Erscheint jeden Samstag
Einzelpreis 10 Rpf
STAJERSKl GOSPODAR
Verlag und Schriilleitung: Marburg a. d. Drau, Badgasse 6 - Fernrol 25-67 - Bezugspreise: In der Osmark: Vierteljährlich RM 1.20 einschl. 9 Rpl Postgebühr; in nilreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zeitungszustellgeb ihr
Postscheckkonto Wien Rr. 55030
II. Jahrgang
Marburg a. d. Drau, Samstag 21. Februar 1942
Nr. 8
Sovjetski poraz pri Vjasmi
Boljševiki so imeli samo v tem odseku 5000 mrtvih in 1848 ujetnikov - Na jugu vzhodne fronte je izkrvavelo več sovjetskih polkov - Uspešni nemški
napadi na vseh
Obiležje bojev na vzhodni fronti so dajale v preteklem tednu tako obrambne operacije kakor tudi napadi nemške vojske in zaveznikov. Sovražnik je po nemških uradnih poročilih nadaljeval tudi pretekli petek svoje napade na raznih delih fronte, pri čemer je imel izredno težke in krvave izgube. Ob reki Doneč je bilo kljub žilavemu odporu sovjetov beležiti lepo napredovanje nemških čet. Tudi v soboto so se izjalovili na posameznih odsekih fronte vsi sovražni napadi, dočim so bili nemški protinapadi usoešni. Kljub slabemu vremenu je posegalo nemško letalstvo uspešno v boje ter je z bombami in strelnim orožjem razbilo več sovražnih kolon ter uničilo velike množine sovražnega dovoza. Na severu so letalci uničili naprave murmanske železnice.
Dne 16. t. m. je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da je bila v srednjem delu vzhodne fronte uničena neka obkoljena sovražna skupina. 800 ujetnikov in 42 topov je padlo v nemške roke. Tudi na drugih fron;n:h odsekih je imel sovražnik težke izgube. V nedeljo je bilo sestreljenih 46 sovražnih letal, in sicer ob izgubi dveh lastnih aparatov.
Veliko delno zmago je zabeležila nemška oborožena sila v poročila z dne 17. t. m. Pri bojih v srednjem odseku fronte je uspelo neki sovražni skupini prodreti naše postojanke v prostoru 80 kilometrov jugovzhodno od Vjasme. Po hudih bojih so jo nemške čete-obkolile in uničile. 1848 ujetnikov, 17 tankov, 86 topov, več sto strojnic in drugega materijala je padlo v nemške roke. Na bojnem polju je
Karteudienst
bilo ugotovljenih 5000 padlih sovjetov. Na južnem delu fronte je izgubil sovražnik v bojih, ki so se odigravali 13.
d slih fronte proti boljševikom
in 14. t. m. v odseku enega samega nemškega armadnega zbora 4250 padlih. Boljševiki so pustili izkrvaveti več polkov, ne da bi bili izvojevali tudi najmanjši uspeh.
V času od 14. do 16. februarja je bilo na vzhodu zaplenjenih ali uničenih 78 sovražnih tankov in 134 topov. 16. februarja je izgubilo sovjetsko letalstvo 48 letal, medtem ko je nemško letalstvo pogrešalo samo štiri lastna letala.
Dne 18. t. m. je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da je bila v srednjem odseku vzhodne fronte odrezana neka nadaljnja sovražna skupina ter istočasno uničena, številni ujetniki, enajst topov, mnogo strojnic In materijala je padlo v nemške roke. Na bojišču je ostalo nad entisoč mrtvih sovjetov. V bojih dne 17. t. m. je bilo uničenih 28 ¡sovražnih tankov in sestreljenih 51 sovražnih letal.
Vedno hujši udarci za Anglijo
Nemške podmornice	in Ameriko
v Kar.bijskem morju
Pozdrav vseh zavednih Spodn'esta'ercev je
„M Met!"
Z bombami težkega kalibra so nemška bojna letala bombardirala pretekli petek pristaniške naprave na južni obali Anglije. Ob istem času je bilo na severoafriški fronti samo poizvedovalno gibanje in letalsko bombardiranje artilerijskih postojank in vzletišč. Severno od Benghasija so potopila nemška letala iz neke angleške spremljave transportno ladjo z 9000 tonami ter poškodovala dve drugi ladji s 15.000 tonami tako težko, da je računati z njih izgubo. Z bombami so bile zadete razen tega dve lahki križarki, dva rušilca in neka velika trgovska ladja. Vzhodno od Malte je bila potopljena neka sovražna stražna ladja. Neka podmornica je pri Marsa Matruku potopila dve ladji iz neke spremljave.
V Kanalu je izgubilo angleško letalstvo v pomorski bitki skupno 49 letal.
Računati pa je, da je bilo sestreljenih še nadaljnjih 13 letal. Težke udarce je prejel otok Malta vsled bombardiranja s strani nemških odredov zlasti v La Valetti. Tri angleška letala so bila na tleh uničena, 15 Angležev je bilo sestreljenih v letalskih bojih nad imenovanim otokom
Nemške podmornice so, kakor že omenjeno, vdrle v Karibijsko morje ter potopile pred otokoma Aruba in Cura-cao tri petrolejske ladje s 17.400 tonami. Obenem so obstreljevale z artile-rijo petrolejske rafinerije in pristanišča.
Pred Aleksandrijo je napadla nemika podmornica nek angieški pomorski odred ene križarke in treh rušilcev. Dve sovražni edinici sta bili s torpedi poškodovani.
Nemško letalstvo je po poročilu z.
(PK-Aufnahme: Kriegsberichter Cusian [Scli])
Waldstellungen unserer Infanterie in der vordersteil Linie. In diesen kleinen Gräben und Löchern der vorgeschobenen Linien im Osten wird bei dem harten Winter tagtäglich Ungeheures von unseren Truppen geleistet. Immer sind sie bereit, Angriffe der Sowjets sofort abzuwehren
Udarec za
udarcem
Winston C h u r chill je zopet slabe sreče. Svojemu parlamentu nima poročati ničesar, kar bi kakorkoli moglo dvigniti zavest Britancev. Nasprotno: mož se zvija kakor črv na vroči pločevini, ker mora od slučaja do slučaja zatušati poraz za porazom. V zadnjih dneh je morala Velika Britanija vtaknili kar dva velika poraza v žep. Enega izmed udarcev je pre-' jela v Vzhodni Aziji, kjer jo. izgubila Singapur, drugega ji je zadala številčno mnogo manjša nemška mornarica'v Kanalu. Treba je vedeti, da je Kanal, ki loči Anglijo kot otok od ostale kontinentalne Evrope, razmeroma zelo ozek. toda precej dolg. Kakor poročamo na drugem mestu, se je posrečilo trem velikim vojnim ladjam nemške mornarice (bili sta to bojni ladji »Scharnhorst« in »Cnei-senau « ter križarka » Prinz Eugen«) takorekoč prodreti skozi Kanal, pri
dne 18. t. ni z bombami obsipovalo oskrbovalne naprave pristanišča Great Yarmouth. V Severni Afriki je bilo blizu E1 Mehili uničenih deset oklopnih vozil. Nemški in italijanski letalci so bombardirali Tobruk, neko vzletišče in razne kolone.
Italijani so napadli neko angleško spremljavo, ki je hotela priti iz Alek-sandrije na Malto, pri čemer je bil del spremijave uničen. Ostali del se je moral naglo vrniti. V času od 13. do 15. februarja so Italijani potopili v bojih sedem parnikov, enega rušilca in malo spremljevalno ladjo. Osem parnikov, pet križark in dva rušilca sta bila poškodovana. Ena italijanska podmornica se ni vrnila.
čemer je prišlo do hudih spopadov na vodi in v zraku. Nemško letalstvo je sijajno ščitilo bojne ladje, ki so kljub vsem naporom angleškega letalstva in hitrih čolnov ter rušilcev dostojanstveno nadaljevale svojo pot takorekoč pred nosom Anglije. En angleški rušilec je bil pri napadih potopljen, drug pa težko poškodovan. Angleži so v tej preizkušnji pred Do-verjem izgubili skoro 50 letal. Zgodilo se je torej nekaj, kar je za angleške pojme moralo priti nepojmljivo: da si je drznil odred nemških bojnih ladij izvršiti svoj oborožen sprehod skozi Kanal, ne ozirajoč se na številčno premoč angleške vojne mornarice, ki je vendar svetovno znana kot »gospodarica nad morji«. Da, časi so se silno spremenili! Anglija ni varna niti več pred svojo lastno obalo, kaj šele v prostranem prostoru svojega imperija. Slabost Anglije na morju je spričo stalnih porazov, ki jih doživlja Churchillova vojna politika, že tolika, da se morejo nemške bojne ladje že sprehajati pred angleško obalo, ne da bi se bila angleška mornarica sploh pojavila v večjem obsegu.
Churchill zanje sedaj, kar je sejal. V tramovju Imperija poka na vseh koncih in krajih. Gospodstvo Anglije v Vzhodni Aziji je s padcem Singapur ju končano. Angleške koncesije v Šanghaju in drugih kitajskih mestih so po naročilu Japoncev zasedle kitajske oblasti v znamenju vidne solidarnosti med Kitajci in Japonci v okviru novega vzhodno-azijskega reda. Prav tako se je Churchillu izjalovila tudi libijska ofenziva, sploh: Icamorkoli pogleda, povsod samo porazi it( nevšečnosti.
Popolnoma drugačen je medtem položaj sil Trojnega pakta, ki so v sijajnem sodelovanju tako v Evropi kakor tudi v Vzhodni Aziji in pred obalami Severne in Južne Amerike dosegle zavidanja vredne vojaške uspehe. Pri vsem tem je poročanje v taboru sil Trojnega pakta stvarno, saj ne pozna šminkanja in pretvarjanja. Če so bili tu in tam neizogibni manjši neuspehi, se jih je brez oklevanja priznalo, ker silam Trojnega pakta ni do prestižnih, nego v glavnem do trajnih vojaških uspehov. Angleži pa lažejo v tisku in v radiu že toliko, da jim nihče ničesar več ne verjame. Tako so na primer svojčas lagali, da sta nemški bojni ladji »Scharnhorst« in »Gneisenau < tako težko poškodovani, da ju ni več mogoče popraviti ... Laž ima kratke noge in tako so morali sedaj priznati bojno sposobnost ladij, ki so zmagovito plule skozi vodovje Rokavskega zaliva.
Isto velja o lažeh Churchillovih propagandistov glede Singapurja. Svojčas so dejali, da je Singapur trdnjava, ki je sploh ni mogoče zavzeti. Istočasno so hiteli zatrjevati, da je Singapur glavno oporišče celokupne britanske politike v Vzhodni Aziji. Te laži so veljale tako dolgo, dokler Singapur ni bil zavzet s strani Japoncev. \ trenutku, ko je nad Singapur-jem zavihrala japonska zastava, je »izgubil« ta mogočni »steber« angleške hegemonije v Aziji sleherni pomen ... Angleška propaganda pač šepa na vseh koncih in krajih.
Churchilla tudi zadnja dva udarca predvidoma ne bosta iztreznila. Mož se je zagrizel v svojo idejo o uničenju totalitarnih držav kakor pes bul-dog, ki sicer lahko ugrizne, ne more pa odpreti svojih čeljusti. Sile Trojnega pakta v splošnem, osovine Rim— Berlin pa še posebej nadaljujejo kljub vsem jalovim manevrom angleške propagande svoje operacije v trdni zavesti bodoče zmage, ki je plu-tok racija in boljševizem ne bosta preprečila.
Kann*t l)n schou gut dcutsch?
