združenem delu dobiva na pomenu, to je nesporno dejstvo. V ospredje stopajo ekonomski momenti, so nas opozorili mnogi sogovorniki, socialni del pa se postopoma umika. Izboljšanje kadrovske strukture, več znanja, je eden od pogojev za tisto, čemur pravimo prestrukturiranje. Še enkrat bi morali razmisliti o besedah, zapisanih že v uvodu: »Stopamo v neznano obdobje, ki ga v naši družbeni ureditvi še nismo srečali. Treba bo začeti drugače razmišljati o delu.« Kaj sedaj? Kam in kako usmeriti tokove zaposlovanja? Ali lahko in ali obstaja pri nas trg delovne sile? Trg, kjer se po vseh tržnih zakonitostih pojavljata ponudba in povpraševanje? Vprašanje ni novo. Nimamo pa institucije, ki bi ponudbo in povpraševanje regulirala. »Funkcija neke institucije bi vendarle morala biti taka, da bi tokovi zaposlovanja šli preko nje. Ali je to Skupnost za zaposlovanje, ali kakšna druga institucija, pri tem ni pomembno. Vprašanje pa je, če je ta ustrezno motivirana, da bi spodbujala takšen razvoj. Mi smo že dajali pobude, da bo slej ko prej do tega prišlo, ker bi se lahko tako izognili marsikateri nevšečnosti pri zaposlovanju in pri prijavljanju novih občanov v naši občini,« pravijo na Skupnosti za zaposlovanje. Kaj lahko ugotovimo ob koncu tega zapisa? Morda le to, da se kljub vsemu na področju kadrovske politike nekaj spreminja. Če se še ne premika tako, da bi bilo to vidno daleč naokoli, pa se sprememb in nujnosti sprememb vsaj zavedamo. Ponekod, ne pa povsod, se jih že lotevajo. MILENA KRSTIČ-PLANINC 14. januarja 1988 ir titovo velenje AKTUALNO • AKTUALNO nas cas * stran 5 V pričakovanju šolske le tudi med počitnicami ne bot prazne it:r'i S Manjka le še naročilnica za sneg Še malo, se v teh dneh tolažijo učenci. Pouka bo konec, počitnice bodo tu. Po skrbnem delu v prvem polletju, obremenjenosti s šolskim delom in domačimi nalogami, si jih učenci gotovo zaslužijo. Odpočili si bodo od pouka, učiteljev in del strnjenega prostega časa preživeli v družbi vrstnikov, v igralni skupini, v družini. Kaj zanje pripravljajo po šolah? To vprašanje nas je vodilo do Dušana Dolinarja, pomočnika direktorja VIZ-a, čeprav smo že malo slutili, kakšen bo odgovor. Bogat program počitniških aktivnosti za učence tudi letos pripravlja Zveza telesnokulturnih organizacij in Občinska zveza z društvi prijateljev mladine. »Dokler so bili časi bolj rožnati, smo izvajalce počitniške dejavnosti lahko plačali. Šola je sodelovala pri predstavitvi teh programov, motiviranju učencev zanje in pri iskanju izvajalcev. Danes so časi drugačni. Ne samo, da moramo sproti zagovarjati zagotovljen program, razmejevati ga moramo od razširjenega in zato smo v položaju, ko je zelo pomembno, če ideja, pripravljenost in prostovoljno delo za preživljanje prostega časa dobi več pobudnikov in izvajalcev.« Šole pa bodo učencem med počitnicami ponudile prostor. »Če,imamo v Šaleški dolini devetnajst šolskih stavb, ki so štiriindvajset ur na dan ogrevane, bi bilo neumno, da bi ti objekti čez počitnice ostali prazni, neizkoriščeni. Zato pravimo — če ima klub, društvo, dejavnost izvajalce, naj pride na šolo. Dogovoriti se je potrebno le kdaj in kako organizirati počitniško dejavnost in o tem obvestiti in motivirati učence.« Časa, da učence temeljito informirajo o bogatem programu je še dovolj, zato se bo letos vsak razrednik dvesto štiriinštiridese-tih razredov potrudil in učence s programom seznanil. Učitelji pa se tudi kot izvajalci vključujejo v programe počitniške dejavnosti. Konkreten primer je alpska šola smučanja, ki jo pripravlja ZTKO, v njej pa sodeluje precej učiteljev telesne vzgoje. o o o Seveda Dušana Dolinarja nismo pozabili vprašati, kako je z naročilnico za sneg, jo bo podpisal? Brez tega si zimskih počitnic in radosti ne znamo pra> predstavljati. Z nasmehom je odgovoril: »To bo pa treba vprašati tovariša Trontlja.« K temu pa je dodal še. da med učenci na šoli kroži šala. Sprašujejo se, zakaj na televiziji tovariša Trontlja vedno kažejo samo do pasu. Na vprašanje odgovarjajo učenci sami: »Zato, ker ima laž kratke noge.« Pa ne, da je že govoril o snegu, ki ga potem ni bilo? o o o Čeprav zimska šola v naravi ni program počitniške dejavnosti, pa smo z Dušanom Dolinarjcm spregovorili tudi o njej. Še posebno zalo, ker predstavlja za starše precejšen strošek. Izračunali so, da naj bi letos ta šola (bivanje in izvedba programa) veljala učence 60 tisoč dinarjev. Če bo možno, bo približno 10 tisočakov učencem prispevala Občinska izobraževalna skupnost. Pomembno pa je tudi sodelovanje z Zvezo telesnokulturnih organizacij, ki že vrsto let sodeluje s šolami tako. da pomaga pri izvedbi programa s kritjem stro- škov za vaditelje smučanja. To pa spet znese približno 10 tisočakov na učenca. Šola v naravi pa seveda ni samo smučanje, ampak je to pet-ali šestdnevno bivanje zunaj domačega okolja, v skupini sošolcev. Učenci spoznavajo okolje, ljudi, v programu in spominu jim ostane veliko prijetnih srečanj z borci, ekologi, lovci. Pripravljajo kulturne programe . . . Zato bi seveda radi, da šola v naravi ne bi zamrla. Milena Krstič-Planinc Izletnikova turistična agencija Smučarski avtobusi Obiskali smo tudi obe naši turistični agenciji. Izletnikovo, ki ima svoje prostore na Avtobusni postaji v Titovem Velenju in Kompasovo, ki je nekaj metrov stran, v Rdeči dvorani v Titovem Velenju. V Izletnikovi turistični agenciji smo si lahko za letošnjo zimo rezervirali programe večine slovenskih in mnogih jugoslovanskih turističnih agencij, prodajajo pa tudi svoje programe. To so tedenski paketi smučanja po domovini in prav tako tedenski programi na Poljskem. In sicer v Zakopanih in Sudetih. Za čas od 22. do 31. januarja imajo še nekaj prostih mest. Ti programi so dokaj ugodni, saj je treba za sedem polpenzionov, avtobusni prevoz v obe smeri, izlet v Na vrsti bodo kaj kmalu počitnice, za naše bistre glave najlepši čas. Le kdo se jih ne bi veselil po nekajmesečnem napornem učenju? Toda, kakšne bodo. če sneg noče in noče pobeliti poljan? Želje mladih za ta najlepši čas pa so najtesneje povezane prav z njim. Kako se lahko drugače naužijejo sankanja, smučanja. Med letom je za te stvari tako malo časa. Če ne bo snega, letošnje zimske počitnice resda ne bodo takšne kot bi lahko bile. Toda, prepričani smo, da jih bodo šolarji znali s pridom izkoristiti. Sicer pa, do začetka. 22. januarja, se lahko zgodi še marsikaj. In kaj so nam nekaj dni pred nezasneženim »zimskim dopustom«, povedali nekateri naključni anketiranci? ,, Katja Rakovič, 5. a OŠ Mihe Pintarja Toleda: »Oh, pouka še res ni konec. Toda naša razposajenost že napoveduje prihod brezskrbnih, težko pričakovanih dni. Veselim se jih predvsem zaradi dobrega uspeha. Letos sem se resnično trudila. Še bolj pa bom vesela, če bo do takrat zapadel tudi sneg. Kaj bi delala? Sankala, smučala, drsala. No, tudi sicer ne morem trditi, da bodo moje počitnice dolgočasne. Treniram atletiko, zelo rada plavam, odpravila pa se bom tudi na potep k stari mami, sestrični v Zagorje. Če bo sneg ali ne — moje počitnice bodo pestre. Toda, prehitro bodo minile in 8. februarja bomo začeli spet vse po starem.« Lidija Geršak: »Počitnice bosta tako kot lani tudi letos imela samo šolarja. Namreč, gradimo hišo in s smučanjem ne bo nič. Sicer pa lahko rečem, da posamezna društva in klubi v Titovem Velenju dokaj pridno poskrbe, da našim bistrim glavam med počitnicami ni dolgčas. Dejavnosti so kar zanimive, vanje se otroci radi vključujejo. Letošnje zimske počitnice moja šolarja že nestrpno pričakujeta. Te brezskrbne dni bosta preživela pri starih starših v Gornji Radgoni.« Damjan Brunšek: »Prvemu polletju so šteti dnevi, počitnice torej pred vrati, naše veselje vsak dan večje. Kako bom preživel ta najlepši čas? Idej imam veliko. Vse pa so tako ali drugače povezane s snegom. Če tega ne bo, se kljub temu ne bom dolgočasil. Namenil bom malo več pozornosti stvarem, za katere med šolarjem ni časa. Poleg treninga nogometa, ki ga bomo začeli prav sedaj, bom večino časa preživel skupaj s prijatelji v naši mladinski sobi. Zabavali se bomo kot se vemo in znamo. Tudi za nas srednješolce bi bile lahko poči- tnice veliko pestrejše, če bi osnovna organizacije ZSMS po krajevnih skupnostih v tem času pripravila več klubskih dejavnosti.« Kaj pa v Mozirju? Zimsko spanje Morda je res, da otroci na deželi med počitnicami ne potrebujejo organiziranih oblik preživljanja prostih počitniških dni, morda pa tudi ne. Res je, da si znajo najti obilo užitkov doma in v naravi, res pa je tudi, da bi si še kako želeli razvedrilnih iger in vsega kar k sproščeni mladosti sodi. Pa to ne velja zgolj za »pravo« podeželje, prav tako in še bolj za hitro raz-stoča strnjena naselja, kot so v Gornji Savinjski dolini Ljubno, Mozirje, da o Nazarjah ne govorimo. Razen različnih smučarskih tečajev, ki jih tako ali drugače pripravljajo šole, česa drugega v dolini skorajda ni. Društva prijateljev mladine bi s seboj vred Maia anketa Počitnice trkajo na duri MONIKA -i—m^mmsm 11 RK iKV^^H iz Nazarij: »Seveda se počitnic že sedaj zelo veselim, čeprav nimam kakšnih posebnih in velikih načrtov. Kolikor jih imam. mi jih lahko pokvari le sneg. ki ga v teh dneh še ni. Vsi ga težko pričakujemo, ne le zaradi počitnic. Tudi sicer smučarji žalostno gledajo v nebo. V prostih dneh se bom malo smučala in malo sankala, z bratcem se bom igrala doma in na snegu, pa s prijateljicami seveda tudi. V šoli nimam težav, zato bom na učenje malo pozabila, prebrala pa bom morda kakšno knjigo. Sicer pa bo počitnic tako kmalu konec.