Iščemo karantenske in druge gozdu nevarne organizme
Platanov obarvani rak (Ceratocystis platani)
Prof. dr. Dušan Jurc, Oddelek za varstvo gozdov,
Gozdarski inštitut Slovenije (dusan.jurc@gozdis.si)
ISSN 2536-264X
GozdVestn 76 (2018) 3
1
3
2
4

GDK 145.7(045)=163.6
LATINSKO IME
Ceratocystis platani (J. M. W alter) Engelbr. & T . C. Harr.
RAZŠIRJENOST
Bolezen je naravno razširjena v Severni Ameriki, v 
Evropo je bila vnesena in je pogosta v Italiji in Grčiji 
ter se širi v Franciji, Albaniji, Švici in Turčiji. 
GOSTITELJI
Bolezen prizadene samo platane (Platanus spp.). Najbolj 
je občutljiva javorolistna platana (Platanus x hispanica 
Münchh.), ki je križanec, in jo sadijo v urbanih pre-
delih in je najbolj razširjena platana pri nas. Manj sta 
dovzetni ameriška platana (Platanus occidentalis L.) in 
vzhodna platana (Platanus orientalis L.), ki je naravno 
razširjena v gozdovih Grčije in Sicilije. 
OPIS 
Platanov obarvani rak je bolezen skorje in lesa. Oku-
žena skorja odmira in potemni ter postane lešnikasto 
rjava, temno rjava, rjavo rdeča ali vijolična. Spremembe 
barve so opazne samo na mladi in živi skorji in so 
v začetnih obdobjih odmiranja težko opazne zaradi 
za platane značilnega nastajanja lubja v zaplatah, ki 
tudi na zdravi skorji porjavijo in se luščijo v večjih 
ali manjših luskah. Odmrla skorja kasneje razpoka 
in se začne luščiti. Rob nekroze se ne zarašča, ker 
odmiranje hitro napreduje. V lesu se gliva vzdolžno 
razrašča okoli 2 m na leto v tipičnih temno rjavih, 
modro do vijolično rjavih ali črnih lisah, ki so raz-
porejene žarkasto (radialno), kasneje pa se združijo 
in je ves les potemnjen. Najbolj opazen simptom 
bolezni je venenje, rumenenje in sušenje listja na 
posamezni veji ali na delu krošnje. Veneti in sušiti 
se začne najprej tisti del krošnje, pod katerim je vejo 
ali deblo gliva prerasla po celotnem obodu. Listje 
ostane posušeno na drevesu. Če gliva preraste vejo 
zunaj vegetacijskega obdobja, potem listje ne odžene 
ali pa se takoj po brstitvi posuši. 
ZNAČILNA ZNAMENJA 
(SIMPTOMI)
• Odmiranje listja na posameznih vejah, delih krošnje  
 ali na celotnem drevesu,
• odmiranje skorje v podolgovatih ali lečastih  
 pasovih, pod njimi temneje obarvan les,
• hitro odmiranje celotnega drevesa.
VPLIV
Drevo s premerom 30–40 cm po okužbi odmre v dveh 
do treh letih. V Neaplju se je posušilo 90 % platan, 
v Grčiji je bolezen uničila obsežne obrečne sestoje 
in povzroča popoln propad naravnih platanovih 
gozdov. Bolezen se hitro razširi kjerkoli se pojavi na 
novo, zato je največja grožnja platanam. Prenaša jo 
predvsem človek z orodjem za obžagovanje dreves.
MOŽNE ZAMENJAVE
Nekroze skorje vej in debel lahko povzroči platanova 
listna sušica (Apiognomonia veneta (Sacc. & Speg.) 
Höhn.), vendar bolezen ne napreduje in rane se 
zaraščajo. Propad celotnega drevesa lahko povzročijo 
mraznice (Armillaria spp.).
DODATNE INFORMACIJE
• Portal o varstvu gozdov (www.zdravgozd.si) 
• Portal Invazivke (www.invazivke.si)
• Gozdarski inštitut Slovenije (www.gozdis.si) 
Slika 1: Del krošnje je odmrl 2–3 leta po okužbi (foto: A. Vigouroux 
- ENSA, Montpellier, Francija).
Slika 2: Okužena skorja je postala rjavo rdeča (foto: M. Guerin, 
Plante & Cité, Francija).
Slika 3: Pod odmrlo skorjo so temno rjave proge na površini  
okuženega lesa (foto: D. Jurc). 
Slika 4: Prerez okužene veje s temnimi lečastimi lisami 
(foto: A. Vigouroux - ENSA, Montpellier, Francija).
GozdVestn 76 (2018) 3
ČE OP AZITE OPISANE SIMPTOME ALI NAJDETE ŠKODLJIVCA,
obvestite Gozdarski inštitut Slovenije (Oddelek za varstvo gozdov) ali 
o najdbi poročajte v spletnem portalu Invazivke oziroma z mobilno aplikacijo Invazivke.
Platanov obarvani rak
Publikacija je nastala v okviru projekta LIFE ARTEMIS (LIFE15 GIE/SI/000770), ki ga 
sofinancirajo Evropska komisija v okviru finančnega mehanizma LIFE, Ministrstvo za 
okolje in prostor, Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za raziskovalno dejavnost 
Republike Slovenije. Priprava prispevka je bila izvedena v okviru Javne gozdarske službe GIS.