Die
„Marburejer Zeitung"
vermittelt Dir in deutscher Sprache alle Nachrichten aus' dem Reich Etnd Deiner Heimat. Jedes Postarat und jeder Brieftrii^er nehmen Be-stellungun fiir die »Marbiirger 7ui-tuns« entgegen.
Druck unl Verla«:: Marburser Verlags- und D'-uckerel-Oes. m. b. H. — Veriaasleitung: Egon Baumgartner: Hauptschriitleiter Friedrich Oolob: ai'e in Marburg a. 4. Drau Badgasse 6.
Zur Zei: !Dr Anaeigen die Preisliste Nr. I vom 1. Juni !>ll gültig. Ausfall der Lieierung des Blattes bei höherer Oewalt oder Betriebsstörung gib» keinen Anspruch auf Wlickzahlnn« des Bezngs-eeldes.
21. Februar 1942
ŠTAJERSKI GOSPODAR
Seite 3
Vojaški program Japonske
Pomembne izjave ministrskega predsednika Toja pred parlamentom - Indija Indijcem - „Čungking bomo uničili"
Japonski ministrski predsednik Tojo je imel te dni pred parlamentom velik govor o »prvem razdobju« vzhodnoazijske vojne, že uvodoma je izjavil, da pomeni padec Singapurja japonsko zasedbo vseh važnih oporišč Velike Britanije in Amerike, ki sta jih ti dve velesili uporabljali doslej kot sredstvo za podjarmljenje Vzhodne Azije. Vojni cilj Japonske — tako je dejal Tojo — je varna ustanovitev novega reda zaradi skupne možnosti obstanka na etičnih načelih. V tem novem redu bo zavarovala Japonska vsakemu narodu V večjem vzhodnoazijskem prostoru ono mesto, ki mu pripada.
Cesarske čete nadaljujejo svoje operacije v Burmi — je nadaljeval Tojo — v svrho zavzetja angleških strate-gičnih točk, da bi odrezale cesto, ki vodi v čungking. Tojo je nadalje dejal, da Japonci nikakor ne smatrajo Burmezov kot svoje sovražnike, če hoče burmeški narod spričo položaja Anglije sodelovati, bo Japonska rada pomagala Burmi v smislu načela »Burma Burmezom«.
Glede Indije je dejal Tojo, da ima sedaj najlepšo priliko, otresti se brezobzirnega despotizma Anglije ter obenem udeležiti pbnove vzhodnoazijskega blagostanja. Japonska bo Indiji po-
magala v smislu parole »Indija Indijcem 1« Holandske čete, v kolikor se še upirajo, bo japonska oborožena sila strla. Ako želi prebivalstvo Holandske Indije sodelovati z Japonsko, ga bo Japonska osvobodila holandske ubežne vlade. Tudi Holandska Indija bo deležna vzhodnoazijskega blagostanja.
Tojo se je nato bavil z režimom maršala čangkajška. Padec Singapurja pomeni zlom enega izmed stebrov angleške obkoljevalne fronte, čungking je vsled stalnega prodiranja japonskih čet v Burmo obsojen na to, da bo kmalu odrezan — čangkajškov režim je izoliran in brez moči. Japonska bo zadala temu režimu smrtni udarec. S kitajskim narodom pa želi Japonska bratskega sodelovanja, kajti Japonska hoče izvesti obnovo Azije skupno s prebivalstvom Kitajske ob obojestranski pomoči.
Ob koncu svojega pomembnega govora je dejal Tojo, da pomeni padec Singapurja izpopolnitev »prvega razdobja« vojne v azijskem prostoru. Morala japonskega naroda ne sme pojenjati ob tej zmagi. Japonska bo nadaljevala svoje vojaške operacije tako dolgo, dokler ne bodo Anglija, Amerika in njih trabanti prejeli uničujoče udarce
Uničevalni načrti Churchilla,.
Rooseveita in Stalina
Angleži preplavljajo stalno ves svet s svojimi obljubami in lepimi gesli o svobodi in pravičnosti, splošnem blagostanju narodov itd., toda vse to le tedaj, ako bo Anglija zmagala. V resnici pa izgledajo pravi nameni povsem drugače. Medtem ko namreč angleška
propaganda krošnjari z lepimi frazami »o miru pravičnosti za vse narode«, podajajo ali odkrivajo gotove izjave napram angleški javnosti prave uničevalne načrte, ki jih je sklenila dična kompanija Churchill—Roosevelt—Stalin, Voljo do uničenja nemškega na-
________________
PK.-Aufn.: Kriegsberichter Leßmann (Wb.)
Von den Atvwehriiämpien im mittlere« Frontabschnitt. Ein teilweise in Brand ge-schossenes Dorl wird vom Felud gesäubert
roda je objavil zlasti angleški tednik »John Buli« na viden način. Ta volja se ne obrača samo izrecno proti »vodstvu«, temveč proti vsemu nemškemu narodu. Po mnenju lista tokrat ne bo pogajanj s kako stranko v Nemčiji izven brezpogojne predaje. »K sreči — tako piše list — bo igrala Sovjetska Unija na dan zmage merodajno vlogo, kakor igra glavno vlogo sedaj v hudih dneh vojne. Churchill, Roosevelt in Stalin se bodo najprej sporazumeli, preden bodo izročeni kakršnikoli pogoji. Napram tem trem možem ločeno in skupno lahko imamo zaupanje, da ne bodo ponovili katastrofalne napake 1. 1918. Sovražniku ne bodo pustili ni-kakega oddiha, dokler ne bo na fronti odločilno poražen. Mislili ne bodo niti na mir, dokler ne bo Nemčija zasedena s strani zavezniških čet.«>Voditelje nove Nemčije bi bilo treba' po mnenju »John Bulla« že sedaj poiskati. Ako se jih bo našlo, se naj za nemški narod izdela nov vladavinski sistem. »John Buli« zahteva radi tega od vlade, naj imenuje avtoritativno mesto, ki bo izdelalo mirovno upravo, »ki jo nameravamo zgraditi na ruševinah uničenega nemškega militarizma.« Ta urad naj bi sodeloval s Sovjetsko Unijo in. z Zedi-njeniml državami »in naj bi se oziral na pomanjkanje ljudi s častjo in razumom v premagani Nemčiji«.
Tu vidimo torej zopet prave namene Anglije, akoprav ni bilo o njih treba nikdar dvomiti. K sreči je to široko-ustenje »John Bull-a« samo lepa želja, o katere uresničenju pač tudi v Angliji menda nikdo ničesar ne verjame.
Zmagovita pomorska bitka v Kanalu
Pretekli petek je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo potek velike bitke, ki se je odigrala dne 12. t. m. v Rokav-skeni' zalivu. Imenovanega dne je prišlo v teku operacij nemških pomorskih sil v Kanalu kakor tudi v zapad-nem delu Severnega morja do spopada z angleškimi silami. Eskadra, ki jo je vodil Vizeadmiral Ciliax, sestoječa iz bojnih ladij »S c h a r n h o r s t« in »G n e i s e n a u« ter križarke »P r i n z Eugen« je potopila nekega angleškega rušilca ter poškodovala drugega sovražnega rušilca. Močni sovražni letalski odredi so bili odbiti s težkimi izgubami za sovražnika. Samo neka nemška torpedovka je bila poškodovana, vsled bombnega zadetka. Neka nemška stražna ladja se je potopila, pač pa je še prej sestrelila letalskega napadalca. Operacije naših pomorskih sil so ščitili močni letalski odredi pod poveljstvom Generalfeldmarschalla Sperrle-a. Sovražno letalstvo je izgubilo 43 letal. Večino teh letal so sestrelili nemški lovci, ostali del pa protiletalska artilerija mornarice in letalstva. V teku ostrih letalskih borb je izgubilo nemško letalstvo sedem lastnih letal.
Naroči,Štajerskega Gospodarja I'

Potek kapitulacije Singapurja
Diamatčin razgovor med japonskim ceneralom Jamašito in med angleškim gener lom Percivalom
Preteklo nedeljo zvečer je japonski vrhovni poveljnik na Malajskem polotoku generalleutnant Jamašita v sko-ro enournem razgovoru obrazložil angleškemu generalleutnantu A. E. Per-eivalu pogoje za predajo Singapurja. Jamašita je uvodoma izjavil, da prevzame v smislu japonskega viteštva vso odgovornost za življenje angleških in avstralskih vojakov ter za angleške žene in deco v mestu. Razgovor je potekal kakor sledi:
Jamašita: »želim kratek in točen odgovor. Zadovoljil se bom samo z brezpogojno kapitulacijo.«
Percival: »Da«.
Jamašita: »Ali so bili ujeti s strani Angležev kaki japonski vojaki?«
Percival: »Ne, niti eden«.
Jamašita: »Kako je z japonskimi prebivalci?«.
Percival: »Vsi japonski prebivalci, ki so bili s strani angleških oblasti internirani, se nahajajo v Indiji, kjer Jamči indijska vlada za njih življenje«.
Jamašita: »Sedaj bi rad slišal, ali se želite predati ali ne. Ako to želite, vztrajam pri brezpogojni kapitulaciji. Kakšen je vaš odgovor: da ali ne?«
Percival: »Ali mi hočete pustiti časa do jutri?«
Jamašita: »Do jutri? Tako dolgo ne morem čakati. Dogovorjeno je, da bodo japonske čete danes ponoči napadle.«
Percival: »Kako bi bilo, ako bi počakali do 22.30 japonskega časa.«
Jamašita: »V tem slučaju bi japonske čete nadaljevale svoje napade do omenjenega časa. Ali hočete sedaj izjaviti da ali ne?«
Percival: (molči).
Jamašita: »Rad bi imel dokončen odgovor, zato vztrajam pri brezpogojni kapitulaciji. Kaj porečete k temu?«
(Zander Kartendienst)
Englands verlorener Posten in Ostasien. Die Inselfestung Singapur, die als uneinnehmbar galt, ist von den Japanern In einer fast beispiellosen Strategie den Engländern entrissen worden
Percival: »Da«.
Jamašita: »Dobro, povelje za ustavitev streljanja mora biti izdano ob 22. uri. Dovolil bom takoj, da ostane entisoč mož angleških čet radi vzdrževanja reda in miru v mestu. Ste s tem zadovoljni?«
Percival: »Da«.
Jamašita: »Ako bi prekršili te pogoje, bodo japonske čete brez oklevanja pristopile takojšnji, splošni in dokončni ofenzivi proti mestu Singapur.«
Avtomobil, ki ga je uporabil generalleutnant Percival, je imel na hladilniku angleško, poleg nje pa v znak kapitulacije belo zastavo. Preden so se začeli razgovori, so si segli angleški in japonski častniki v roke. Tako je potekla kapitulacija največjega angleškega oporišča v Vzhodni Aziji.
Churchill je razkrival svojo krivdo
Angleški premijer je govoril po radiu - Angleška upanja po neprestanih porazih
Angleški ministrski predsednik Win-ston Churchill je imel v nedeljo že dalj časa napovedovani in enkrat že preloženi radijski govor. Po izgubi Singapurja in po udarcu v Kanalu je bil ves govor eno samo priznanje lastne . krivde.