« FRANC PAPEŽ iz Nazarij: »Pravzaprav se mi zdi čudno, da ob tako razvejani rekreacijski dejavnosti v naši dolini v zimskih počitnicah skorajda ni organiziranih oblik za naše najmlajše. Šole nekako še organizirajo kakšen smučarski tečaj, tu in tam je kakšna kinepredstava in to je najbrž že skoraj vse. Morda v posameznih krajih le pripravijo kakšno primerno dejav nost, vendar to zagotovo ni tisto, kar si najmlajši želijo in potrebujejo. Naše športno društvo Vrbovec se sicer poleti in pozimi trudi za rekreacijo krajanov, počitnice pa so vendarle nekaj drugega in predvsem stvar tudi drugih dejavnikov. Upajmo, da bo v prihodnje le bolje.« najbrž morala prebuditi še druge, ki jim ne bi smela biti vnemar skrb za najmlajše v prostem času. Možnosti je vsekakor veliko in vsaj nekatere bi za razliko od prejšnjih in tudi za razliko od letos v prihodnje vendarle kazalo izkoristiti. Če so kje, oziroma bodo vendarle kaj pripravili, naj nam ne zamerijo. Pokličejo naj, z veseljem jih bomo obiskali, njim v pohvalo in drugim za zgled. Krakovv, strokovno vodstvo in organizacijo potovanja, odšteti 145 tisočakov oziroma 79 tisočakov in 125 ameriških dolarjev. Povejmo še to, da so v drugem primeru gostje nastanjeni v luksuznih hotelih. Večino zmogljivosti za domača smučišča so že razprodali, vendar pa se tu in tam še najde kakšno prosto mesto. Izletnik ponuja za mlade tudi izredno ugodne programe potovanja v tujino. Še posebej veliko zanimanja je za London. Ti programi so na voljo tudi za čas šolskih počitnic. Pri Izletniku v Titovem Velenju je mogoče kupiti tudi letne, tedenske in dnevne smučarske karte za naša najbližja smučišča (Kope, Rogla, Golte), med zimskimi počitnicami pa bodo organizirali tudi »skibuse« na Golte. Torej vsi tisti, ki še nimate urejenega »smučanja«, pri Izletniku vam bodo radi pomagali. Seveda pa upamo, da nam bo pri tem »pomagala« tudi narava in nas vendarle obdarila s-snežno odejo, ki jo še najbolj težko pričakujejo naši šolarji, ki si zimskih počitnic brez nje skoraj ne znajo predstavljati. (mz) Kako pa je pri Kompasu? Tudi v drugi velenjski turistični agenciji-Kompasu, se letos ne morejo pohvaliti z večjim zanimanjem za počitniške programe kot je bilo to lani. Vzrok je verjetno jasen — pomanjkanje snega in pa paketi, ki so za naše denarnice že kar precej zasoljeni. V Kranjski gori je potrebno na-primer štiričlanski družini odšte- ti od petdeset do sto starih mili-jončkov za teden dni, odvisno pač od tega za kakšen aranžma se kdo odloči. Sicer pa so nam na Kompasu povedali, da so letos, za zimske dni ponujali gostom poleg Jugoslavije, še Španijo, Avstrijo, Bolgarijo, ČSSR, Francijo in Italijo, in da je bilo še največ zanimanja za apartmaje na domači Rogli ter za apartmaje v Avstriji in Franciji. Prijetno bodo preživeli počitnice tisti, ki so se namenili v Bovec ali na Igman, kjer so Kompa-sovi klubi. Kompas ima tam svoje predstavnike, ki bodo poskrbeli za prijetno počutje z vrsto programov — od iger na snegu, organiziranih šol smučanja, pa vse do zabavnih večerov. Pri Kompasu programov, ki bi bili dostopni tudi plitkejšim žepom, takim recimo, kot jih imajo dijaki in študentje, nimajo, zato se bodo ti med počitnicami morali znajti kje drugje, predvsem pa kako drugače. Če se še niste odločili in rezervirali letošnje smuke samo še to — ni bojazni, da vam Kompas v tej zimi ne bi našel prostore na snegu (če ta seveda bo), zato se še vedno lahko napotite k njim. Vsi tisti, ki ste svoje počitnice načrtovali in tudi plačali že prej, imate pri Kompasu zagotovljeno ceno. Tudi tisti, ki ste si rezervirali in tudi plačali smuko na tujem do 24. oktobra se vam ni treba bati, da vas bo ta zaradi devalvacije dinarja veljala več. (mkp) Občinska zveza prijateljev mladine Velenje Pester program počitniške dejavnosti Na občinski zvezi prijateljev mladine so tudi za letošnje zimske počitnice pripravili, v sodelovanju s številnimi izvajalci, zelo pester program aktivnosti za naše šolarje. Veliko pozornost so seveda pri tem namenili smučanju in drugim zimskim športom, saj upajo, da so sneg vendarle zapadel. Aktivnosti pa bo dovolj tudi drugače. Sicer pa objavljamo celoten program, ki so ga pripravili na občinski zvezi prijateljev mladine. PROGRAM DEJAVNOSTI ZA POČITNICE 1988 DATUM URA DEJAVNOST KRAJ IZVAJALEC CENA ZA OTROKE 25.-29. 1 10.-15. Alpska šola smučanja Šalek ZTKO Velenje 20.000 šolske 25.-29. 1. 9.-16. Alpska šola smučanja Rdeča dvorana ZTKO Velenje 25.000 šolske Zavodnje 25. 1. do 10.-13. Prosto smučanje za OŠ bratov ZTKO Velenje / predšolske 5. 2. in 14.-16. Mravljakov šolske 1.-5. 2. 10.-13. Rekreativno Šalek Smučarski K., / šolski smučanje OZPM 25.-30. 1. 9.-12. Šola smučarskega Rdeča Dvorana, Tekaška sekcija / predšolske 1.-6. 2. teka Šentilj ZTKO Velenje šolske 25.-30. 1. 9.-12. Šola smučarskega Šoštanj Tekaška sekcija / šolske, 25. 1. do teka predšolske Drsanje Konovo ZTKO Velenje / šolske, 6. 2. predšolske 25.-29. 1. 10.-12. Plavanje s prikazom bazen Titovo ZTKO Velenje / 1.-5. 2. tehnik Velenje 25.-29. 1. 9.-11. Zimska rokometna OŠ-A Aškerc Rokometni klub / 3. in 4. r. šola Šoštanj, Velenje 25.-29. 1. 8.-11. Zimska rokometna Rdeča dvorana Rokometni klub / 5. - 8. r. šola Šoštanj. Velenje 2.-2 2. 15.30 Pionirska olimpiada Rdeča dvorana DPM E. Kardelja, / šolske, Šahovski turnir OZPM Velenje predšolske 29. 1. 10.00 Šahovski klub Šahovski klub, / šolske, Telovadnica OŠ OZPM Velenje 4. 2. 15.00 Turnir v namiznem ZTKO Velenje, / šolske tenisu Pesje Namiznoten. klub 1. 2. 16.00 Plesni tečaj Vrtnica-hotel Plesni klub / 1. - 5. r. Paka 28, 1. 8.00 Polnjenje krmišč in Zbor pri OŠ b. LD Velenje / šolske, krmljenje fazanov Mravljakov 27. 1. 10.00 Lutkovno dopoldne OŠ G. Šilih OŠ G. Šilih, ZKO / 1. - 6. r. 28. 1. 10.00 Risani filmi OŠ V. Vlahovič OŠ V. VLAHOVIČ, / predšol., šolske Kinoklub Gorenje 3. 2. 10.00 Rajalne igre Kulturni dom — WZ Velenje, / 1. - 6. r. mala dvorana Koleda 27. 1. 10.-13. Likovna kolonija OŠ M. P. Toledo OŠ MPT, OZPM / šolske 1. 2. 10.00 Lutkov. i. Soviča oka OŠ MP Toledo WZ Velenje / predšol., šolske 23. 1. 16.00 Pripoveduj mi KD Šoštanj Kino Velenje 500 din predšol.. šolske zgodbe zajček — risani film 24. 1. 10.00 Pripoveduj mi KD T. Velenje Kino Velenje 500 din predšol., šolske zgodbo zajček — risani film 24. 1. 13.30 Pripoveduj mi KD Šmartno ob Kino Velenje 500 din predšol., šolske zgodbo zajček — Paki risani film 6. 2. 16.00 BMX banditi - KD Šoštanj Kino Velenje 500 din šolske avstral. igrani film 7. 2. 10.00 BMX banditi avstral. KD T. Velenje Kino Velenje 500 din šolske igrani film KD Šmartno ob 7. 2. 13.30 BMX banditi - Kino Velenje 500 din šolske avstral. igrani film Paki 27. 1. 16.00 Ura pravljic Knjižnica TV KC »I. Napotnik« / predšolske 27. 1. 17.00 Ura pravljic Knjižnica TV KC »I. Napotnik« / šolske 1,—4. r. 3. 2. 16.00 Ura pravljic Knjižnica TV KC »I. Napotnik« / predšolske 3. 2. 17.00 Ura pravljic Knjižnica TV KC »I. Napotnik« / šolske 1,—4? r. 6. 2. 9.00 Lutkov. i.: TUBIJA KD T. Velenje Lutk. gl. Kamnica / šolske, predšpl. 6. 2. 11.00 Lutkov. i.: TUBIJA KD Šoštanj KC »I. Napotnik« / šolske, predšol. 6. 2. 15.00 Lutkovna i.: TUBIJA KD Šmartno /P KC »I Napotnik« / šolske, predšol. Počitniško Titovo Velenje OZPM Velenje / šolske popotovanje 6. stran ★ H3S C35 NAŠI KRAJI IN LJUDJE titovo velenje * 14. januarja 1988 Krajevna skupnost Nazarje Prostor, okolje, preskrba... ... in se bolj revno gostišče na drugi strani Z razvijajočo se industrijo in drugimi vejami gospodarstva, se v industrijskem središču Gornje Savinjske doline, o Nazarjah teče beseda, večajo problemi in množijo naloge, sicer značilne za vse krajevne skupnosti. Tako so v Nazarjah tudi v lanskem letu namenjali največ časa prostorskemu načrtovanju za potrebe stanovanjske izgradnje, družbene in zasebne. Skladno z možnostmi zadevo urejajo postopno in v tem času pričakujejo projekte, ki bodo omogočili nadaljnjo gradnjo, saj so potrebe iz dneva v dan večje. Drug velik problem, ki ga na prvi pogled sicer ni videti, je pa zelo pereč, je kanalizacija. Zares na prvi pogled, saj je podtalnica v strnjenem naselju že temeljito onesnažena. S sredstvi samoprispevka je večji del kolektorja že zgrajen, po predvidevanjih bo v naslednjih dveh letih priljučen na čistilno napravo, kar pomeni tudi začetek povezovanja sekundarne kanalizacije, zlasti iz družbenih stanovanj in strnjenega naselja. Lani so v Nazarjih sklenili tudi 3. del toplifikacije, ki je zajela obrtno cono in delovno organizacijo Gorenje — Mali gospodinjski aparati. Vse skupaj je sestavni del obsežnega projekta tiplifikacije celotnega središča Nazarij, osnova vsega pa kotlovnica nazarske lesne industrije. Naslednji uspeh iz lanskega leta je vezan na delavsko univerzo Mozirje, ki je bila vse do lani »razmetana« po vseh mogočih in