Angleški narod je pač pričakoval, da mu bo Churchill pokazal pot zmage. Kakor zadnjič v Spodnji zbornici pa Churchill ni imel ničesar sporočiti — razun cele vrste porazov in razočaranj. Svoja razlaganja je pričel Churchill z nekako rekapitulacijo svojega sestanka x Rooseveltom, češ, da je igral pri tej priliki vlogo »težko ogroženega borca, ki išče pri velikem prijatelju pomoči. Churchill je nadalje priznal, da •e je ravno v tem trenutku nahajala
Sovjetska Unija v največji stiski in da so bile lastne (angleške) možnosti skoraj do zadnjega izčrpane. 2e dolgo je namreč največja skrb Anglije oskrbovanje z živili in surovinami kljub nemškim in italijanskim podmornicam. Pri vsem tem pa je imela Anglija dolžnost, podpirati Sovejtsko Unijo kolikor mogoče. »To smo tudi storili«, je dejal Churchill, »čeprav je bilo malo, kar smo mogli storiti.«
Tudi ves nadaljnji govor mrgoli samih priznanj o lastni krivdi. Ako zatrjuje Churchill, da Anglija ni bila v Stanju, vojskovati se z Japonsko, nastane vprašanje, zakaj je Anglija Japonsko tako dolgo in z vsemi sredstvi izzivala. Olajšanje je zagledal Churchill v vstopu Amerike (s svojimi
ogromnimi viri) v vojno, prav tako pa tudi v takozvanih sovjetskih uspehih na vzhodni fronti. Kar je imel omeniti s tem v zvezi, ni moglo stopnjevati upanja Angležev.
Čeprav so ti činitelji spravili »angleško zmago v področje možnega«, je moral Churchill govoriti o novih katastrofah. Z Zedinjenimi državami rame ob rami je izrekel Churchill upanje, da bo srečno dokončal vojno z Japonsko, na drugi strani pa je moral govoriti o japonskih zmagah. Pacifiška mornarica, ki je bila po njegovem mnenju »važno ustrahovalno sredstvo«, je odpovedala, ker so Japonci treščili ta ščit k tlom«. Pa tudi sicer niso zavezniki dorasli izborno oboroženim in vojaško nastrojenim Japoncem. »Položaj je tak, kakor da se je zrušil jez in da se je vlila voda v strugo reke«.
Churchill je moral bistveno ponoviti, da se približujejo za Anglijo neugodni in težki časi. Izgubo Singapurja je moral Churchill imenovati »strašen poraz«. Končno je Churchill apeliraj na angleški narod in. na zaveznike, da se z odločnostjo povzpnejo iz doline katastrof. Churchill je tudi tokrat položil ves svoj up na Zedinjene države, čeprav je pozabil, da imajo Zedinjene države same dovolj opravka z lastnimi zadevami. Ameriški mornariški minister Knox še nedavno izjavil, da imajo Zedinjene države same nositi veliko breme in da ameriška mornarica ne more pomagati Angliji v obsegu, kakor so si ga v Londonu obetali ob vstopu USA v vojno. Churchill je moral končno priznati, da Anglija ne more braniti imperija v Pacifiku, ker rabi vsakega moža, vsako letalo in vsako ladjo v boju z Nemčijo in Italijo. Po težkih udarcih, ki so jih prejeli Ameri-kanci s strani Japoncev, je torej nerazumljivo, da se Churchill zanaša še kakorkoli na Ameriko.
Nemške podmornice pred Južno Ameriko
Kakor poročamo na drugem mestu, so se pojavile nemške podmornice, ki so doslej pred severoameriško obalo potopile blizu pol milijona ton sovražnih ladij, v sijajnih podvigih pred južnoameriško obalo. Pojavile so se namreč v takozvanem Karibtj-skem morju. Obstreljevale so s topovi petrolejsko pristanišče Aruba ter potopile v vodah imenovanega otoka tri petrolejske ladje. Razen tega je bila blizu luke Curacao potopljena še neka druga petrolejska ladja.
Pojav nemških podmornic v Kari-bijskem morju pomeni z mornariškega in tehniškega stališča sijajen podvig. Od francoske obale do Curacao-a je 3800 milj ali 7000 kilometrov. Tu vidimo, kako velik je akcijski radius naših podmornic, ne oziraje se na to, da je področje, v katerega so vdrle nemške podmornice, izredno dobro zastraženo. Stražo pa tvorijo seve-roameriške posadke, mornariške ter letalske edinice.
Splošna mobilizacij v Avstraliji
Angleži smatrajo Rangún kot ogrožen gleda v Singapurju?
Kako iz-
Iz Tokija poročajo: Po nekem poročilu iz Sidneya je odredila avstralska vojna vlada splošno mobilizacijo. Predsednik vlade Curtln je izjavil, da je sleherni prebivalec avstralskega kontinenta v službi vlade in da bo doprinesel za svojo domovino Žrtve brez ozira na to, da-li mu je drago ali ne.
Japonske čete, ki operirajo v Birmi, 80 dosegle ob železniški progi Moul-mein—Rangun mesto Thaton ter so Angleže prisilile k nadaljnjemu umiku. To poročilo japonskega cesarskega stana so potrdili Angleži v svojem uradnem poročilu Iz Rangu-na, po katerem ogrožajo japonske čete že neposredno glavno mesto Burme. *
Poročevalska agencija Domei je objavila v zvezi z zavzetjem trdnjave Singapur 2elo zanimivo poročilo o sliki, ki jo je nudilo mesto po pri-
„Rojstvo Nove Azije"
Iz Tokija poročajo: O priliki velike proslave v zvezi z zavzetjem mesta in trdnjave Singapur je govoril v Hibija-parku v Tokiju tudi ministrski predsednik Tojo, ki je v svojem govoru med drugim povdaril, da bo moral japonski narod nadaljevati svoje napore za nadaljevanje vojne in. ustanovitev nove in večje Vzhodne Azije. Zavzetje Singapurja, ki je služil 120 let Angležem kot baza za angleško obvladovanje Azijatov, pomeni rojstni dan Nove Azije in preobrat v svetovni zgodovini.
Tojo je v svojem govoru povdaril, da je Japonska segla po orožju šele tedaj, ko je postal angleško-ameriški pritisk neznosen. V trenutku, ko je Japonska segla k meču, so v najkrajšem času padla vsa oporišča angleškega in ameriškega poseganja v Vzhodno Azijo. Razvoj pacifiške vojne je odkril velike napake angleških in ameriških oblastnikov, k! so podcenjevali pravo moč Japonske, katero so skušali podvreči si z gospodarsko blokado in oboroženim obkroževanjem.
Govornik je končno dejal, da se je vojna šele sedaj pričela. Japonce je pozval, naj združijo svoja prizadevanja, dokter sovražniki osovinskih sil ne bodo padli na kolena.
SUMATRA
Sumatra je najbolj zapadno ležeč otok skupine velikih Sunda otokov in leži v Indijskem Oceanu. Od Malajskih polotokov ga loči na severu morska cesta od Malake, na vzhodu Sunda cesta od Jave ter obsega s sosednimi otoki 422.527 kvadratnih kilometrov, na katerih živi okrog 6 milijonov prebival-
hodu japonskih čet. Mesto je najprej izgledalo kot nekako veliko taborišče angleških čet. Povsod je bilo videti ogromne množine vojnega materiala. Ceste so bile natrpane z angleškimi vojaki, ki so vzbujali vtis utrujenosti in poparjenosti. Ob vratih k neki vrtni hiši so se angleške straže zabavale ob zvokih nekega gramofona. Ko so prispeli Japonci, se je slika mahoma spremenila. Cerkve in mestno hišo so spremenili v vojne bolnišnice. Na njih se vije zastava Rdečega križa. V mestu vlada ogromen promet. Angleški vojaki z japonskimi trakovi na rokavih vzdržujejo red in mir. Tu in tam ležijo uničeni tanki in vozila. Zgorele ruševine posameznih hiš so priče viharja, ki je bril preko mesta. Pred neko japonsko hišo je bilo zbranih kakih dvajset Malajcev, ki so pozdravili japonskega časnikarja z besedami: »Vedeli smo, da bodo Japonci prišli prav kmalu.«
cev. Razen kakih 20.000 Evropejcev živijo tam večinoma razna malajska plemena kakor Gajoerji, Bataki, Kubi, Pa-sumahi, Redšangi in Lampongi. Na jugu živeči narodi malajskih plemen živijo bolj po mohamedanskih in hindu-ističnih običajih. Na otoku je tudi precej Kitajcev in Arabcev.
Prvotni prebivalci so bili Bataki in Balajci. 2e v prvem stoletju po našem štetju so prišli na otok Hindijci in Arabci kot trgovci, ki so si kmalu pridobili vpliv v politiki. Uvedli so tudi svoje verske obrede. Skoraj istočasno so se tam pojavili tudi Kitajci. Evropa je za Sumatro izvedla šele v sredini 15. stoletja. Leta 1596 so Holandci obiskali južno obrežje otoka, leta 1600 zapadno in pozneje tudi vzhodno. 1685. leta so se Angleži zasidrali in naselili v Benkuliji. Od leta 1796 do 1811 je Anglija prevzela posestva in pravice nizozemske družbe in sicer z vojaško zasedbo. Leta 1816 in pozneje so pa bivša nizozemska posestva- prešla zopet v roke Nizozemcev. Leta 1824/25 je tudi Benkulija postala nizozemska. V času med 1819 in 1903 so si potem Nizozemci podvrgli večino otoka ob morskih obalah in v notranjosti. Otok so razdelili na 8 upravnih okrajev in sicer na Sumatro, zapadna obala, Ta-panuli, Sumatra, vzhodna obala, Benkulija, Lampong, Palembang, Džambi in Ačin. Vzhodna obala in Ačin sta gu-verniji s široko samostojnostjo In domačim sodstvom. Ostali upravni okraji so rezidence.
Vzporedno z zapadno obalo ležeče gorovje Bukit-Barizan loči Sumatro v zapadni hriboviti ter v nekoliko večji vzhodni ravninski in močvirnati obmorski predel. Andamansko in Niko-barsko gorovje je bogato na premogu.
Klepetulja je pristopila Nergaču z novimi »novicami« iz etra. prlšepetala le »zaupno« pomagaču, kar vzela ]e takorekoč iz — vetra.
Tu in tam še delujejo vulkani, ki so nekoč bili zelo nevarni. Vulkani Ko-rintji, Indrapura itd so do 3800 m visoki. Sumatra je bogata na nahajališčih zlata, srebra, bakra, svinca, kositra, petroleja itd. Južni del otoka j» zaraščen s pragozdovi.
Kmetijstvo goji tobak, ki je na najboljšem glasu, nadalje kavo, kavčuk, koruzo, kopro, poper itd. Industrija pridobiva mineralije in petrolej.
Klimatične razmere so enakomerno vroče, v močvirnatih nižinah nezdrave in šele 1200 metrov visoko znosljive.
Sumatra je domovina črnega panterja, nadalje slona, ki je dobil ime po otoku, dveh vrst rinocerosov, malajskih medvedov, kraljevskih tigrov, orangutanov, divjih svinj itd.
Promet se razvija na vzhodu po plovnih rekah, na zahodu po avtomobilskih cestah in deloma tudi že po železnicah. Brzojavnih prog je na otoku okrog 700.000 km. Sumatra ima pre-komorsko kabelsko zvezo z Javo in Malako. V Sabangu imajo tudi radio oddajno postajo.
Glavna morsko luka je Emmahaven. Druga važnejša mesta so Palembang, Medan, Padang in Džambi. Reke za-padne obale so kratke in manj pomembne. Vode, ki se stekajo na vzhodni obali v morje so plovne tudi za večje ladje. Omena vredne so Kampar, Indragiri, Džambi, Muzi ter Tulang-Bavang.
Kakor že omenjeno, je Sumatra pod holandsko ali nizozemsko oblastjo ter predstavlja sestavni del takozvane Nizozemske Indije. Po poročilih iz Vzhodne Azije so Japonci s svojimi četami že na Sumatri, kjer so njihovi letalski padalci najprej zasedli nizozemsko letališko bazo Palembang in nekatere druge strategično važne točke, od koder bodo skušali prodreti v notranjost in zasesti otok, ki je po svojem obsegu in le deloma izkoriščanem naravnem bogastvu za japonsko cesarstvo velike bodočnosti.
• PK.-Aufn.: Kriegsberichter Schönberg (Wb.) Infanterie nimmt Agedabia Mieder in Besitz
Uberfall in der Morgendämmerung
Von Kriegsberichter Richard Kaufmann
I
PK. Wie der Wehrmachtsbericht meldete, überfielen englische Seestreitkräfte unlängst einen abgelegenen deutschen Stützpunkt an der norwegischen Westküste. Der nachfüllende Bericht schildert den Helden-ampf eines deutschen Vorpostenbootes, das den seinem Schutz anvertrauten Geleitzug bis zur eigenen Vernichtung gegen Flugzeuge, Sturmboote und schließlich Zerstörer verteidigte.
Der Tag beginnt wie alle Tage an der norwegischen Westküste kalt, diesig, grau. Als Oberbootsmann B., Erster Wachoffizier des Vorpostenbootes »Föhn« gegen 9 Uhr auf die Brücke tritt, fährt ein kalter, eisiger Wind in sein unausgeschlafenes Gesicht. Mißvergnügt und strafend beobachtet er die dicken Schatten der Handelsdampfer, die in der Mitte des Hafens liegen. »Euretwegen sind wir heute nacht erst um einhalb vier Uhr in den Hafen und um einhalb fünf Uhr in die Koje gekommen ... Na ja!« In diesem Augenblick trifft ein Geräusch sein Ohr, das ihn sofort Schlafmüdigkeit, Ärger mit dem Geleit und alles vergessen läßt — das Brummen eines Flugzeugmotors. So früh schon deutsche Maschinen? Und ausgerechnet hier Uber unserem Hafen?
Da löst sich vom Gipfel eines Fjord-Berges ein kleiner grauer Schatten los, kommt auf »Föhn« und die Dampfer zu, jetzt mit rasender Geschwindigkeit . . . Nur einen Augenblick stutzt der Oberbootsmänn _ dann stößt er schon aus voller Lunge den Alarmruf aus: »Fliegeralarm 1 Fliegeralarm I Flieger . . .!«
Dididadit, dididadit . . . jault die Hupe auf. über alle Gänge, Stiegen, Leitern, Auf- und Niedergänge kommen die Matrosen angeschossen, gepurzelt, geglitten, reißen die Persen-nigs von den Flakwaffen herunter,
schlagen in fieberhafter Eile die Magazine der Bereitschaftsmunition an und machen das Boot schießklar. Gleichzeitig gibt der Kommandant Befehl an die Maschine: »Es wird sofort abgelegt!« Vor- und Achterleinen fliegen los, die Schraube rührt das Hafenwasser auf. »Föhn« übernimmt den Schutz seiner Geleitdampfer.
Salven in den Winterhimmel
Die ersten Engländer sind schon heran. »Immer im Kreis um unsere Dampfer herumfahren«, ruft der Kommandant dem Rudergänger zu. Er muß schon schreien, denn inzwischen haben die vier Gewehre den Kampf gegen den fliegenden Gegner eröffnet. Vorpostenboot gegen Flugzeuge, das ist ja nun schon nichts Neues mehr. Feuerstoß auf Feuerstoß zieht als rotglühende Kette in den grauen Winterhimmel, dazwischen die weißlichen Fäden der SMG-Munition. Auch von Land her knarrt es und iii das hastige Knattern der schweren und leichten Maschinenwaffen mischt sich das dumpfe Krachen der ersten Bombenexplosion. Immer mehr Engländer kurbeln schon über dem Hafen.
»Föhn« umkreist wie ein treuer Wachhund seine Dampferherde im Hafenbecken. Auch dort ist man fie-berhand an der Arbeit. Zischend steigen die Dampfwolken aus den Win-schert in die Luft. Scheppernd holen die Ankerpills Glied um Glied der schweren Ketten mit dem Ankergeschirr ein. Im Brückennock steht der Oberbootsmann und beobachtet das Schießen seiner Gewehre. Wieder fliegt ein Engländer das Boot an. »Gut so!«, denkt der Wachoffizier, »den hat's erwischt. Das ist das Gewehr von Bootsmaat B. Noch ein Treffer . . .« Aber der Engländer wird immer größer, kommt trotz der Treffer näher.
Jetzt knattert ein schweres MG gegen Ihn los. »Das ist Gefreiter H., denkt der W. 0. weiter, »schön, gut so!« Eine ganze Salve von Vollgeschossen zerfetzt buchstäblich die Glaskanzei des Bombers. Noch immer fliegt er geradeaus, Aber der Flugzeugführer scheint getroffen zu sein. Denn jetzt kippt die Maschine vorne über und stürzt mit gewaltigem Aufschlag in das Hafenwasser.. Eine zweite Maschine wird gefaßt, biegt plötzlich hart nach Südosten ab. Ihre linke Trag« fläche brennt im ersten Drittel lichterloh. Gerade kommt sie noch über einen Berg und außer Sicht. Viel weiter aber trägt sie der brennende Flügel sicherlich nicht.
Eine neue Überraschung
»B., sehen Sie doch zu, ob wir nicht auch noch mit dem Backgeschütz Feuer eröffnen können!« ruft plötzlich der Kommandant dem W. 0. zu. Wi« ein Blitz ist der von der Brücke herunter und auf dem Vorschiff. Aber ei kommt nicht dazu, seine Absicht auszuführen. Während er die Brücke verläßt, ist es ihm, als ob eine ganze MG-Salve in die Aufbauten schlägt. Sonderbar, denkt er im Laufen, wo kommt nur das MG her? Plötzlich erkennt er im nebligen Grau der nördlichen Hafeneinfahrt ein kleines Boot, von dessen Deck es unaufhörlich aufzüngelt und flackert. Pfeifend und rasselnd schlagen die Salven in den Leib des Vorpostenbootes. Ein englisches Sturmboot! Also daher bläst der Wind. Nun aber nichts wie ab, sonst schlachten sie uns mit unserem Geleit im Hafen ab. So eine verfluchte Schweinerei . . .
Inzwischen hat ein Fla-MW.-Führer ebenfalls das Sturmboot erkannt.
PK.-Aufn.: Kriegsberichter Schäfer (Wb.) Auf Wacht ara Eismeer
»Frage! Feuererlaubnis?« wendet er sich ganz ruhig an den W. 0. »Na, klar Mann, was denken Sie?« antwortet dieser. Aber innerlich freut er sich darüber, daß seine Männer auch im Gefecht nicht die Feuerdisziplin vergessen. Salve um Salve jagt zu dem Sturmboot herüber. Aber ehe eine einwandfreie Trefferwirkung erkannt ist, kommt eine neue Hiobsbotschaft: »Herr Oberbootsmann, der Kommandant ist gefallen . . .«
Schon ist der W. 0. wieder auf der Brücke. Da liegt der Kommandant, und das Boot steht nur noch 30 m ab vom Land, die Nase auf die Pier gerichtet. Wie ein Schlag durchfährt es den Oberbootsmann: Jetzt bist du der Kommandant und hast die Verantwortung, jetzt mitten im Gefecht , . .
Blinkzeichen »K an K«.
»Ruder hart Backbord!« _ »Recht so« — »Kurs Nord aus dem Hafen heraus!« schreit er den Handelsdampfern zu. Die haben inzwischen die Anker eingeholt, setzen sich zur Nordausfahrt in Bewegung, als letztes das Vorpostenboot.
Inzwischen ist eine weitere Maschine der Engländer funkensprühend und stinkend vom Kampfplatz abgebogen und Richtung Nord verschwunden. Auch sie wird nicht weit kommen. »Nach Norden in die Fjorde hinein verholen — vielleicht finden sie uns dann nicht!« kalkuliert der neue Kommandant. Im Innern ist er fest davon überzeugt, daß die Engländer mit Kriegsschiffen draußen liegen, denn ■wo Sturmboote sind . . .
Da biegen zwei schlanke, graue
(Scherl-Bilderdienst-Röhr-M.)
Geueralbaulnspektor Speer, der Nachfolger Dr. Todts. Nach einer amtlichen Mitteilung hat der Führer dem Geueralbaulnspektor für die Reichshauptstadt, Dipl.-Ing. Prof. Albert Speer, unter Belbehal-tung seines bisherigen Amtes die von dem tödlich verunglückten Reichsminister Dr. Todt bisher verwalteten Ämter des Reichsministers für Bewaffnung und Munition, des Generalinspektors für das deutsche Straßenweseu und des General-' Inspektors für WasSer- und Energie übertragen
(Scherl-Bilderdienst-M.)
Einsatzliafen japanischer Flugboote. Die überraschenden Erfolge der japanischen Marine-Luftwaffe, der auch jetzt wieder holländische und amerikanische Kreuzer zum Opier fielen, ließen die ganze Welt aufhorchen. Mit Todesverachtung haben die japanischen Flieger die feindlichen Schiffe angegrifien und vernichtet. Unser Bild zeigt einen japanischen Flugboot-Stützpunkt mit wassernden Maschinen
Sanitäter in den Felsen, auf Soldaten wie auf Zivilisten. Schreien, Stöhnen erfüllt die Luft, dazwischen das Bersten der Granaten, die auf dieser Steinwurfweite die Körper der Dampfet zerreißen, in Brand setzen. Ein Interna der Vernichtung, brutaler Entfesselung einer ungeheuren Feuerkraft gegen vier hilflose Wracks, die keinen Schuß mehr zurückgeben können, auf die wehrlosen Schiffbrüchigen zwischen den Felsen. _ »A good sport, made in England«, eine jener großen unglaublichen Gemeinheiten, über die die Überlebenden später am liebsten schweigen möchten, weil sie sich für den Gegner schämen.
Der Oberbootsmann, einen Granatsplitter in der Brust, mehrere im Gesicht, einen quer durch den Ärmel der blauen Jacke, robbt, gleitet, kriecht hartnäckig durch die MG-Garben den Felsen herauf. Er findet ein Versteck, ein Ablaufrohr unter der Straße, in dem er fast sechs Stunden im eiskalten Wasser liegt. Was dann geschieht, hat er selbst in einem Bericht niedergelegt.
Schiffe in die Nord-Hafeneinfahrt hinein. Zerstörer — deutsche, englische? Sie blinken mit der Morselampe; ein Signalgast liest ab: »Herr Oberbootsmann! Sie geben »K. an K.« (Kommandant an Kommandant). »Gib zurück: »N. N.« (nicht verstanden), befiehlt der Kommandant und betet im Innern: »Wenn wir nur die zweite Huk da vorne kriegen, dann sollen sie uns mal finden.«
»Wieder blinken die Zerstörer: »K. an K.« Der Signalgast gibt endlich: »Verstanden!« zurück. Die Zerstörer darauf laufend: »K. K. K. K.«' (Komm, komm, komm, komm). »Ja, komm, komm, komm, komm . . . denkste«, meint ein Mann ironisch. Da ist schon die erste Huk. Sie biegen um sie herum. Da vorne ist die zweite. Aber nun laufen die Zerstörer mit voller Fahrt auf und schießen aus allen Knopflöchern. Die ersten Granaten heulen in das Boot und die Handelsdampfer zerkrachen. Qualm und Granatsplitter . . . Es ist zu spät. Sie können nicht mehr heraus. Also, Schiffe auf Strand setzen, damit wenigstens der Schiffskörper gerettet wird und nichts auf Tiefe geht.
Englischer »Schießsport« gegen Wehrlose.