nemogočih prostorih. V sodelovanju z nazarsko krajevno skupnostjo je univerza našla rešitev v prizidku k nazarskemu delavskemu domu. S tem je pridobila pre-potrebne in primerne prostore za vse oblike izobraževanja, za tiskarno in glasbeno šolo Mozirje. Med največje probleme Nazarij in okolice vsekakor sodi trgovska in gostinska ponudba. Težave se vlečejo že nekaj let, pa se ne razrešujejo, temveč kopičijo. Edina trgovina se v 25 letih ni bistveno spremenila, kako se je ob tem spremenil kraj, je vsekakor odveč poudarjati. Naloge potrošniškega sveta so se ponujale same po sebi, in člani jih niso zanemarjali. Občani niso zadovoljni z izbiro živil, cene so marsikje višje kot drugod, zmanj- kuje kruha in mleka, sveže meso je le enkrat tedensko, predvsem pa je trgovina premajhna. Seveda ima svoje težave tudi Trgovska delovna organizacija Savinja, ki vseh težav sama vendarle ne more razrešiti. Ni lastnik objekta in potrebuje za kakršnekoli spremembe soglasje lastnika iz Celja, pri dobavah živil so največkrat omejeni in celo nemočni, vseeno ali prav zato, obljubljajo posodobitev trgovine in celo novogradnjo, s tem pa bi bili problemi vsaj na področju osnovne preskrbe v veliki meri razrešeni. Enake in še hujše so zadeve v gostinski ponudbi. Gostinsko podjetje Turist je sicer lani v središču kraja poskrbelo za slaščičarno. kar je bila še kako dobra poteza, gostinski objekt pa je s svojo ponudbo več kot neprimeren. Česa drugega v Nazarjah zaenkrat ni. V Nazarjah živi veliko ljudi in vsak dan jih je več, v ta kraj se dnevno vozi na delo množica delavcev iz vse Gornje Savinjske doline in od drugod, prihajajo poslovni partnerji, kupci od bli- zu in od daleč, tudi zdravstveni dom je osrednjega pomena za mozirsko občino, prihajajo celo turisti in drugi prehodni gostje, domačini pa jim praktično ničesar ne morejo ponuditi. Pa niso krivi domačini, dokaj umestno bi bilo vprašanje, kaj sta delovni organizaciji Savinja in Turist sploh pridobili z vključitvijo v sozd Merx, ki ga razen na uradnih papirjih in reklamah, vsaj v Nazarjah ni videti in ne čutiti? j. p. Zanimiv družboslovni dan Infrastruktura v občini Velenje Na Srednji družboslovni šoli v Titovem Velenju je bil decembra družboslovni dan. Osnovna tema, razdeljena na podteme, je bila »Infrastruktura v občini Velenje«. Podteme pa so bile posamezne DO: Železniško podjetje Velenje, Izletnik, PTT. Naš čas in ugotavljanje gostote prometa na odvodnicah proti Slovenj Gradcu, Šoštanju in Celju. Delo je bilo organizirano na terenu. Ža občane smo pripravili več anket, z uslužbenci v posameznih DO pa smo naredili intervjuje. Obiskali smo železniško postajo Velenje in šef postaje nam je opisal sedanje stanje železnice v občini Velenje ter načrte za bližnjo prihodnost. Na avtobusni postaji Velenje smo dobili podobne podatke kot na železniški postaji. Na pošti smo se ustavili ob posameznih okencih in povprašali o poslovanju, podobno smo naredili tudi na uredništvu Našega časa. Ugotovitve na odvodnicah v Slovenj Gradec, Šoštanj in Celje so pokazale, da je prometna fluktuacija sorazmerna. Torej, kolikor jih odide iz Titovega Ve- Pogovor s Stanislavom Povšetom, vodjo železniškega prometa v občini Velenje Kljub podražitvam več potnikov Katere DO v občini Velenje največ uporabljajo železniški transport? Kakšnega transportnega blaga je največ in na katerih-progah? Postaja Velenje je odprta za celotni transportno-komercialni promet. To pomeni, da je vključen prevoz blaga in potnikov. Največji naročniki so vsekakor-Gorenje, Vegrad, REK, (največ DO Sipak in RLV), EKO, Veplas in ERA (predvsem DO Maloprodaja, Veleprodaja in Kooperacija). Gorenje prevaža po železnici predvsem belo tehniko (zamrzovalno in pralno) in procesno opremo, pohištvene elemente pa prevažajo po cestah. Vagonske pošiljke potujejo na panogah Titovo Velenje —Zagreb, Beograd, Novi Sad, Sarajevo, Skopje, Niš — skratka, po celotnem jugoslovanskem železniškem omrežju. Približno 50 odstotkov je izvoznih pošiljk, ki potujejo direktno iz Titovega Velenja v celo Evropo, posredno pa tudi na druge celine. Z železnino tovor prepeljejo do Kopra ali Reke in potem s kontejnerskim prometom naprej. Kako pa je s potniškim prometom? Koliko potnikov na mesec potuje z vlakom? Ali se je število potnikov kljub podražitvi ohranilo ali se je morda zmanjšalo? Po statističnih podatkih so na mesec pelje z vlakom 5000 do 6000 potnikov. Seveda so nihanja; pozimi je več potnikov kot poleti. Število potnikov se kljub povišanju cen ni znižalo, ravno nasprotno: število se je povišalo. To se vidi predvsem pri mesečnih vozovnicah — tu je bilo največ preusmeritev potnikov študentov ali delavcev s cestnega prometa na železniškega. Statistične podatke za november I987, kažejo, da je bilo prodanih 1315 vozovnic po redni ceni, medtem ko je bilo vozovnic s popustom oziroma mesečnih vozovnic prodanih 1391. Kako pa je z zelenim vlakom? Ga bodo ponovno uvedli? Zeleni vlak je bil uveden predvsem za prevoz poslovnežev iz DO. Vozil pa je na progi Titovo Velenje—Ljubljana. Med pogovori je bilo ugotovljeno, da bi bil vlak dovolj izkoriščen. Vendar, DO niso kupile toliko vozovnic, kot je bilo dogovorjeno. Zato smo ga ukinili. O njegovo ponovni uvedbi ne razmišljamo. Kakšen je vaš finančni položaj? Železniška postaja ima zelo slab videz. Ali načrtujete njeno obnovo? Kje dobivate sredstva za takšna popravila? Železnica je zelo velika DO. V Sloveniji zaposluje okoli 20.000 ljudi. Sredstva se zbirajo v republiki in to tako, da vsak TOZD iz naše DO nakaže denar od prodanih vozovnic na skupen žiro račun. potem pa se ta dohodek delimo po tozdih na osnovi neto tonskih km in pa potniških km. Seveda tudi vsaka DO oziroma njen SIS za promet odvaja okoli 1,5 odstotka od ostanka dohodka železnici za razširjeno reprodukcijo. Stavba železniške postaje je res slaba. Sicer je bila obnovljena pred 7 ali 8 leti, vendar jo vremenske razmere in potniki počasi uničujejo, O obnovi smo razmišljali že lansko leto, a načrtovanih denarnih sredstev nismo dobili. Vsekakor pa je obnova stavbe v načrtu za prihodnje leto. Ali razmišljate o vzpostavitvi zveze s Slovenj Gradcem? Ne. Trenutno imamo preveč drugih problemov, saj finančnih sredstev ni niti za osnovno proizvodnjo, zato sploh ne razmišljamo o tem. Vendar ne izključujemo možnost, da bi nekoč zvezo še obnovili. Zamisel ni popolnoma pozabljena. lenja, se jih v Titovo Velenje tudi vrne oz. pripelje. Vprašanja smo postavili tudi občanom Velenja in povedali so nam, da so s takšno stopnjo razvitosti prometa in komunikacij relativno, torej bolj ali manj, zadovoljni. Seveda je bilo tudi mnogo pritožb a jih odgovorne DO skušajo ustrezno rešiti. Družboslovni dan smo izvedli dopoldan, vendar so vsi uslužbenci v DO, kakor tudi vsi anketirani oz. intervjujani občani pokazali veliko zanimanje in pripravljenost sodelovati in nam pomagati pri našem delu, ki je bilo zanimivo in hkrati izredno poučno. Kavče Pred dnevi nas je iz Zgornjih Kavč poklical Rafael Novak in nas opozoril na neprijetno zadevo. Zakaj pravzaprav gre? Na njegovem zemljišču, blizu doma krajanov, ob križišču ceste proti Podkraju, je namreč postavljen Vekosov zabojnik, namenjen za odlaganje smeti in druge navlake v tem zaselku. Sedaj se žal dogaja prav nasprotno. Mnogo najrazličnejših neuporabnih odpadkov, tudi mnogo avtomobilskih delov, ki bi sodili v zabojnik; leži naokoli, nekateri prav daleč od njega. Vse to »čudno« početje nekaterih krajanov, namreč metanje navlake naokrog in ne v zabojnik, je po mnenju Rafaela Novaka namerno nagajanje. V začetku, ko so zabojnik postavili na njegovo zemljišče, ki ga je kupil pred dobrimi petimi leti, je Naj bo dovolj o parkiriščih! V Našem času smo veliko poročali o problematiki pokritih parkirišč v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja in prav tako o njenem razreševanju. Večina krajanov je s sedanjimi rešitvami zadovoljnih, veliko pa je tudi takšnih, ki se jim ne zdijo sprejemljive. Seveda se bodo morali o tem dogovoriti v organih svoje krajevne skupnosti, v Našem času pa je bilo o tem gotovo že dovolj povedanega. Omenimo naj še to, da bodo najemnine za parkirišča plačevali tisti, ki koristijo ograjene prostore, to pa ne velja za stanovalce Kardeljevega trga 1,2 in 3. (mz) Le čemu so zabojniki? lflWWWWWWWWU0UUXXX»0« Novak sam počistil smeti okoli zabojnika, sedaj pa se mu takšno početje seveda upira. Kako tudi ne, saj zabojnik ni namenjen samo njemu, temveč vsemu zaselku. Novak je še povedal, da je o tem opozoril tudi predstavnike krajevne skupnosti Podkraj — Kavče. Nikakor tudi ne more razumeti zakaj Vekos, ki je odgovoren za zabojnik, ta je že dalj časa poln, tega ne odpelje. Minilo je namreč že dobra d"-' ca, ko so ga odpeljali nazadnje. Mi dodajmo še nekaj. Ne glede na to, kako bo problem urejen, smo prepričani, da takšno smetišče krajanom Zgornjih Kavč nikakor ni v čast. Zato upamo, da bodo to vprašanje v tem zaselku razrešili skupno in ga ne bo reševal le Rafael Novak, ki je za vse še najmanj kriv, saj je samo lastnik zemljišča. b. m. Kako dolgo še tako? Avberšek - 90 letnik Poln spominov in življenjske vedrine Pred dnevi je praznoval dva osebna prazgika, 2. januarja častitljivih 90 let, 6. januarja pa god. Zato smo se odločili, da ga obiščemo in z njim na kratko poklepetamo. Pot nas je vodila strmo v hrib v redko naseljen zaselek Paški Kozjak k domačiji Avberšek, po domače Lešnik. K tej domačiji se je namreč priženil Baltazar, ko mu je prva žena umrla. Tudi drugo je že izgubil, ni še tako dolgo tega. Sedaj živi s hčerko druge žene in z njeno družino. Že prej so nas opozorili, da ima Baltazar Avberšek izredno dober spomin in da se dobro spominja kako in kdaj so se posamezni dogodki zgodili. Med sproščenim pogovorom smo se tudi sami prepričali, da je temu res tako. Sosed in krajani daleč naokrog dobro poznajo svojega najstarejšega krajana in ga tudi nadvse spoštujejo. Priljubljenost si je pridobil predvsem s svojo hudomušnostjo in živahnostjo. Tak je Baltazar še danes kljub devetim križem in težki poti, ki ga je vodila skozi življenje. Rodil se je 2. januarja 1898 na Paškem Kozjaku, nekoč je bilo to Lipje. Starša sta imela manjšo kmetijo, ki sta jo prid- no obdelovala. Od štirih otrok je bil Baltazar najstarejši. Še zelo mlad, 17 let mu je bilo, se je zaposlil na »šahtu« in bil tam do odhoda k vojakom. Ko se je po enem letu vrnil od vojakov, je ostal brez zaposlitve. Pomagal je očetu pri kuhanju apna, danes že zelo redkem opravilu. Šestindvajsetega leta. se je Baltazar poročil in si ustvaril družino, v kateri se je rodilo deset otrok. Danes jih živi še šest. Z ženo se je lepo razumel in družno sta gospoda- rila na kmetiji, ki sta jo prevzela od njegovega očeta. Jeseni leta 1941 je Baltazar znova dobil službo na rudniku. Na delo s Paškega Kozjaka in nazaj domov je vseskozi hodil peš in ni nikoli zamujal, s ponosom pove. Težko delo na rudniku in doma na kmetiji, pa še pešačenje na delo in domov, je bilo tudi za tako vztrajnega moškega hud napor. Toda Baltazarje vse to zmogel, kajti tisti časi so bili takšni, da je bilo življenje številne družine odvisno od tega, kar si doma pridelal. Baltazar je vse bolj čutil bolečine v roki, zato so ga na rudniku premestili na lažje delo, na »stražo«. Sredi leta 1959 se je upokojil. Baltazar Avberšek se rad ozre v preteklost, obuja vesele in žalostne spomine. Pove kako težko je bilo včasih življenje v teh hribih, kaj vse je bilo treba storiti za golo preživetje. Toda zmogli smo, pa čeprav je bilo včasih še tako hudo, doda s tolikšno resnostjo, da mu res verjamemo. Živo se spominja tragičnega dogodka 24. aprila 1945, ko so mu Nemci tik pred svobodo ustrelili komaj devet-najstletno hčerko Angelco, par- tizansko kurirko. Podrobno pripoveduje kako dolgo je mrtvo hčerko iskal, kako težko in nevarno je bilo iskanje, kako sojo pokopali in drugo. Ko ga tako pozorno poslušaš, se ti nehote zastavi vprašanje, če je ta mož, poln življenja, vedno vesel in zmeraj pripravljen za klepet, res doživel vse to. Da je kljub devetdesetim letom še pravi korenjak, kaže tudi to, da je novo leto praznoval s svojimi najbližjimi vse tja do zgodnjih jutranjih ur. Sicer pa še danes rad obišče svoje otroke in bližnje sosede. Zelo je vesel, če ga kdo obišče, teh obiskov seveda ni malo, saj ima poleg otrok še 26 vnukov in 19 prav-nukov. O zdravju Baltazar pove le, da ga ob spremembi vremena in kadar jo mahne navkreber, daje astma. Pa sluh mu peša. Zato je tudi ob vprašanju, kakšne želje ima, brez pomisleka odvrnil — zdravje, pa da bi bilo še naprej tako kot je. S to željo in z voščilom za osebni praznik smo se poslovili od Baltazarja s spoznanjem, da smo se srečali z živo preteklostjo nekega obdobja. B. Mugerle (Pre)majhna in ostarela trgovina na eni . .. wi »r> mm 14. januarja 1988 * titovo velenje ROKOPISI, ZANIMIVOSTI nas cas * stran 7 V Titovem Velenju širimo kabelsko omrežje Nekateri so pohiteli, drugi pa . .. Čeprav smo o kabelsko distribucijskem sistemu, ki se poraja v Titovem Velenju doslej že precej zapisali, pa je vendar očitno večini še premalo poznano, kako sedaj potekajo aktivnosti, kako so se odločali krajani, kje so doslej najbolj zavihali rokave in kako se sploh priključiti k izgradnji. Povejmo torej še enkrat, da je izgradnja kabelsko distribucijskega sistema izredno zahtevna naloga, saj bo v Titovem Velenju urejen eden trenutno največjih takšnih sistemov v Jugoslaviji. Vanj bo vključenih približno 8600 naročnikov. Od lanskega julija spremljajo program preko kabelskega omrežja v krajevni skupnosti Šmartno ter se seveda navdušujejo predvsem nad satelitskimi prenosi. Tudi v krajev- nih skupnostih Podkraj—Kavče in Staro Velenje so že v preteklem letu položili večino sekundarnega omrežja, prav tako pa tudi del primarnega kabla. V krajevni skupnosti Pesje so polaganje sekundarnega omrežja sklenili prav ob Novem letu. Tu sedaj pripravljajo montažo sistema, do konca aprila pa naj bi ustrezno razrešili tudi napajanje iz glavne postaje v Titovem Velenju in tako to omrežje predali v uporabo. Seveda bodo v pomladnih mesecih priključili tudi krajevni skupnosti Staro Velenje in Podkraj — Kavče. Kaj pa drugje?. Očitno je, da so bolj prizadevni v obrobnih mestnih krajevnih skupnostih, saj so se kljub precej višjim stroškom gradnje, znali uspešneje organizirati. Tako so dokaj daleč v krajevni skupnosti Konovo, v krajevni skupnosti Stara vas pa so krajani usklajevali svoja mnenja ta teden. V krajevni skupnosti Kosnovo bodo, v aprilu in maju, po izdelavi projektov, že polagali omrežje, in prve dni meseca julija sistem tudi priključili. Kaj pa krajevne skupnosti Levi in Desni breg, Kardeljev trg, Šalek, Gorica? Očitno je tu dogovarjanje težje, počasnejše, ali pa so tisti, ki bi ga morali opraviti, doslej niso uspeli dovolj uspešno organizirati. Največ so verjetno naredili na Kardeljevem trgu, vendar pa še zdaleč ne toliko, kot v prej omenjenih krajevnih skupnostih. Cena sistema se iz meseca v mesec draži, odlašanje pa nikomur ne koristi. Potrebno se je pač odločiti. B. Zakošek Tudi v Gornji Savinjski dolini Nezadovoljni s skromno izbiro televizijskih programov, z njihovo »vsiljeno« siromašnostjo in povrh vsega še s slabim sprejemom, si prebivalci Gornje Savinjske doline vse bolj želijo kabelske televizije. V Gornjem gradu so lani strnili vrste in zadevo »rešili« v rekordnem času, v ostalih krajih pa se na akcijo pospešeno pripravljajo. Zelo zanimiva in še bolj dobrodošla je zamisel, da bi krajevne skupnosti Mozirje, Nazarje, Rečica in Ljubno ob Savinji skupno zgradile sprejemni stolp na Medved-jaku, ki bi poleg njih pokrival tudi celotno Zadrečko dolino z Gornjim gradom vred. Na akcijo se pospešeno pripravljajo povsod, tudi v Mozirju. V tem kraju so že imenovali iniciativni odbor, prav sedaj pa je v teku anketa, ki bo podlaga za nadaljnje delo. Strokovnjaki so že opravili meritve na Medvedjaku in te so dovolj spodbudne. S stolpom na tem hribu bi lahko sprejemali po dva ljubljanska, zagrebška in sarajevska progra- ma, Koper, dva avstrijska, satelitskih pa kolikor jih zmorejo posamezni sprejemniki. S tem se seveda sama po sebi ponuja zamisel o internem televizijskem studiu za omenjene krajevne skupnosti. V Mozirju in v vseh ostalih krajih si predvsem želijo, da bi se krajani čimprej odločili, saj je to pogoj za nadaljnje delo, kamor sodi projektiranje, oblikovanje vsote, ki jo bodo plačala posamezna gospodinjstva, pristopne izjave in seveda sama izgradnja. j. p. Srečanje Vneto smo jp poslušali, ko nam je pripovedovala o svojih delovnih začetkih na področju socialnega skrbstva in varstva pred 26. leti. Tu in tam prikimali z glavo ter ji tako dali vedeti, da ima prav. Po uri zanimivega pogovora smo se poslovili in menili, da nam srečanje z Marijo Lešnik iz Titovega Velenja ne bo delalo posebnih preglavic, ko se bomo lotili pisanja. Toda, ušteli smo se. Povedala je namreč preveč. Govorila ni tja v en dan, kot rečemo govoričenju, ampak izbirala besedo za besedo, misel za mislijo. Življenje utira včasih kaj čudna pota. Teh je toliko kot ljudi, kot poklicev. Vse so zanimiva, pretkana z bogatimi izkušnjami in spoznanji. V 26 letih dela na področju socialnega skrbstva, varstva in delno tudi zdravstva si je Marija teh »nabrala« veliko. Predvsem pa: »Spomini na začetke in tudi na kasnejše čase se boleči. Tu in tam neprijetni. Vendar sem se ob srečanju z bedo povojnega življenja na terenu naučila, kako je treba gledati na življenje, premagovati ovire, ki ti jih to nenehno meče pod kolena. Zato toliko bolj zago- KS Šmartno Titovo Velenje Kabelska TV, ceste, rekreacija Novo leto je za nami in delo v krajevnih skupnostih teče dalje. V krajevni skupnosti Šmartno Titovo Velenje so razne komisije odbori, delegacije pripravile delovne programe. Tako se naj bi lotili ureditve Efenkove ulice in ceste bratov Mravljak, organizirali rekreativno vadbe v Topolši-ci, člani šahovske sekcije se zbirajo vsak ponedeljek od 17. ure dalje na partijah šaha. Nekateri posamezniki si prizadevajo ustanoviti tudi kulturno in turistično društvo. Zato vabijo tiste, ki imajo enako željo, da jim pomagajo pri ustanovitvi in kasneje tudi pri delu v njih. Tisti, ki so si prizadevali pri izgradnji kabelskega TV omrežja v tej krajevni skupnosti in se nanj tudi priključili, še vedno niso vsega uredili. V skladu s projektom morajo namreč vsak priklju- čni kabel zaključiti s končno vtičnico P 2503 (TV in UKW priključek). To pomeni dve televiziji — dve končni vtičnici. Nastavitev teh je zelo preprosta. Sicer pa lahko vsi, ki jih rabijo, podo-metne (6520 din) in nadometne po 7290 din dobijo v domu krajevne skupnosti ob ponedeljkih in sredah od 17. do 18. ure. Zdravko Golob Marija Lešnik varjam trditev, da je vsak sam s svojim delom dolžan zagotoviti sebi primerno življenje«, je ob obujanju spominov na glas razmišljala sogovornica, ki je pred nedavnim prejela za svoje dolgoletno zavzeto in ve- stno delo na prej omenjenem področju priznanje republiške skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. Pomagati sočloveku kadar je v stiski, četudi ti to narekujejo delovne obveznosti, je humano delo. Sploh v času, ko je začela delati na področju socialnega skrbstva Marija: beda na vsakem koraku, posledice, ki jih je pustila vojna, težko odpravljive, nepopolne družine, otroci brez staršev, vojaški vojni invalidi, . . .