Der Oberbootsmann winkt nur kurz mit dem Sprachrohr, die auf den Handelsdampfern verstehen ihn ohne weitere Worte. Krachend fahren vier Schiffe mitten im Granatfeuer auf die Felsen. Der Kommandant gibt an die Maschine: »Boot wird verlassen!« Er sieht seine Männer auf die Felsen hinüberspringen und springt schließlich selbst ab. Kurz vorher sieht er noch englische Landungstruppen nach links und rechts in den Fjordrand fahren. Stur und hartnäckig schießt der Engländer inzwischen weiter auf die vier Boote, MG-Salven prasseln auf jeden Mann, der sich rührt, auf Ertrinkende im Wasser, auf die Verwundeten und
Norweger helfen.
»Als ich mich endlich aus meinem Loch herauswand, fand ich noch vier Mann meiner Besatzung, die gleich mir in den Felsen geflohen waren. Wir machten uns auf den Weg und trafen bald auf Norweger, die mich ohne weiteres als Verwundeten mit in ihr Haus nahmen. Ich möchte hier feststellen, daß dieser Mann und seine Familie alles für mich taten, was sie . nur tun konnten. Man zog mir mein nasses Zeug herunter und wickelte mich in Wolldecken. Dann wurde mir ungefähr eine halbe Flasche Kognak becherweise eingetrichtert, um mich wieder aufzuwärmen. Denn ich zitterte vor Frost fürchterlich.
Nachher wurde mir zu essen und zu trinken angeboten und trockene Kleidung zur Verfügung gestellt. Außerdem war eine norwegische ätz-
Drugi del boja nadonalsocializma za oblast
V času, ko je Adolf Hitler sedel v trdnjavi -fcemdsberg am Lech, so v deželi Bayern imeli volitve v deželni zbor ali Landtag. Ker je Hitlerjeva stranka bila takrat razpuščena, je ljudski blok od 129 mandatov dobil 23 poslancev. Volitve v državni zbor ali Reichstag dne 4. 5. 1924 so nacionalsocialistične-mu osvobodilnemu pokretu prinesle 32 sedežev. Med izvoljenci sta bila dr. Frick in Feder. Ponovne volitve v državni zbor decembra 1924 so imenovanemu gibanju prinesle samo 14 mandatov, od katerih so štirje odpadli na nacionalsocialiste. Med tem časom je Adolf Hitler pisal v ječi svojo knjigo »Mein Kampf«. Ko je decembra 1924 lahko zapustil trdnjavo ter bil zopet svoboden, je bil to ravno pravi trenutek z ozirom na politične razmere.
že začetkom februarja 1924 je v Miinchen-u v meščanski pivovarniški kleti ponovno ustanovil nacionalsocia-listično nemško delavsko stranko ter Izdal povelje za formiranje medtem že z rjavimi srajcami opremljenih SA-od-delkov. Začel se je ponoven razvoj in dvig po vseh deželah Nemčije. Bilo je leta 1926, ko je dr. Goebbels kot Gauleiter Berlin-a začel svoj boj za Berlin. Novembra 1928 je Führer prvič govoril v športni palači v Berlin-u. Takrat je stranka štela že 100.000 članov. Volitve v Reichstag leta 1928 so Hitler-ju prinesle 12 poslanskih mandatov.
Leta 1928 je pokret povsod pri vo-
litvah napredoval kljub terorju od strani vlade. V Koburg-u so nacional-socialisti pod vodstvom Schwedes-a prvič dobili večino v mestni občini. Konec leta je stranka štela 176.000 članov. V letu 1930 je nacionalsociali-zem izgubil Horst Wessel-a, njegova pesem ter vzrok njegove smrti sta pa širom Nemčije rodila obilen sad. še istega leta je dr. Frick po nalogu Füh-rer-ja prevzel ministrstvo notranjih in kulturnih zadev v deželi Thüringen. Bil je to prvi nacionalsocialistični minister, ki je z delom mnogo doprinesel za propagando pokreta. Julija istega leta vršeče volitve v državni zbor so nacionalsocialistom od 12 sedežev zvišal število državnih poslancev na 107. Tako je Hitier-jeva stranka postala največja stranka v Reich-u.
Tudi leto 1931 ni ostalo brez krize za nacionalsocialistično gibanje. Frick-a so prisilili, da je moral odstopiti kot minister dežele Thüringen. V Berlin-u je istega dne izbruhnila re-volta SA-oddelkov. Julija istega leta je na lastno pest odstopil minister dežele Braunschweig dr. Franzen, ne da bi se bil o zadevi posvetoval s Führer-jem. Razmere Nemčije pod Brüning-ovo vlado so se iz dneva v dan slabšale. število brezposelnih je doseglo pet in pol milijona ljudi. Dne 10. 10. 1931 je predsednik Hindenburg prvič sprejel Hitler-ja v avdijenco. Navzoč je bil tudi Göring. Pogovor pa takrat še ni rodil željenega uspeha.
O državnih oblikah
2e naši predniki so delili države po načinu sestave in oblasti, ki so jo imeli najvišji državni organi. V glavnem se je poznalo monarhije in republike. Razlika ni bila vedno in povsod enaka. Bistveno je pač, da vlada v monarhiji državni poglavar z močjo in na podlagi lastnega prava in stoji nad ljudstvom, medtem ko je v republiki ali Ijudovladi državni poglavar pooblaščenec in izvršilec volje svojega ljudstva. V monarhijah odloča volja monarha, v republikah volja ljudstva. Nekatere monarhije so imele oziroma imajo položaj državnega^ poglavarja urejen na podlagi nasledstva, ki sloni na dednem pravu.
Monarhije so lahko absolutistične, kjer je monarh edini nosilec državne sile. Zakonodaja in izvrševanje iste je popolnoma v njegovih rokah. Pravosodje se pa izvršuje potom imenovanih sodnikov v Imenu monarha. Monarhije so pa lahko tudi z omejenimi pravicami. V takih dr-
tin benachrichtigt worden, die auch in kurzer Zeit kam und mich verband. Genau wie mit mir wurde mit einem Verwundeten von einem der Dampfer verfahren, der einige Zeit nach mir hereingebracht wurde. Ich bat darauf dringend, zu dem Hafen gebracht zu werden (der inzwischen von den Engländern wieder geräumt worden war) UfTd fand dort den Hafenkapitän Ihm meldete ich als letzter Kommandant des »Föhn« die Vernichtung eines Vorpostenbootes in der Nordausfahrt!«
žavah je vladar pri izvrševanju državne oblasti potom pravic, ki jih ima ljudstvo, nekoliko oviran posebno v pogledu zakonodajnih funkcij. Takim državnim oblikam se pravi tudi ustavne ali parlamentarne monarhije. Večina oblasti je ali v rokah monarha, ali pa že v rokah ljudstva.
Republik ali ljudskih vladavin je tudi več vrst. Stara republika Benetke je imela vladni sistem gotovih prednostnih krogov in je predstavljala nekakšno aristokratsko republiko. Sedanjost takšnih oblik lie pozna več.
Takozvane demokratične republike se smatrajo kot države, kjer je državna sila v rokah ljudstva. Tudi takih republik je več vrst. V Švici na primer izgleda to drugače, kakor v republikah, kjer potom izvoljenih zastopnikov ljudstvo izvaja «vojo oblast.
Razen teh prevzetih državnih oblik so v zadnjem času nastale državne oblike, ki slonijo čisto na drugih podlagah in se ¡¡h ne more uvrstiti med prevzete in stare. Tu gre za moderne državne oblike kakor jo ima Velika Nemčija.
Velika Nemčija si je izbrala na germanskih temeljih izgrajeno ter pravemu nem-
(Zeichnung Kraft/Interpreß [Sch]) Spinnenfreundsehaft. Spinne Rooseveltj »Halt nur schön still, Heber Freund Churchill! Ich werde dich in mein Verteidigungsnetz einschließen...«
Skemu svetovnemu nazoru odgovarjajočo obliko voditeljske države. Njen vodja ali Führer je zrastel iz ljudstva, ki ga v popolni zavesti svoje odgovornosti odlično vodi. Vse iz ljudstva izišle in izrasle državne sile so načelno in neomejeno pre-nešene v roke Führer-ja, ki si ga je nemško ljudstvo izbralo.
Precej sličnosti z nemško državno obliko najdemo pri državni obliki Italije, ako-ravno nosi na zunaj znak monarhije. Italija je po svojem notranjem bistvu po Mussoliniju vodjena ljudska država.
Kako so izumili steznik? V 12. stoletju je v nekem malem francoskem mestu živel mesar, ki je imel s svojo ženo pravi pekel. Kakor večkje, je tudi pri njem žena imela glavno in zadnjo besedo v hiši, tako da je domača vojna dnevno končala z ženino zmago. Razen vsega tega je mesarja bolelo tudi dejstvo, da je njegova žena bila daleč naokrog znana kot klepetulja. Da bi se ženi omejila možnost klepetanja doma in pri sosedih, je prišel na idejo, da bi ženi naročil lesen oklep, ki bi ga morala nositi, da bi teže dihala in zato manje govorila. Žena se mu je nekoliko upirala, je pa končno le zlezla v lesen oklep. V največje iznenadenje svojega moža je pa v oklepu ravno tako veliko klepetala kakor prej. Da bi imel mir, ji je nato ves obupan dovolil, da lahko odloži oklep. In glej čudo, žena tega ni hotela storiti. V svoji ničemurnosti je namreč opazila, da jo nošnja oklepa dela šibko, kar tudi njeno postavo olepša. Na ta način se je izumilo nošnjo steznika, ki te je kmalu nato razširila v Pariz in od tam po širnem svetu.
Obvladanje nemščine v govoru in pisavi —
dolžnost vseh Spodnjestajercev
Obiskujte jezikovne tečaje organizacije STEIRISCHER HEiMATBUND I
GOSPODARSTVO
Stanje kmetijske obnove na Sp. Štajerskem
Piše Oberlandwirtschaftsrat Dr. Franz. Landesbauernschait Siidmark
Po devetih mesecih kmetijske obnove s itrani Civilne uprave na Spodnjem Štajerskem se izplača pregled obnovitvenega dela, ki ga je opravil poverjenik za prehrano in kmetijstvo Landesbauernfiihrer Hainzl. O tem se lahko uvodoma reče, da Je na podlagi dosedanjih pospeševalnih del računati z izboljšanjem lastne oskrbe Spodnje Štajerske v 1. 1942.
A. Organizacija obnove.
Vodstvo pospeševalnih del je bilo v rokah HA II poverjenika za prehrano in kmetijstvo, ki ga je HA II organizacije Landesbauernschait Sfldmark s svojimi 10 rekcijami najkrepkeje podprla. Pri šestih uradih Landratov (bivših političnih komisarjih) so odgovarjali za izvedbo posameznih ukrepov prehranjevalni uradi (oddelek A) i-i njih glavni oddelki II (Wirt-schaftsberatungsstelle). Za specialne naloge sc bile ustanovljene ekspoziture po-verjeništva za prehrano in kmetijstvo s sedežem prt prehranjevalnih uradih (oddelek A), in sicer: Urad za živinorejo, urad za vinarstvo, vrtnarska posvetovalnica in gradbena ekspozitura v Mar-burg-u, vinarski urad v Pettau-u in vrtnarska posvetovalnica v Cilli-ju. Predvidene so še druge ekspoziture, ki pa jih sedaj radi pomanjkanja tehniških sil ni mogoče zasesti.
Pri obnovi so pomagali tudi drugi uradi, tako med drugim Landstelle Graz, ki pospešuje posamezne obrate z dovoljevanjem obnovitvenih kreditov in razdolžit-venih ukrepov. Ta urad je dobil na stotine obnovitvenih predlogov, zlasti iz Okrožij Marburg in Cilli. Namesto mnogih posamičnih predlogov za obnovo bodo odslej obdelovali predloge za obnovo celih vasi. Te naloge bodo v kratkem prevzeli prehranjevalni uradi. Denarja za to obnovo je v dovoljni meri na razpolago. O tem dajejo informacije prehranjevalni uradi.