« Včasih ni bilo nikjer zapisano, kaj moraš delati. Prijeli smo za delo vse od kraja. Toda, ne tako kot bi hoteli in želeli, ampak tako kot so velevali zakoni. Res pa je, da je bilo teh veliko manj in bili so bolj »človeški«, razumljivejši. Tisti, ki svojih obveznosti nosi dosledno opravljali, jih je izločilo samo delo, brez sklicevanja na zakone, brez tožarjenja pri tem ali onem organu. Republiški inšpektorji so pogosteje prihajali med nas in nepravil nosti tudi kaznovali. Ne tako kot danes, ko stojijo vrednote dela preveč ob strani. Prijeten je občutek ob misli, da nisem ničesar zastonj dobila, kar si tudi ne bi zaslužila.« Potrditev svojega pravilnega dela, odnosa do ljudi je našla v zadovoljstvu tistih, s katerimi se je srečala tako ali drugače, v imenovanju direktorice Doma za varstvo odraslih Titovo Velenje, ki so ga leta 1976 začeli graditi. Nenazadnje pa tudi v radostnih obrazih oskrbovancev ob vsakem njenem obisku pri njih. Od oktobra lani je namreč Marija upokojenka. »Toliko stvari je bilo treba med gradnjo doma postaviti na pravo mesto. Zato si zaslužijo vse priznanje tudi tisti, ki so skupaj z mano orali ledino na področju domskega varstva v naši občini. Pohvaliti moraš še družbenopolitične organizacije in nekatere posameznike, da so našim prizadevanjem prisluhnili in spremljali poslanstvo doma. Povsod tega ni,« je bila skromna. Skrb za človeka biti pri dodeljevanju najrazličnejših družbenih pomoči, s katerimi so bili ljudje veliko bolj zadovoljni kot danes kar najbolj pravičen; pri vodenju doma narediti tisto, kar človek na jesen življenja rabi ni bila vedno lahka. Toda, Marija je vsa vprašanja, ki jih je pred njo postavilo življenje, uspešno premagala. »Dela se nisem nikoli ustrašila. Ni mi zastal korak še pred tako zahtevno oviro. Tistih, ki so mi zaupali, najbrž nisem razočarala. Res pa je, da nisem obljubljala tistega, kar ne bi mogla uresničiti.« Vsi upokojenci vneto zatrjujejo, kako jim primanjkuje časa. Marija ni nobena izjema. Dela, ukvarja se s tistim, kar prej zaradi časovne stiske ni mogla. Med drugim se bo morda letos odpravila na dopust, za katerega v 26 letih službovanja ni našla kaj drugega kot časa. Piše Dare Bencik 5 20. APRIL (ponedeljek) Zbudil sem se zelo zgodaj, zato sem pospremil Melisso do recepcije, ker je imela veliko prtljage. Odpeljala se je do letališča. Ob osmih sva z Bojanom vrnila kolesi, ker je deževalo. Tudi izlet na veliki zid je padel v vodo. Zajtrkovala sva z Joan (London-čanko), ki pa je vseeno šla na ta izlet. Popoldne sva se peš sprehodila po ulicah. Bilo je vse prazno. Ko sva prišla v hotel, sva se spomnila, da je ta dan prišel transsibirski vlak, zato sva šla pogledat, če je v hotelu kdo iz Jugoslavije. In res sta bila dva v sobi 505. Ime Nikola Brkič meje malo zavedlo in ogovorila sva ju v srbohrvaščini, bila pa sta Ljubljančana. Skupaj smo šli na pivo v restavracijo. Ugotovili smo, da sva se z Nikolo pred potovanjem celo pogovarjala po telefonu o rezervaciji v Moskvi. Razložila sva jima, kako in kje lahko menjata . . . Večer smo preživeli v sobi z Jutako in njegovimi prijatelji iz Tokia, z Joan in še enim Angležem. 21. APRIL (torek) Po zajtrku sva se z Nikolo in Tonetom skupaj odpravila na veliki zid. Šli smo s taksijem (kakšni 2 uri vožnje), ker sva morala z Bojanom zvečer že na vlak (ob 7 uri) do Hong Konga. Vsak je plačal okoli 28 turističnih juanov, vožnja pa je bila udobna (s country glasbo). Imeli smo srečo z vremenom. Najprej smo se povzpeli po levi strani zidu do stolpa. Fotografirali smo se s kamelo (zelo nas je presenetilo, da tukaj živijo tudi kamele). Ko smo se vrnili v dolino, smo se odžejali in se nato povzpeli še na desno stran. Ta dva vzpona sta nas kar izmučila, zato je bilo pivo spet dobrodošlo. Spodaj smo se fotografirali s starejšim Kitajcem zelo zanimivega obraza. Pred odhodom domov smo še nekaj zapravili v trgovinah, nato pa se zapeljali v hotel s taksijem. Hitro sva zmetala stvari v nahrbtnike (pri čemer sem pozabil na tenis copate in špagarice), na hitro povečerjala in s taksijem oddrvela na vlak, sicer bi še tega zamudila. Na vlaku zopet gneča. Pa sva se le namestila, ostalo pa naju po transsibirskem potovanju sploh ni več motilo. 22. APRIL Zjutraj so na vlaku prižgali luči ob 7 uri. Vsi smo počasi vstajali. Pripeljali so zajtrk — v stiro-poru in lesene palčke. Jedla sva špagete z mesom in zelenjavo — prav neverjetno. Jedla sva kar v postelji. Med potjo sem opazoval ostale sopotnike, posebej še 2 mala Kitajca, ki sta ves čas skakala okrog. Skušal sem se pogovarjati s tistimi, ki so spali v našem kupeju, pa nobeden ni znal drugega jezika kot samo kitajščino. Komaj sein jim razložil, da sem iz Jugoslavije. Zvedel sem, da bomo prispeli v Canton čez 21 ur. Opazoval sem lepo urejeno pokrajino. Izkoriščena je vsaka ped zemlje, spretno izpeljane namakalne naprave med terasami. Prisedel je Tim, možakar iz Hong Konga, po rodu iz Amerike. V Hong Kongu uči angleščino. Dal nama je nekaj koristnih napotkov, in izmenjali smo tudi naslove. • ■ •D - * flMBg - ' - —-■ ' . ■ ' ""H- . ;•. - Hong Kong: moderna arhitektura, vlažno podnebje, visoke temperature Šla sva v restavracijo na pivo in nazaj v vagon. Tim in njegov prijatelj sta povedala, da sta duhovnika (protestanta). Povedal sem jima nekaj stvari o Jugoslaviji in da me zanima budizem. Dosti sta mi razložila, seveda pa sta naredila reklamo tudi za njuno cerkev. Začela se je vročina in pomanjkanje čiste vode na vlaku. 23. APRIL Zjutraj smo prispeli. Tim in Kevin sta nama pomagala kupiti karte, skupaj smo odšli na zajtrk in potovali skupaj do meje. Tam smo uredili formalnosti. S Ti-mom sva skupaj potovala z vlakom do Hong Konga, le da sva šla midva z vlakom vse do centra. Tam sva po Timovem naročilu najela taksi do Holiday Inn hotela kjer sva dobila naslov za pravi hotel. Tam se nam je »prilepil« Kitajček češ, da naju bo peljal v sobe, vendar nama je pokazal najdražje, med neke Indijce (za 100 in več dolarjev na noč). Besna sva končno dobila pravi naslov, kjer so prenočišča za 22 HK$. Izvedela sva, da je bil tu še pred 2 dnevoma nek Jugoslovan in bi lahko pogledala, če je še tu. Vendar ga ni bilo. Tudi Melisso sva iskala. Hodila sva po mestu, nakupovala, si ogledovala znamenitosti in zvečer še enkrat šla v hotel gledat, če je Me-lissa doma. Tokrat sva imela srečo. Bila je še s sestrično. Dogovorili smo se, da bomo šli skupaj v mesto na pivo. Šli smo tudi na nočno razprodajo oblačil. Veliko smo se nahodili, kupili pa nič. Potem smo odšli na večerjo v kitajsko restavracijo in nato še v disko. Žur smo zaključili ob 3. uri zjutraj. 24. APRIL (petek) Ponoči je bilo vroče, nisem mogel spati, zaradi temperaturnih in klimatskih sprememb sem tudi težko dihal. Zjutraj sva povprašala za odhode letal do Tokia, pa še za nazaj do Kitajske. Popoldne smo zopet hodili z Melisso po mestu, nakupovali, vplačali karte za avion Hong Kong— Tokio in vložili prošnjo za vstopno kitajsko vizo. Potem smo šli s Ferry ladjo do sosednjega otoka, kjer smo si ogledali najdražjo zgradbo — komercialno zgradbo banke. Melissa je morala nazaj v mesto, ker je naslednji dan potovala v Bangkog. Poslovili smo se. Z Bojanom sva šla s trolejbusom do Midle Easta kjer sva hodila po tržnici z živimi in vodnimi živalmi in vso mogočo robo. Ogromno sva zapravila (kupil sem si nekaj stvari . . .) Za walk-mena sem plačal 670 HK$ (cca. 80 dolarjev). Ko sva prišla nazaj v naš hotel, sva se zmenila z Melissino sestrično Diano, da bomo šli naslednji dan skupaj ven. Šel sem spat, Bojan pa je šel v kino. r Jt $< « Kitajčki radi nosijo uniforme in čepice Majhen živalski vrt kač 8. stran ★ H8S C35 KULTURA titovo velenje * 14. januarja 1988 Univerza za tretje življenjsko obdobje Novoletno srečanje Tretje življenjsko obdobje, torej čas po upokojitvi, je za mnoge izredno težko. Posloviti so se morali od svojega delovnega okolja, kjer so ustvarjali dolga leta. Nenadoma se počutijo nepotrebni, potisnjeni v samoto, med štiri stene lastnega doma. Pa je mogoče tudi to obdobje lepo preživljati, ustvarjalno in koristno. Prav zato so začeli v svetu razvijati Univerzo za tretje življenjsko obdobje, ki tudi Velenjskim upokojencem ni več tuja. V njihovo življenje je vnesla nekaj povsem novega, nekaj kar jih bogati, razveseljuje. Prinesla jim je številne nove prijatelje, nove vrednote življenja, nova znanja . . . Že celo preteklo šolsko leto so bile v občini organizirane izobraževalne oblike oziroma krožki za te občane. Dobro so zaživeli, letos pa so se še bolj razmahnili in dobili tisto zares pravo vsebino. To so dokazali udeleženci vseh krožkov (3 pletilni, gospodinjski, 2 nemška, l angleški, zgodovinsko etnološki, makrame in ples), ko so se zbrali zadnjo nedeljo na novoletnem srečanju v Vrtnici hotela Pake. Srečanje je bilo tako sproščeno, da ga je težko prenesti na papir. Dokazali so, da so pravi prijatelji, da so pripravljeni za dobro razpoloženje narediti marsikaj, premagati tremo in se popolnoma sprostiti. To na primer še posebej velja za »manekenke«. To so bile udeleženke pletilnih tečajev, ki so se sprehodile med udeleženci v novih copatih, kapah in bluzah, ki so jih izdelale same. Enako velja za udeležence jezikovnih tečajev, pa gospodinjskega krožka, ki so poskrbele, da so bile mize obložene z različnimi dobrotami. Navdušil je tudi zgodovinsko etnološki krožek s prikazom nekdanjega novoletnega praznovanja, ki je bilo seveda povezano z božičnimi prazniki in tremi kralji. Vse skupaj je popestril tudi plesni krožek, ki je pritegnil k sodelovanju — k plesu, vse udeležence novoletnega srečanja, bilo pa jih je kar okoli 140. Vsi so bili zadovoljni, gotovo tudi organizatorji, ki se bodo omenjenih izobraževalnih oblik v bodoče gotovo lotevali s prav takšno vnemo kot doslej, pa čeprav predstavljajo zanje dodatne obremenitve. M. Zakošek Jezikovno razsodišče Slovenščina na turističnih potovanjih Dopisnik B. P. nam je poslal prospekte dveh slovenskih turističnih agencij, ki vabita na potovanja po domovini in tujini. Motijo ga ne-podomačeno zapisana zemljepisna imena, kot Marra-kesh, Beni Mellal, Larnaca, Paphos, Limassol, Amman, Jerash, Heraclea idr., in nas vprašuje, kaj pravi o tem slovenski pravopis. Naš odgovor na to vprašanje je zelo kratek in nedvoumen: zemljepisna lastna imena (pa tudi vsa druga) s tistih področij, kjer uporabljajo ne-latinične pisave (cirilsko, grško, arabsko, hebrejsko, indijsko, japonsko idr.), pišemo praviloma poslovenjeno, ne pa po angleških, francoskih ali kakih drugih pravopisnih pravilih, kot to počno v turističnih agencijah in še marsikje drugje. Pravilno je torej Marakeš, Beni Melal, Larnaka, Pafos, Limasol, Aman, Jeraš, Herakleja itd. Ne dvomimo o tem, da si potovalne agencije prizadevajo za čim višjo kulturno raven svojih storitev, bilo pa bi prav, da bi se ta prizadevanja v večji meri odražala tudi v njihovi jezikovni kultivirano-sti. Ko smo namreč pregledovali omenjene prospekte, smo poleg napačno zapisanih zemljepisnih imen odkrili še veliko drugih jezikovnih napak in slabosti (pravopisnih, slovničnih, slogovnih idr.). Tako npr. pišejo Staro obzidje, Rimski amfiteater, Biser juga, Križarji z veliko namesto z malo začetnico, samostan sv. Naum, zid žalovanja pa z malo namesto z veliko (prav: samostan Sv. Naum, Zid žalovanja). Narazen namesto skupaj pišejo pol penzion, kulturno zgodovinske zanimivosti (slednje lahko tudi z vezajem, odvisno od pomena), končnice in obrazila so brez potrebe ločeni od osnov z vezajem (proti Fes-u, Jat-ovo letalo), opuščeni pa so vezaji pri kombiniranih, številčno-besednih zapisih (5 dnevni namesto 5-dnevni). Čuti se slovnični vpliv srbohrvaščine (npr. rojstno mesto Goce Delčeva nam. Goceta Delčeva, mimo Gostivara nam. mimo Gosti-varja, v Mustafa-pašino džamijo nam. v džamijo Mustafa paše). Napačno je krajšanje tipa z in na letališče nam. z letališča in nazaj, neustrezno so izbrane besede nočitev, povratek, vmesni pristanek v Beogradu nam. prenočevanje, vrnitev, vmesni postanek; napačen je tudi izraz čigar v zvezi Turki, čigar štiri-stoletna oblast nam. Turki, katerih ipd. Pojavljajo se nepotrebne tujke (transfer do hotela nam. prevoz) ali pa se sicer potrebne uporabljajo v napačni obliki (viza nam. vizum) oz. so napačno zapisane (residenca nam. rezidenca). Potovalnim agencijam svetujemo, da svojo že sicer bogato ponudbo obogatijo še z jezikovno kakovostnejšimi propagandnimi besedili, za kar jim bodo jezikovno ozaveščeni udeleženci njihovih potovanj, kakršnih ni malo, gotovo hvaležni. Če pa bodo poleg tega poskrbele, da bo tudi jezikovno znanje turističnih vodnikov vsaj na taki ravni kot njihova strokovna usposobljenost in razgledanost, bo zadovoljstvo toliko večje. »Ljubezen, oblast in smrt« v risbah Daliborja Zupančiča V Kulturnem centru Ivan Na- | razstavo risb DALIBORJA ZU-potnik Titovo Velenje bodo v pe- PANČIČA iz Škofje vasi. tek 15. januarja ob 19. uri odprli | 21 perorisb iz ciklusa »Ljube- PRIREDITVE 0 PRIREDITVE 0 PRI KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK V petek, 22. januarja, ob 19.30 bo v domu kulture v Titovem Velenju premiera gledališke uprizoritve DESETEGA BRATA, ki so ga pripravili gledališčniki, pevci in folkloristi občine Velenje. Po romanu Josipa Jurčiča je ljudsko slikanico o DESETEM BRATU za oder priredil Bogomir Veras, ki je tudi režiser tega velikega projekta. Zaradi velikega zanimanja za ta kulturni dogodek bo v petek, 29. januarja, ob 19.30, repriza premiere. Vstopnice za obe predstavi že prodajajo. Cena vstopnic 2.000 din, za šolsko mladino 1.000 din. Razprodani so aranžmaji za obisk baleta LABODJE JEZERO v Ljubljani, dne 15. 1. 1988, koncerta JOHANN STRAUSS v izvedbi simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, dne 8. ozir. 9. februarja 1988 in opera J. W. Mozarta: FIG ARO VA SVATBA, dne 30. 1. 1988. V cerkvi sv. Mihaela v Šoštanju bo v soboto, 16. januarja, ob 19.00 koncert MARIBORSKEGA OKTETA. Na sporedu so slovenske narodne in božične pesmi. Vstopnice po 2.000 din bodo prodajali uro pred koncertom. V galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik bodo v petek, 15. januarja, ob 19.00, odprli razstavo risb Daliborja Zupančiča iz Škofje vasi. V kulturnem programu bo sodeloval Šaleški oktet pod vodstvom Danice Pirečnik. Razstava bo odprta do 9. februarja. V soboto ob 10.00 bo vodstvo po razstavi. Vabljeni! zen, oblast, smrt« predstavlja sli-karjevo izpoved o treh življenjsko bistvenih elementih. V likovnem izpovedovanju avtor predstavlja njihove karakterne lastnosti, ki jih tudi besedno opremi. Vsak del ciklusa predstavlja sedem del. ki sicer med seboj niso povezana, vendar pa so tematsko sorodna. Perorisba avtorju omogoča prepričljivo izpoved, ki se v modifikaciji izraza prilagaja tršim ali mehkejšim tonacijam. Število elementov, ki so prisotni na posameznih listih, je zreduciral na najracionalnejši način in s tem dal poudarek osrednji figuri, ki nas vodi v lastna razmišljanja. Včasih je prisotna grotesknost, ki je močno vznemirljiva, in čutiti je da nam jo avtor sugerira v zelo pretanjeni obliki. Tako1: — končana VII. zahtevnostna stopnja računalniške ali elektrotehniške usmeritve, — 2 leti delovnih izkušenj, — zaposlitev je za nedoločen čas, s poskusno dobo 3 mesece. Možnost zaposlitve nudimo tudi pripravnikom s končano VII. ali VI. zahtevnostno stopnjo elektrotehniške ali računalniške usmeritve. Kandidati naj pošljejo svoje prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave na naslov: »Slovenijales« TOVARNA MERIL Slovenj Gradec, kadrovska služba 1 standard, nama, center, zibka, dekor, železnina šoštanj bela tehnika in akustika gorenje smučarska oprema 5 OBROKOV 15%OBRESTI tekstil motorna kolesa tomos 4 OBROKI 4 BREZ OBRESTI ( POHIŠTVO meblo, gorenje bor, brest ,marles tovarni pohištva idrija in brežice 5 OBROKOV BREZ pologa inobresti inex tisa senta 9 OBROKOV BREZ OBRESTI sodobna oprema 14. januarja 1988 •k titovo velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC nas cas ★ stran11 Koledar ČETRTEK, 14. januarja -SREČKO PETEK, 15. januarja - PAVEL SOBOTA, 16. januarja -MARCEL NEDELJA, 1.7. januarja — ANTON PONEDELJEK, 18. januarja - SUZANA TOREK, 19. januarja - MARIJ SREDA, 20. januarja -BOŠTJAN Mali oglasi ZASTAVA 126 prodam. Arnače 22, Titovo Velenje. KARAMBOLIRAN OSEBNI AVTO GOLF PRODAM. Telefon 853-017, od 15. do 18. ure. ZASTAVO 128, letnik 1983, prevoženih 50.000 km. barvni TV Gorenje tip 950 in čmobeli prenosni TV tip Mini rama, prodam. Informacije popoldne po telefonu 857-685. ZASTAVO 750 PRODAM, brezhibno, za 85 SM. Telefon 854-238. PLETILNI STROJ SINGER PRODAM. Telefon 855-110. GLASBENI STOLP HITACHI MD-5 MD-5 50 W sin in zvočnike Sansui. 