Omeniti je treba nadalje urade za vodno gospodarstvo na Spodnjem Štajerskem. Ti uradi so kompetentni za deželno kulturo. Podpira jih s strokovnimi nasveti Land-bauauBenstelle Marburg pri izvedbi raznih melioracijskih del.
Treba je omeniti, da je bilo prijavljenih pri gradbenem poverjeništvu novih zgradb v vrednosti 840.000 RM. To je le mali del vsote oziroma projektov, ki se bodo pozneje uresničili po dani možnosti.
Tudi oddelek kmetijstvo in gozdarstvo nrada državnega komisarja za utrjevanje nemštva, ki gospodari v 1500 obratih, se ravna po smernicah, kj jih je izdal poverjenik za prehrano in kmetijstvo.
Z ustanovitvijo Raiffeisenovih posojilnic, ki prihajajo v poštev zlasti za dovo-Hevanje kratkoročnih kreditov, ter s pri-Cetkom poslovanja Deželnega hipotekarne-ga zavoda za Štajersko (Landes-Hypothe-ken-Anstalt fili Steiermark), ki Je kompe-tenten za dovoljevanje hipotekarnih kreditov, so dane kreditne možnosti.
Zadrugarstvo in podeželna trgovina skrbita za kmetijska obratna sredstva: ometna gnojila, semenje, škropiva, gradbeni materijal itd., to pa v okviru možnosti razdelitve. Razdelitev tekočega goriva urejajo gospodarski in prehranjevalni uradi. Pri pospeševanju kmetijstva so udeleženi tudi podeželska obrt, nekatere industrije in razne ustanove administra-
cije in privatnega gospodarstva. Tako Je stopila obnova spodnještajerskega kmetijstva v središče javnega in privatnega interesa.
B. Smernice za obnovo.
Cilje stopnjevanja kmetijske produkcije je objavil oklic Šefa civilne uprave dr. Uiberreitherja. Tudi Heimatbund in zlasti prehranjevalni uradi so na zborovanjih in v objavah obravnavali produkcijsko bitko v taki meri, da morajo biti znani njeni cilji vsem producentom. Kdor jih še ne pozna, naj se v lastnem interesu čimprej informira, da bo lahko deležen pri posameznih obnovitvenih ukrepih. Do-slčj se je moglo ugotoviti, da vlada pri kmetskem prebivalstvu velik interes za kmetjsko obnovo.
Pri ukrepih, ki jih bomo pozneje našteli, se je treba ozirati na to, da stoje interesi vojnega in vojno-prehranjevalne-ga gospodarstva pred privatnimi posebnimi željami. Gotove težave, ki se porajajo pri dodeljevanju obratnih sredstev in glede transportov, so neizogibne, čeprav se jih v dalekosežni meri odpravlja.
Za obnovo in za stopnjevanje kmetijske produkcije je upoštevati načelno sledeče vidike:
1.	Vse ploskve morajo biti v spomladi 1942 obdelane. Nasade krompirja in po-vrtnine je razširiti na račun hmelja, ja-rega ječmena in ovsa, pri čemer je treba vključiti rane sorte v primernem obsegu. Zvišanje cen za rani krompir varuje go-spodarstvenost obdelave. Ploskve krušnega žita je obdržati v dosedanjem obsegu. Kjer v lanski jeseni ni bilo posejano krušno žito, je treba rano sejati jaro pšenico, v kolikor je to mogoče. Ploskev koruze služi človeški in živalski prehrani ter jo je obdržati. Ploskev krmilne repe in krmilnih rastlin, kakor rdeče detelje in lucerne, je treba lepo obdelati, zlasti pa jc razširiti lucerno. 75°/o celokupnih hmeljskih nasadov Spodnje Štajerske se mora izruvati, ker l. 1942 za hmelj m tržišča. Vsako drugo mišljenje o tem je napačno. Ker je obenem tudi vznemirljivo, je treba to dejstvo posebno pribiti. Tudi dodelitev ječmena pivovarnam se bo v 1. 1942 skrčila za skoro 75°/o. Samo v nekaterih občinah okrožja Cilli in v štirih občinah okrog Mahrenberg-a v okrožju Marburg ostanejo močno skrčene ploskve hmelja. Vse druge ploskve hmelja na Spodnjem Štajerskem in v obmejnih krajih Južne Koroške je takoj izkrčiti ter spremeniti v druge kulture. Za krčenje bodo izdana primerna navodila. Prizadeti dobe vse informacije pri Wirtschaftsbera-tungsstelle prehranjevalnih uradov, ki se imajo posebej pobrigati za hmeljarje, ki so težko prizadeti vsled teh ukrepov.
Pomisliti je treba, da potrebuje prehranjevalno gospodarstvo zlasti kruh, krompir, mast in zelenjavo. Nadalje gre tudi za preložitev težišča z živalske na rastlinsko prehrano. Tolščo je treba pridobivati iz mleka. Od prihodnje jesenske kampanje naprej bo treba misliti tudi na jačje pridelovanje oljaric. Treba bo omejiti stalež svinj in kokoši s pomočjo iztrebljenja živali s slabimi storitvami, ker potrebujejo svinje in kokoši človeško hrano v obliki krompirja in žita.
2.	Kmetijskih obratnih sredstev ni na razpolago v brezmejnih količinah. Uporabiti
jih bo skrbno in le tam, kjer je pričakovati povečanja produkcije z večjimi dobavami za trg. Pa tudi tu gre pridelovanju živi! prvenstvo.
Spodnji Štajerski je bilo odmerjenih 470 vagonov umetnih gnojil, ki so večinoma že prispeli in ki se sedaj razdeljujejo. Tudi pri gnojilih gre pridelovanju živil in krme prvenstvo.
Semenja bo predvidoma dovolj na- razpolago. Izdajalo se ga bo proti izmenjavi z lastnim semenjem oziroma krompirjem. Tozadevne lastne količine je treba že sedaj odmeriti, ker se bodo te množine potrebovale za prehrano prebivalstva. Vsa naročila za semenje in semenski krompir je treba nasloviti na zadruge in deželne trgovce. Za semensko čebulo se bo izdalo namesto semenja rastline, ker se je ploskev zelenjadarstva povečala na Spodnjem Štajerskem za 600 ha.
Pri škropivu bo treba preiti od bakrene galice k bakreno-apneni brozgi, ker se potrebuje galica za druee svrhe, dočim bo bakreno-apnene brozge predvidoma dovolj na razpolago.
Za oskrbo Spodnje Štajerske s stroji deluje okrog 50 tvornic, katerim je bil stavljen posebni kontingent 2100 ton Jekla in železa na razpolago. Stroje — v kolikor so bili naročeni —, se bodo v glavnem dobavili v jeseni 1942 in v spomladi 1943. Pričakovati je, da se bo v prihodnjih letih dovedlo okrog 20.000 strojev na Spodnjo Štajersko.
Glede goriva za kmetijske stroje je treba štediti s povečano tehnizacijo. Ker primanjkuje stavbenega materijala, se stavbe ne morejo izvršiti drugače kakor v omejenem obsegu.
C. Velikopotezna pomoč s strani civilne uprave.
Šef civilne uprave ,ie velikopotezno podprl prizadevanja poverjenika za prehrano in kmetijstvo Za izvedbo takojšnjega programa je izposloval od notranjega ministrstva RM 1,085.000. Pričakuje se še nadaljnjih kreditov. Kar je možno, st bo torej storilo. Volja za obnovo ¡e vsekakor tudi pri podeželskem prebivalstvu. V ostalem se bo pospeševalo obnovo kmetijstva na Spodnjem Štajerskem s sledečimi akcijami:
S pocenitvijo umetnih gnojil in semenja, s pocenitvijo oskrbe s stroji, s subvencioniranjem pašništva, vrtnarstva, sadjarstva, vinarstva, živinoreje, gospodinjstva, nadalje z ustanovitvijo zasilnega fonda ter za šolanje voditeljev podeželskega voditeljstva. V kratkem bo treba sestaviti tudi natančno kmetijsko statistiko, ker bo treba po izvedbi takojšnjega programa izdelati še program za daljšo dobo. To pa je mogoče samo na podlagi natančne statistike. Od vseh uradov in od prebivalstva je torej pričakovati, da bo, kakor že pri štetju živine, imelo pripravljene natančne podatke za vsak obrat ter tako podprlo celo akcijo.
Štetje
svinj na Sp. Štajerskem
Dne 3. marca 1942 bo na Spodnjem Staje t skem prvo štetje svinj. Pri tem se lahko uporabi izkušnje, ki so se pridobile pri splošnem štetju živine. Glavno je, da se popiše vse svinje,> ki se nahajajo na poedinih kmetijah. V slučaju, da je neki kmet prodal svinjo, novi lastnik jo še pa ni odpeljal, je isto šteti k lastnim svinjam, dokler stoji žival v njegovem hlevu. Tudi Ce se misli eno svinjo naslednjega dna
zaklati, se jo mora šteti. Ce ima prašiča prasce in sta dva nekoliko bolana, se mora tudi ista dva popisati. Tam. kjer imajo kako tujo svinjo v teji, za katero dobivajo tudi krmo (kar se tudi lahko zgodi), je tako svinjo pri štetju dodati številu lastnih svinj.
Nekaj težave bo z določanjem starostnih skupin in načina uporabljanja svinj. Svinje se bo štelo po vrstah kakor sledi: Prasci do nedovršenih 8 tednov, mlade svinje do ne celega pol leta, merjasci za pleme od pol do enega leta. merjasci za pleme od enega leta in starejši, breje in nebreje prašiče za rejo od pol do enega leta. Nazadnje pridejo vse druge svinje, ločeno od pol do enega leta in starejše. To so svinje za tekanje in pitanje. Najbolje je, če gredo posestniki že par dni pred štetjem v hlev ter po željenem redu" na listek popišejo svoje svinje. To bo na dan štetja omogočilo hitro delo in popis s pravilnimi podatki. Štetje svinj je zelo važno za vodstvo našega prehranjevalnega gospodarstva. Zato mora tudi vsak svinjerejec stanje svojih svinj točno in resnično navesti. Popisovalci so opravičeni, da se o dobljenih podatkih lahko tudi v hlevu prepričajo.
Takozvane »pomote« mečejo navadno slabo luč na živinotejca. Ako poznejša kontrola ugotovi nepravilnosti, se zocer krivega živinorejca uvede kazensko postopanje, ki mu lahko prinese denarno m zaporno kazen do 3 mesecev, zamolčane svinje se mu pa odvzamejo.
Kmetje, pomagajte, da bo štetje svinj hitro in v redu izvedeno.
X Statistika o zemlji Hrvatske. Statistični urad v Zagrebu ima po svojih podatkih nižje navedene podatke o hrvatski zemlji: 3,255.401 hektarjev je njiv, pri 5,700.000 hektarjev celokupne kmetijsko izrabljene zemlje. Kmetij je 836.226. Od teh je 36.1°/o med 10 in 20 ter 37°/o izpod 2 hektarja zemlje.
X V Italiji štedijo električno strujo. V Italiji so izdali odredbo, po kateri morajo vsi obrati za 20°/o omejiti potrošnjo električnega toka. Izvzeti so samo obrati, ki delajo za oborožitev.
X Štetje domačih živali in kmetijskih strojev bodo izvršili med 4. in 18. marcem 1942 na Madžarskem.
X Bolgarija ie največji pridelovalec tobaka v Evropi. S priključitvijo Macedo-nije in Tracije je Bolgarija postala največji pridelovalec tobaka v Evropi. Njena produkcija, ki se je preje gibala okrog 35 milijonov kilogramov, znaša sedaj 95 milijonov kg letno.