80 W sin, prodam. Telefon 062-845-341. Popoldan. KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, staro 6 mesecev prodam. Telefon 853-871. R-4, V VOZNEM STANJU, potreben manjšega popravila, prodam za 50 SM. Ogled mogoč vsak dopoldan in popoldan. Škruba, Topolšica 31. SUHE MACESNOVE FOSNE ugodno prodam — 1,5 m1. Telefon 855-426. ROLETE - PLASTIČNE IN LESENE, izdelujemo in vgrajujemo. Telefon 24-296. PRODAM TOMOS AVTOMA-TIC, prevoženih samo 500 km. Telefon 856-196. ZASTAVO 101 GTL 65, letnik 1985, z dodatno opremo, ugodno prodam. Telefon 858-588. NOV VIDEORECORDER NEČ N 9034 G, z daljinskim upravljanjem, prodam. Cena 120 SM. Telefon 853-411. PRODAM DOBRO OHRANJENO PEČ za ogrevanje vode in kopalnice. Telefon 831-222. ZASTAVA 101 CONFORT, le tnik 1979. prevoženih 58.500 km. registriran do septembra 1988, cena 1.5 NM, prodam. Telefon 858-785. POCENI PRODAM 2 kolesi z zimskimi gumami za Viso, komplet kuhinjsko pohištvo, ženska usnjena plašča, dolg in kratek, št. 42. Telefon 857-077. CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da sem poslovne prostore preselila na KAJUHOVO 15 (pod šmarško cerkvijo pri Meža). Naročila sprejemam po telefonu 858-557 do 8. ure zjutraj in po 20. uri zvečer. KOZMETIČNI STUDIO IN PEDIKERSTVO MILENA STROPNIK, Kajuho-va 15, Titovo Velenje. Dežurstva Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje: 16. in 17. januarja — dr. Andreja Ambrožič-Korošee, Bratov Mravljakov 13, Titovo Velenje. Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje, sicer v pripravljenosti na domu. Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj: od 15. do 22. januarja — Ivo Zagožen, dipl. vet., Jerihova 38, Titovo Velenje, telefon 858-704. Gibanje prebivalstva Matično območje Velenje Rojstva: Rodilo se je 18 dečkov in 25 deklic Smrti: Franc Pleterski, odvetnik iz Titovega Velenja, UI. Vrnjačke Banje 7, roj. l926^Zofija Leskovar, gospodinja iz Žič 95, roj. 1927, Emil Lah, upokojenec iz Prebolda 76, roj. 1933, Frančišek Fri-škovec, upokojenec iz Škal 40, roj. 1910, Antonija Predovnik, upokojenka iz Nazarij 4, roj. 1925, Edvard Mravljak, upokojenec iz Plešivca 47/a, roj. 1932, Katarina Cencen, upokojenka iz Matk 23, roj. 1904, Pavel Naralo-čnik, upokojenec iz Titovega Velenja, Kidričeva 23, roj. 1901, Uršula Antlej, upokojenka iz Celja, Slomškov trg 7, roj. 1896. terme topolšical TERME TOPOLŠICA I I I I I I I I I J Kdor išče — ta najde i i i i i i i i i L Vabimo vas na tretji tradicionalni ANTONOV PLES v soboto, 16. januarja, ob 20. uri v hotelu Vesna v Topolšici. Zabaval vas bo ansmabel ŠIK. Antoni in Antonije imajo z osebno izkaznico prost vstop. V soboto, 23. januarja ob 20. uri bo ples z ansamblom NOČNA IZMENA. Rezervacije sprejema recepcija hotela Vesna po telefonu 891-120. center srednjih šol CENTER SREDNJIH n. sol. o. TITOVO VELENJE ŠOL, TOZD Srednja elektro, kovinarska, naravoslovna in računalniška šola, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja TOZD Srednje elektro, kovi- ZAHVALA Zapustil nas je naš ljubljeni ata, tast, dedek in pradedek Pavel Naraločnik rojen 20. 12. 1901 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje in to- lažilne besede. Posebno zahvalo izrekamo tudi govornikom, pihalni godbi Zarja Šoštanj. Gasilcem 1GD Tuš Šoštanj. Kolektivu TUŠ Šoštanj, pevcem. Društvu upokojencev Šoštanj, Domu za varstvo odraslih. DO Vegrad Mizarstvo. DO Vekos in duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: sin Vlado, hčerki Greti in Jelka z družinami ter brat Jože. narske, naravoslovne in računalniške šole razpisuje prosta deta in naloge UČITELJA STROKOVNO -TEORETIČNIH PREDMETOV V STROJNI USMERITVI za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: visoka izobrazba ustrezne smeri. Nastop dela: 8. 2. 1988. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni od objave na naslov: Center srednjih šol, Trg mladosti 3. Titovo Velenje. Dodrobnejše informacije lahko zainteresirani kandidati dobijo na tel. št. 853-181. Najhujša vseh je bolečin v nesreči, srečnih dni spomin. V SPOMIN Ob letu izgube drage hčerke, mamice, življenjske družice, sestre in tete Danice Ježovnik rojene HUDEJ iz Kardeljevega trga 1 v Titovem Velenju Niso se utegnile uresničiti želje, ki smo si jih izrekli ob rojstvu novega leta, ko si se nepričakovano in mnogo prehitro za vedno poslovila. Vedno bomo v mislih s teboj . . . Mama, sin Bogdan, Robert, sestri Štefka in Jožica z družinama ter ostalo sorodstvo. ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE TOZD BOLNIŠNICA TOPOLŠICA razpisuje JAVNO RAZPRODAJO 1. rabljenih vrat, oken, li-toželeznih radiatorjev ter parketa 2. tovornega avtomobila TAM in Kombibus die-sel IMV Interesenti morajo plačati pred začetkom licitacije varščino za predmete pod točko 1. v višini 40.000 din oziroma za avtomobile 100.000 din. Predmete pod točko 1. si mora interesent sam demontirati in odpeljati. Ogled predmetov je dne 18. 1. 1988 od 10. do 12. ure v prostorih uprave bolnišnice v Topolšici. Razprodaja bo dne 21. 1988 od 12. do 14. ure. 1. POTK pozo^- DISKONT Nov oddelek v Blagovnici Gorica Titovo Velenje že posluje Vino, pivo, mineralne vode, žgane pijače, sadne sokove, vloženo povrtnino, kekse, čokolado, proizvode Paloma in še kaj, dobite v večjih količinah — S POPUSTOM. Večji nakup — večji prihranek M!ERX A POTROŠNIK CELJE ulica Ivanke Uranjekove 6 . 63310 Žalec 41 Spoštovani gostinci, ponujamo vam izjemno priložnost eksklu- zivnega seminarja z najvidnejšimi strokovnjaki: 1. KULINARIKA - Stevo KARAPANDA (direktor hotela INTERNACIONAL) liyonska kuhinja, kitajska kuhinja, bio hrana 2. BARMANSTVO - barman (hotel ESPLANADE) predstavitev, pomen, uporabnost, sodobni tokovi, praktična demonstracija PRI OBEH TEMAH BODO PRIKAZANI TUDI NAJNOVEJŠI TUJI FILMI 3. GOSTINSKO POSLOVANJE - Mato KAVČIČ (direktor hotela GOLF na Bledu) — sodobni tržni pristop h gostu — sodobna urejenost, organiziranost in ponudba gostinskih obratov Seminar se bo odvijal v Žalcu od vključno srede, 24. februarja do vključno petka, 26. februarja 1988. Prijave sprejemamo pisno in po telefonu (063) 711-343, 711-417 na Delavski univerzi Žalec — SCI med 7. in 16. uro, kjer lahko dobite tudi dodatne informacije, do srede, 10. februarja 1988. /O ljubljanska banka Po sklepu komisije za delovna razmerja delavcev delovne skupnosti LB Temeljne banke Velenje z dne 30. 12. 1987 objavljamo dela in naloge za nedoločen čas A. — VODENJE ODDELKA DOLGOROČNIH NALOŽB (ponovna objava) B. — ANALITIK V ODDELKU RAČUNOVODSTVA (ponovna objava) Pogoji za zasedbo: a) visoka oziroma višja strokovna izobrazba ekonomske smeri, 4 oziroma 6 let ustreznih delovnih izkušenj na podobnih ali enakih delih; b) visoka oziroma višja strokovna izobrazba ekonomske smeri, 3 oziroma 5 let ustreznih delovnih izkušenj na podobnih ali enakih delih. Pisne prijave z dokazilom o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh na naslov LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA BANKA VELENJE, Rudarska 3, 63320 TITOVO VELENJE. ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE o. sub. o., Titovo Velenje, Vodnikova 1, tel.: (063) 856-711 Delavski svet delovne organizacije Zdravstveni center Velenje razpisuje po določilih statuta DO dela in naloge: — član poslovodnega odbora za zdravstveno področje Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, razpisanih z zakonom za sklenitev delovnega razmerja, izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka izobrazba medicinske smeri in opravljen specialistični izpit, — pet let delovnih izkušenj, — da je s svojim dosedanjim delom pokazal sposobnost razvijanja samoupravnih socialističnih odnosov, — da je družbeno-politično aktiven, — da predloži program dela. Kandidat bo imenovan za 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite z oznako ZA RAZPISNO KOMISIJO DO v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: Zdravstveni center Velenje, kadrovska služba, Titovo Velenje, Vodnikova 1. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Franci Reberčnik Kmetovanje terja tudi veliko korajže Dela na kmetiji nikoli ne zmanjka Kako je z našim kmetijstvom zelo dobro vemo, še zlasti so stvari (ne)jasne kmetom samim. Zato tudi ni čudno, da se vse manj mladih odloča za kmetovanje, saj se jim vsaj danes ne obeta nič dobrega. Med tistimi, ki so se vsemu navkljub le odločili za kmetovanje je tudi Franci Reberčnik iz Ljubije pri Mozirju. Na to odločitev je nekoliko vplivalo prirojeno veselje do dela na kmetiji, nekoliko pa tudi raz- mere, ki so vse skupaj le pospešile. Franciju je bilo le 12 let, ko je zbolel oče in že takrat je moral poprijeti za delo in pomagati mami, ki vsega sama seveda ni zmogla. Želel je opraviti kmetijsko šolo, vendar to ni bilo mogoče. Mama bi ostala sama na kmetiji zato je ostal doma, opravil pa večerno mizarsko šolo. Začetek ni bil prav lahek. Prav ob očetovi bolezni se je kmetijstvo pričelo hitre- je razvijati, kmetje so nabavljali traktorje in stroje, pri Koroščevih, kot se po domače reče, pa so nekoliko zaostali. Zato je bilo Franciju še toliko težje, saj samo s kosilnico pač ne moreš resno kmetovati. Pričel je torej kupovati stroje in pri tem so mu bile v precejšnjo pomoč sestre. Počasi je tako šlo na bolje in Franci je dobil še več veselja. Vmes je odslužil še vojaški rok. Ko se je vrnil domov je pričel obnavljati hlev, zgradil je silose, kupil nov traktor in tako naprej. Vse seveda postopoma, saj se vsega naenkrat seveda ne da. Tudi s konji ima veliko veselje, kar prav rad poudari. »Jasno je, da moraš biti danes presneto korajžen, ko se odločaš za kmetovanje. Odkupne cene, vzemimo samo mleko, so obupne, o cenah krmil, gnojil, energije in strojev pa sploh nima smisla razpravljati. Za vse je na kmetiji dohodka premalo, zato se moraš znajti kakor veš in znaš. Predvsem moraš imeti veliko veselja in volje, da zdržiš. Če se kaj kmalu ne bo nekaj temeljito spremenilo, me prav zanima kaj bo s kmetijstvom in kdo se bo sploh še odločil za kmetovanje. Vsi vidijo le kmeta z zemljo, stroji in živino, nikogar pa ne zanima njegov celodnevni delavnik, brez nedelj, praznikov in morja, ki ga nisem videl že od trinajstega leta. Seveda ne obupujem, prav zadovoljen pa tudi ne morem biti.« j. p. Na Golteh pa smučajo Snega ni skoraj po vsej Evropi, smučarska središča že obupujejo, prireditelji smučarskih tekmovanj si pulijo lase, ljubitelji smučanja nemočno zrejo v nebo, prav nestrpni pa so naši šolarji, ki si pred bližnjimi počitnicami snega še najbolj želijo. Pomladanski videz v dolini pa večkrat tudi vara. Smučarji z našega področja zato z nejevero zrejo proti Goltem, nekateri se odločijo, drugi ne, zlasti sleunjim je lahko žal. Snega Na Golteh res ni na pretek, smuka v lepem sončnem vremenu pa je vseeno pravi učitek. Večina naprav obratuje, smučišča so urejena, po- j skratka, ne obupujte preveč in se magajo si tudi s snežnim topom, | napotite na Golte. Društvo prijateljev mladine Paka Za predšolske otroke ure pravljic Društvo prijateljev mladine v krajevni skupnosti Paka vsako leto lepo poskrbi za predšolske otroke med zimskimi počitnicami in najmlajšim zanesljivo ni dolgčas. Tudi za letošnje počitnice so pripravili pester program, ki ga tamkajšnji otroci v veliki meri že poznajo, saj so nekatere aktivnosti pričeli že prejšnje leta. To so med drugim ure pravljic in razvedrilne igre v prostorih osnovne šole Paka. Tudi letos jih bosta med počitnicami v popoldanskem času vodili animatorki Katja in Natalija Perbil. Za šolske in seveda za druge krajane pa so lani v nekaterih zaselkih postavi- li su/ i motorne smučarske vlečn.-ce in to pri Končniku, v Lokah, na Trebeliškem in na Kovačeko-vem bregu. Še dve bodo kupili letos, zanje pa bo skrbelo društvo prijateljev mladine Paka. Seveda k uporabnosti vlečnic sodi tudi sneg, tega pa si lahko samo želimo. b. m. Objestnost na smučišču Šalek Začudeni so biti predstavniki velenjskega smučarskega kluba, ko so si pred začetkom zime ogledali smučišče v Šale-ku, ki je v njihovem upravljanju. Svojim očem niso mogli verjeti, da so med nami posamezniki, ki so skregani s kulturnim življenjem. Veliko denarja so r Titovem Velenju vložili f izgradnjo tega smučišča. Vsako leto je na njem opravljeno kar precej takšnega ali drugačnega prostovoljnega dela. Pa pridejo posamezniki ali skupina odraslih ali otrok, se spravijo na vrhu smučišča nad hišico — garažo za spravljanje topa za sneženje, pa nad večjo električno omarico t bližini, pa nad hišico za prodajo kart ob vznožju smučišča ... V garažnem prostoru so razdejali vse, kar jim je prišlo pod roke, razbili velika vrata na sprednji strani, steklo na zadnjih vratih, potrgali žice, uničili veliko opeke na strehi. V bližini je na drogu večja električna omarica. Ž nje so odtrgali vratca. »Ob prvem ogledu smučišča«, je potedal Igor Simončič, predsednik kluba, »smo jih našli v gozdu in jih pritrdili nazaj«. Ko smo bili pred dnevi skupaj z njim na smučišču, vratic tudi v gozdu ni bilo več. JSa pogonski postaji ob vznožju smučišča so uničili na-oknice, pobili vse šipe. Šipe so nato zamenjali, pa so jih neznanci spet razbili. Notranjost pogonske postaje so povsem razdejali. Kdo so storilci, se ne ve. Želimo si lahko le to, da se bodo iiiippsf«^ ti objestneži le ohladili in da v bodoče ne bodo več povzročali družbene škode. Verjetno pa to niso smučarji ali njihovi ljubitelji. (vos) Šoštanj Novoletno srečanje starejših krajanov Mestna organizacija Rdečega križa je 6. januarja organizirala, tokrat že 16. srečanje krajanov starih nad 70 let. Letos se jih je v Kajuhovem domu zbralo okoli 120. Najprej jim je spregovoril predsednik RK Ivan Medved in jim zaželel predvsem zdravja v novem letu. Nato pa jih je pozdravil še predsednik krajevne skupnosti Matjaž Natek, ki jih je tudi seznanil z bodočimi nalogami KS, hkrati pa se jim je zahvalil za njihov prispevek naši družbeni skupnosti v preteklosti in jim prav tako zaželel zadovoljstva in zdravja še mnogo let. Za nagovori so podmladkarji RK iz osnovne šole Biba Ročk, pod vodstvom mentorice Nade Požun. izvedli še kulturni program. Najstarejši udeleženec je bil 95-letni Maks Plešej, ki je bil tudi borec za Slovensko Koroško. Ob zvokih harmonikaša Franca Martinčiča in kitarista Ivana Šolna, so se naši starejši krajani malo poveselili in obujali spomine, tako, da je srečanje trajalo kar polnih 5 ur. Ob tej priložnosti se je tovariš Medved zahvalil tudi vsem, ki so kakorkoli prispevali, daje to, že tradicionalno srečanje tako dobro uspelo. V. K oje MILIČNIKI SO ZAPISALI BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Po Rudniški cesti v Titovem Velenju, je 6. januarja, okoli pol dvanajstih, peljal voznik osebnega avtomobila CE 230 451 Boris Osmanovič, 1964. Vozil je brez vozniškega dovoljenja. Iz neznanega razloga je zapeljal s cestišča in trčil v drog razsvetljave. Pri tem se je hudo telesno poškodovala njegova sopotnica Andreja Kakaš, 1962. ZBIL KOLESARKO Voznik osebnega avtomobila MB 156 145 Franc Fale, 1921, je peljal 6. januarja, okoli 17. ure po Partizanski cesti, iz Šoštanja proti Titovem Velenju. Zapeljal je na kolesarsko stezo in pri tem zbil kolesarko Karolino Uranjek, 1939, ki je dobila pri tem hude telesne poškodbe. HUDE TELESNE POŠKODBE V bližini bencinske črpalke na Šaleški cesti v Titovem Velenju se je pripetila 7. januarja zelo huda prometna nesreča, v kateri se je težko telesno poškodovala Sonja Mlakar. Z osebnim avtomobilom CE 230 469 je peljala z Gorice proti centru mesta. V trenutku, ko je zavijala v levo, je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila CE 226 578 Jožef Lorbek. Prišlo je do trčenja, pri čemer sta se oba voznika telesno poškodovala, škode pa je za okoli tri milijone in pol dinarjev. »PRISTAL« NA GOSPODARSKEM POSLOPJU Neprimerna hitrost je verjetno botrovala prometni nesreči, ki se je pripetila <5. januarja okoli 21. ure v Kavčah. Voznik osebnega avtomobila CE 237 005 Mehme-dalija Mehmetovič, 1960, je zapeljal s ceste in se z vozilom ustavil na strehi gospodarskega poslopja. Pri tem seje hudo telesno poškodoval, poškodbe pa je dobil tudi njegov sopotnik Rudolf Smrečnik, 1956. Nastala je tudi velika materialna škoda. NENADOMA PRED AVTOMOBIL Na Kernikovi cesti v Titovem Velenju je 10. januarja, malo po J 12. uri, stopil pešec Vlado Zera, i nenadoma pred avtomobil CE 148 653, ki ga je vozil Muratovič Rešid, 1961. Pešec je dobil pri nesreči hude telesne poškodbe. KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR V svojem stanovanju je 4. januarja okoli 21. ure razgrajal in pretepal otroke vinjeni Vlado F. Posredovali so miličniki, ki so ga prepeljali na Postajo milice, kjer so ga pridržali do iztreznitve. 9. januarja pa je začel vinjeni Marjan K. kršiti javni red in mir v Domu za varstvo odraslih, kjer je prišel obiskat svojo negibno ženo. Od tu se je napotil v hotel Pako, kjer je s kršitvami nadaljeval. Posredovali so miličniki, ki so mu za eno noč priskrbeli primerno prenočišče. 10. januarja zgodaj zjutraj je razbijala po vratih stanovanja na Prešernovi cesti Marija š. Poškodovala je tudi možev avtomobil. Vse kršitelje javnega reda in miru čaka seveda še pot k sodniku za prekrške. KRAJE IZ AVTOMOBILOV 6. januarja ponoči sta izginili prednji gumi s stoenke Toma N., ki je bila parkirana na Ulici Velj-ka Vlahoviča v Titovem Velenju. Naslednji dan pa je doslej še neznani storilec vlomil v osebni avto Esada B., ki je bil parkiran na Prešernovi cesti. Odnesel mu je radijski sprejemnik Philips. Brez radijskega sprejemnika iste znamke pa je ostal v noči na 9. januar tudi Vincenc J. s Kajuho-ve ceste v Titovem Velenju. Iz avtomobila Emila Ž. z Jurčičeve ceste pa je v isti noči neznanec odnesel elektronsko uro Craic-ler, medtem ko mu avtoradijske-ga sprejemnika očitno ni uspelo odmontirati. Pogosto »nepridipravi« tudi namenoma uničujejo avtomobile. Tako je v noči na 8. januar nekdo popraskal avto Henrika L. iz Šoštanja. ZABODEL GA JE Z NOŽEM Pred Kavarno slaščičarno center se je 10. januarja malo pred 21. uro pretepala skupina kakšnih desetih občanov. Med pretepom je doslej še neznani storilec zabodel z nožem Bona L. in ga hudo telesno poškodoval. VESELI ČASI KOLIN — Proste dneve okrog novega leta so mnogi izkoristili za domači praznik, kot radi pravimo kolinam. V današnjih časih je še kako dobrodošlo, če si lahko doma vzrediš kakšnega ščetinarja in prihraniš marsikakšen dinarček. Kot rečeno je bilo največ kolin za praznike. Seveda se kruljenje še vedno čuje v prenekaterem hlevu, pa ga kmalu ne bo več. (j. p.) radio veleme Lestvjca Ponedeljek, 18. januarja na radiu Velenje 1. ALWAYS ON MY MIND - Pet shop boyš 2. BODY NEXT TO BODY - Falc& Brigita Nielsen 3. MY ARMS KEEP M1SSING YOU - Rick Astley 4. FAITH - George Michael 5. BALA BALA II — Francesco Napoli 6. G. T. O. — Sinita 7. WHEN I FALL IN LOVE - Rick Astley 8. HOT GIRL - Sabrina 9. CHINA BLUE - Fancy 10. GOOD BOYS ONLY ONLY WIN IN MOVIES — C. C. Catca Moj predlog Moj naslov _