X Bolgarski zimski posevki so baje v dobrem staniu. Tako poroča bolgarsko kmetijsko ministrstvo.
X Belgijska izdelava umetnih vlaken se bo razširila na izdelovanje volne iz mleka. Tozadevne industrijske naprave so ravnokar dogotovili v Avaing-u.
X Težave s prehrano Anglije. Ogrožene morske poti delajo Angliji velike preglavice. Ce pomislimo, da mora Anglija 50% vseh živil in 100°/o vseh nasladil uvažati, si je težko predstavljati težave, ki jih ima Anglija s prevozom najnujnejših življenjskih potrebščin za prebivalstvo in vojskovanje. Pred vojno so Angleži za svojo potrošnjo uvozili 90% pšenice, 70°/o jedilne masti ter 50°/o mesa iz tujine. Leta 1941 je ministrstv prehrane kupilo za 600 milijonov funtov šterlingov živil v preko-morskih zemljah. Ogromnih količin tega blaga primanjkuje na angleškem otoku, ker so težave s prevozom vsak dan večje.
UMNI KMETOVALEC
Ravnanje z živino ob porodih in pri najnavadnejših porodnih boleznih živine
Posebno zdajle pozimi, ko je marsikje snega meter in še več na visoko, trepeta vsak gospodar, ako mu stoji v hlevu kra-vica, ki je že visoko na času in ima v kratkem povreči. Saj je ob takem vremenu nemogoče, iskati živinozdravniške pomoči, ako ne bi šlo vse po sreči, — mnogokrat celo do najbližnjega soseda predaleč. Zato ve gospodar, da bo žival ob storitvi navezana samo na njegovo pomoč, ako bo potrebno.
Ni čuda torej, da kmečka gospodinja, ko se po računu o trajanju brejosti bliža dan, ko naj bi krava povrgla, vsak dan preizkuša, da-li kravica morda že ne »pripušča mleka«. Ve namreč, da dneva storitve ni mogoče natančno vnaprej izračunati, ker je to odvisno od tega, ali bo tele junček ali telička (pri junčkih nosijo krave do 14 dni čez, pri teličkah se otelijo do 14 dni pred po koledarju izračunanem dnem konca brejosti), od zdravstvenega stanja živali in še od mnogih drugih vzrokov.
In člani družine se vsako noč vrstijo pri nadzorstvu nad brejo kravo: vsakih par ur mora iti kdo gledat, da-li kravica »še mirno leži in prežvekuje«, kar je znamenje, da to noč še ne bo storila.
Dejstvo je namreč, da večina živali po-vrže ponoči, navadno proti jutru. Toda s tem ni rečeno, da podnevi ni treba paziti nanje. Ko namreč postane vime pri kravi polno in nekoliko vroče in ko krava morda začne tudi mleko že pripuščati, je pričakovati otelitve vsak čas. Še bolj zanesljiv, toda težje opazen znak je razmak kolčnih kosti v križu.
V vsakem primeru, pa bodisi, da smo izračunali čas, ko naj bi krava povrgla, po koledarju (284 dni, ali 40 tednov), ali pa če, smo na kravi opazili znake bližajoče se otelitve, moramo pripraviti vse potrebno. da nas čas ne prehiti. Kaj bomo vse napravili?
Predvsem bomo začeli kravo bolje krmiti, da si bo opomogla in da bo lahko po otelitvi začela takoj obilo molsti. Nadalje jo bomo vsak dan nekoliko sprevedli po dvorišču, da se bo razgibala. V hlevu ji. bomo stajo tako nastiljali, da bo stala vodoravno, v zadnjih dneh brejosti pa a zadnjim delom trupa celo nekoliko višje kot s sprednjim. Napajali je ne bomo s premrzlo vodo in ne preveč'na enkrat. Vodili je ne bomo po spolzkih potih in varovali tudi, da jo kakšno drugo govedo ne brcne ali z rogom ne sune v vamp. Zato je najbolje da imamo za breje krave v večjih hlevih ločen oddelek, kar le prav tudi zaradi tega, ker se vsa živina vznemirja radi ene same krave, ako ie z ostalimi v skupnem prostoru.
Zadnje ure pred porodom krava ne prežvekuje več, postaja nemirna, vstaja in lega.
Zdaj je zadnji čas, da pohitimo z zadnjimi pripravami. Predvsem lepo očistimo stajico ali kočico, kamor bomo zaprli telička, (— saj, da moramo mala teleta puščati prosto se gibajoča v posebni stajici, ne pa jih dajati takoj na verigo in privezati k jaslim, to veste vsi?! —) nastelji-mo vanjo snažne in suhe slame, pripravimo si enake slame tudi v bližino staje, kjer stoji krava, poskrbimo, da v hlevu ne bo prepiha in tudi ne ropota in nemira.
Nadalje si porežimo nohte na rokah, po-
skrbimo za nekoliko namiznega olja, s katerim si bomo roke namazali, če bo potrebno pomagati, in pripravimo nekoliko razkužene čiste vode (t. j. v lavor mlačne vode vlijemo nekaj žlic lizola, ali »¿koliko kapljic joda, ali nekaj zrn pioktanina ali kakega drugega razkužila). Preskrbimo si tudi približno en centimeter debelo in par metrov dolgo, nepreostro vrv, na katero bomo tele navezali za noge, ako bo porod težji
Končno si preskrbimo še predpasnik, aH pa obleko, ki je ni škoda, in katere se ne bomo bali zamazati.
Kar se oteletenja samega tiče, pa pomni predvsem:
So krave in cele goveje pasme, ki se izredno lahko oteletijo in so živali in pasme, pri katerih je porod navadno vedno težak. Pašne in delovne krave se sorazmerno lahko oteletijo, kar pa se pasem tiče, je znano, da je pri sivi montafonski pasmi porod običajno težak.
Vsekakor in povsod pa velja: Pomaga] živali pri porodu le, če je to res potrebno, iu šele takrat, ko postane pomoč res potrebna! S prehitro pomočjo kravi porod otežkočiš, ne pa olaišaš!
Porodni krči morajo namreč postati zadostno močni in to trpi svoj čas. Ko jih pri kravi opaziš, ji stajo lepo nastelji s snažno slamo in poskrbi, da bo v hlevu mir. Pokliči za vsak slučaj v hlev še enega močnega človeka, da bosta pomagala, ako bo potrebno, drugih ljudi pa ne puščaj v hlev, da se krava ne bo vznemirjala!
Potem pa potrpežljivo čakaj toliko časa, da mehur, s katerim je tele obdano in ki pride najprej iz krave, sam od sebe poči! Ne prenaglji se in ne prediraj mehurja sam! S tem bi namreč reden in lahek porod naravnost onemogočil!
Šele, ko mehur sam poči, si natnaži roki do komolca z oljem in se prepričaj, če je mladičeva lega prava ali napačna. Pravilna je taka lega, ko pride tele s parklji sprednjih nog in glavo na njih položeno naprej; pa tudi lega, pri kateri pride tele s parkeljčki zadnjih nog naprej, je pravilna. Napačna pa je n. pr. lega s pod-vitimi nogami, s podvito glavo itd.
Sploh naj ti velja pravilo: če ne otip-lješ teletu takoj spredaj parkeljčkov, pošlji nemudoma nekoga po živinozdrav-nika, ali pa po izkušenega soseda, sam pa ne poizkušaj teleta v kravi obračati v pravo lego, ako nisi tega vajen, ali pa spreten vsaj.
Ce pa si se prepričal, da je mladičeva lega pravilna in kaže že parkeljčke ali celo smrček, potem previdno pomagaj. Toda samo takrat, ko ima tudi krava sama popadke. Ko pojenjajo, prenehaj vleči tudi ti. Ce je mladič velik, smeš navezati vrv nad biclji nog, ki jih moli naprej in tvoj pomočnik naj vleče za vrv istočasno kot ti. Pri pravilni in spretni pomoči bo tele v par trenutkih zunaj.
Ce pa je lega teleta nepravilna in ne moreš dobiti nikogar v pomoč, smeš poskusiti popraviti lego teletu sam, ker je potrebno hitro pomagati, kajti sicer si lahko ob tele in še ob kravo. Uvažuj sledeče:
Popravljati teletovo lego smemo le med posameznimi popadki, ne pa ob času popadkov. V maternico po možnosti vbrizg-
r.eino kolikor mogoče mnogo tople vode. Kravo postavimo tako, da stoji z zadnjim delom telesa kolikor mogoče visoko. Pod Vampom ji potegnemo desko, ki jo dva močna človeka kar se da visoko privzdigujeta. Tele porinemo kolikor mogoče daleč nazaj in zavite ude ali zavito maternico izpodvijemo, seveda ne s surovo silo, temveč polagoma in previdno, da živali ne ranimo. "Pravilno naravnano tele takoj navežemo na vrv in poskusimo izvleči. Da je treba delati s snažnimi, naoljenimi tn razkuženimi rokami, je jasno, ker bi sicer z nesnago kravo znotraj okužili in povzročili obolenje ali pogin.
Če ]e tele preveliko in se ne da izvleči, ali je nepravilno razvito, ozir. sploh, če ie otelitev nemogoča, — pa tudi človeka nemogoče najti, ki bi znal teleta razre-rati in izvleči —, pošljimo vsaj hitro po mesarja, da bo kravo zaklal prej, kot bi »ama poginila.
V večini primerov pa pride tele srečno na dan. Takoj mu očistimo nosnice sluza, da lahko začne dihati. Ce se popkovina ni le jsama odtrgala, jo s snažnimi škarjami odrežimo, iztisnemo in pri teletu ostali konček (nekaj centimetrov dolg) podve-£emo s čisto nitjo, ter namažimo z lizo-lovo raztopino (kar je dobro par dni po Otelitvi vsak dan ponoviti!)
Nato teleta nekoliko obrišemo s slamo, nakar ga položimo h kravi, da ga z liza-njem osuši. Da ga raje liže, ga smemo potrositi s debelimi pšeničnimi otrobi, nikdar pa ne s soljo! Pripomnimo pa, da nekateri, posebno oni živinorejci, ki telet ne puščajo sesat, marveč jim takoj spočetka dajejo piti mleko iz posode, niti ne pu-Ičajo kravi, da bi tele sama z Uzanjem osušila, temveč ga takoj odnesejo v telečjo stajo in z žakljevino odrgnejo.
Ko se je krava nekoliko opomogla in tudi tele postalo že živahno, pride na vrsto prvo sesanje, oziroma prva molža. V prvem, kot v drugem primeru le nujno, da dobi tele mlezivo, to je prvo mleko, ki ta da krava po otelitvi. V tem mlezivu so namreč snovi, ki teletu prebavila očistijo in mu omogočijo pravilno prebavo. Torej je napačno, ako kravo pomolzemo le pred otelitvijo, ko tele še ni povrženo In ne more popiti mleziva. Tele, ki ni dobilo mleziva, navadno takoj zboli za zaprtjem.
Prve dni dajemo teletu mleko, oziroma ga pripuščamo h kravi vsake tri ure, naslednje dni vsake štiri ure in po kakšnem tednu vsakih pet ur. Ob istem času mu smemo že ponuditi nežnega in zdravega sena. Nato seveda polagoma prehajamo na štirikrat, trikratno, končno na samo dvakratno in enkratno sesanje, ozir. sesanje dnevno.
Navadno prestaneta krava in tele prve dni po otelitvi srečno in brez obolenj, posebno, če smo ravnali pri porodu in pozneje z njima skrbno, z največjo snago, lu varovali prepiha in drugih' škodljivih vplivov. Mnogokrat pa oboli na posledicah poroda krava, ali pa nam zboli tele. Nekatera najnavadnejša obolenja bomo našteli.
Najprej porodna obolenja krav:
• Predvsem kužno zvrženje. Zvrže seve krava lahko tudi iz raznih drugih vzrokov, Ker pa preprost gospodar ne ve, kdaj Je zvrženje kužno, kdaj pa ne, naj po vsakokratnem zvrženju čimprej odstrani iz hleva zvrženo tele, trebilo, steljo in vse zakoplje globoko v zemljo. Razkuži tudi' hlev in izperi kravi maternico z l°/o lizo-lovo raztopino.
Izostanek trebila. Navadno se krava otrebi v par dneh sama od sebe. Paziti
moramo, da trebilo nato takoj odstranimo, da ga krava ne požre in nekje za-kopljemo. Če se krava v enem tednu ne otrebi, ji moramo vbrizgati vsak dan po 2—3 krat po 101 ali še več mlačne 1°/» lizolove raztopine (10 dkg na 101 vode) v maternico. Navadno se krava nato polagoma otrebi. Če se ne, kliči živino-zdravnika!
Če krava po otelitvi nima mleka, ji maži vime in seske z žganjem, ter pusti teleta sesati. Dajaj ji ovsenega zdroba in otrobove vode ter obilo dobrega sena.
Na mleko ženejo tudi: kumina, sol itd. Seveda pa je treba razlikovati, ali krava mleka nima, ali pa ga samo zadržuje. Tu pomaga največ lepo ravnanje pri molži in pa — pripuščanje teleta. Istočasno, ko tele sesa na enem sesku, je treba molsti ostale.
Porodna mrtvoudnost krav je kužna bolezen, ki po enpm dnevu sama premine, če ne, krava v 2—3 dneh pogine. Tako oboleli kravi ne smemo siliti ne klaje, ne piti, ne zdravil!
Ranjeno nožnico razkužimo z lizolovo raztopino. Če je rana večja, naj jo živino-zdravnik zašije. Razkužujuio večkrat dnevno!
Izstop nožnice je pogosten pojav. Nastopi včasih že pred otelitvijo. V tem primeru moramo kravi nastlati tako, da stoji z zadnjim delom precej višje kot s sprednjim. Po otelitvi pa izstopi razen nožnice tu.di maternica (trod ali trut), kar je zelo nevarno, kajti nikjer drugje ni več možnosti za okuženje, kot v takem primeru. Če izstop takoj zapazimo, kravo še lahko rešimo, ako položimo pod njo razkuženo plaht, telečnik poravnamo nazaj, ko smo ga oprali v hladni vodi, v kateri smo raztopili nekaj galuna, ki maternico razkuži in skrči. Kravi damo mnogo žganja, nazaj stlačeno maternico pa napolnimo z mlačno galunovo vodo. Nato postavimo kravo z zadnjim delom višje. Dobro je tudi, namestiti ji zadaj posebno prevezo. Če pa je ostala maternica že dalj časa zunaj in se okužila, ali se celo ranila, je najbolje, kravo takoj zaklati.
Vnetje vimena, ki ga lahko povzroči okuženje ali prehlaienje, zanemarjena molža itd. Če je vnetje tako, da se vname le koža in pordeči, mleko pa ostane nespremenjeno, je treba kravo samo varovati prepiha in mazati vime z neosolje-nim sirovim maslom. Če pa so seski vroči in mleko sirotkasto, je treba poleg tega izmolsti kravo vsako uro in vime mazati s kafrovim mazilom. Pri notranjem vnetju vimena, ko postane vime ali posamezni del trd, mleko pa rumenozelenkasto ali celo krvavo ozir. gnojno, je treba razen vsakourne molže (mleko zakopati!) dajati prve dni na vime hladne obkladke okisa-ne vode, pozneje pa tople obkladke lane-nega semena ali kuhanih kamilic. Če je vime oteklo zato, ker je tele obgrizlo sesek, ga seveda ne smemo več pripuščati, molzemo previdno, deske pa mažemo z maslom (neslanim). Toda tudi tele samp kaj rado zboli. Omenili smo že, da je treba popek takoj po porodu razkužiti. S tem preprečimo razne kužne bolezni, kot n. pr. hro-most itd., pa tudi krava ga na tem mestu v tem primeru ne bo lizala, kar lahko" povzroči kilavost in še druge napake.
Najpogostejši in najnevarnejši obolenji telet pa sta: zapeka in driska.
Pri zapeki pomaga odstranjevanje blata iz črevesa (klistiranje) in istočasno dajanje mešanice 1 žlice grenke (Glavber-jeve) soli na vodi, v kateri smo kuhali laneno seme. Če kmalu ne odleže, teleta zakoljemo.
Kranke Zähne vergiften den Körper.
Wir haben deshalb die Pflicht, die Zahne morgens und erst recht abends gründlich zu pflegen.
Chlor odont
weist denWeg lur richtigen Zahnpflege. Verlangen Sie kostenlos von der Chlorodont-Fabrik, Dresden N 6, die Schrift: „Gesundheit ist kein Zufall".
Enako, ali še bolj nevarna je driska. Povzroči jo bolno mleko od bolne krave, ali pa prehlajenje, ozir. napačno krmljenje teleta samega. Jasno je torej, da je predpogoj ozdravljenju odprava vzrokov. Tele je držati na toplem in mu dajati borovničevega žganja na mleku. Če je krava bolna, dajajmo teletu mleko od druge krave! Pazimo, da dobi tele sveže in še toplo mleko ter v snažni posodi! Če pa je tele že preveč opešalo, ga zakolji-mo!
Sploh pa naj velja: tele, ki že v prvih tednih boleha, je najbolie oddati mesarju, ker ni verjetnosti, da bi postala iz nJega kdaj prvovrstna plemenska žival, pa tudi mleko Je predrago, da bi ga dajali takim teletom, ki pri tem hujšajo, namesto, da bi pridobivali na teži.
Vse povedano velja več ali manj tudi za kobile, svinje in ovce. Razlika je predvsem ta, da je treba na kobile še toliko bolj paziti in žrebetu vsekakor takoj po ožrebitvi prerezati porodni mehur, ker navadno ne poči sam od sebe.
Svinje skotijo mladiče navadno brez pomoči, pač pa jih rade požro, na kar je treba paziti.
Ovce pa kotijo jagenjčke takorekoč nevede kdaj.
Vinogradna rez
Piše Ing. Rudolf Reiter Landesbauernschaft SUdmark
Z gotovostjo je računati, da je hud zimski mraz povzročil pozebo na očeh, če ae celo na lesu samem. Temperatura ie bila namreč v nizkih legah tako nizka, da jo je tudi dobro zrel les težko prenašal. Če se je na drugi strani razvoj trsja opazovalo v jeseni 1940, je priznati, da zrelost lesa ni bila ravno ugodna. 2e reven avgust in deloma tudi september nista jamčila za dober razvoj lesa, začetek lepega oktobra pa vsega tega ni mogel popraviti. V času, ko je padel prvi sneg, je bilo listje še zeleno in v mnogih slučajih še tudi mladike niso bile globoko zrele. Dozorevanje lesa se je tudi tam zavleklo, kjer je viselo veliko grozdja.
Do naknadne počasne dozoritve lesa nI prišlo, kakor je to primer v raznih drugih letih, ker je rani nastop mraza ustavil delovanje listja. Ravno v tem letu bi bilo to važno, ker je marsikateri vinograd še trpel na posledicah zime 1939/40.
Vse to razmišljanje je treba vzeti v obzir, predno se lotimo dela. Gotovo sliko dobimo že, če pred rezanjem pregledamo oči, kar se ne sme zgoditi, dokler imamo temperature izpod 0 stopinj. Dokler trajajo minus temperature, ostanejo očesa zelena in se ne vidi nobenih sprememb. Če je pa bilo par dni toplo, postanejo izumrla očesa riava. To preiskovanje očes se seveda lahko tudi pospeši, če se da trtovino za nekaj dni v topel prostor v
vodo. Pokaže se namreč Ista slika. Zmrznjena očesg porjavijo.
Priporočljivo je, razen očes prerezati tudi diafragmo (most). Ako se tudi tam opazi porjavelost, je nevarnost za Izpad oči še večja.
Pri zanesljivi ugotovitvi po mrazu povzročene škode začnemo misliti na rez. Normalno obrezovanje ne bo rodilo že-ljenega uspeha, ker izpade mnogo očes. Rez bo treba potem tako urediti, da bo na trti ostalo več očeš, v čem ne bo preskrbljeno samo za pridelek, temveč tudi za bodočo gojitev. Zadnje je iste važnosti kakor pridelek. Ako bi se samo šparone in čepe daljše rezalo, se lahko zgodi, da za bodoče leto ne bo lesa za rez, ker so maloštevilna očesa na čepu za gojitev zmrznila in niso ničesar pognala. Ce se v bodočem letu rez ne more izvršiti redno kakor potrebno, potem bo izostala tudi trgatev. Pod redno razumem, da poganjki ne morajo biti točno tako razdeljeni kakor v normalnih letih. Glavno je, da se reže in s tem trto spravi v normalno obliko.
Iz tega sledi, da nepravilna rez po hudi zimi ne učinkuje samo na sledečo trgatev, temveč tudi na gojitev v bodočih letih. Pripeti se lahko, da prekratko rezane trte sploh bolj slabo poženejo in propadejo, kakor se je to po hudi zimi 1939/40 na raznih krajih zgodilo. Pri bolj dolgem rezanju kakor navadno je pa eno ali drugo oko gotovo še zdravo, ki nam bo dalo novo mladiko za nadaljnjo gojitev trte.
Za nas je pač na vsak način važno vedeti, da je pri dozdevni po mrazu povzročeni škodi treba bolj na dolgo rezati.
Zgodi se pa tudi lahko, da škoda ni tako huda kakor se domneva. Večina očes izžene. le tu in tam kako oko izostane. Tu je potem trta preveč obremenjena. To je res. ampak to se da vse lepo urediti, če se poganjke, ki sp odveč, odstrani. To trganje poganjkov je skoraj tako važno kakor obrezovanje.
Nastane še vprašanje: kako dolgo Je treba rezati. To je odvisno od preiskave očes in se tudi tedaj le približno lahko odgovori. Izkušnja je pokazala, da so mnogokrat spodnja očesa bolj poškodovana kakor višje stoječa. Zato je nujna potreba, da se pregleda očesa cele mladike, da se točno ugotovi, katera očesa so najbolj poškodovana.
Ako so spodnja očesa bolj poškodovana, se mora bolj na dolgo rezati. Dolgost rezanja se mora v splošnem ravnati po številu ugotovljenih poškodovanih očes. Na šibah, kjer je zmrznilo povprečno 4 do 5 očes, se mora šparonu, ki se mu je normalno pustilo do 8 očes, pustiti po 12 in še več. Ce dobi rodilnl čep normalno 3 očesa in ga je mraz poškodoval, ga je treba obrezati na 5 ali 6 očes. Rezervnemu čepu, ki ima normalno .samo 2 očesa, Je pustiti tudi več očes. Ti primeri seveda ne predstavljajo nikakšnega merila, ker Je položaj v vsaki legi, v vsakem vinogradu in pri vsaki vrsti vinske trte drugačen.
Smisel dolgih izvajanj Je kratka. Trte Je treba pred rezanjem dobro opazovati in pregledati ter še le potem primerno obrezati.
Priključitev kmetijskih gospodarstev na električno strujo. V kraju Oberwieting-berg pri Sankt Veit-u v Gau-u Kärnten, ki lezi 1200 metrov visoko, so priključili tri kmečke domove na splošno električno omrežje, ki jih bo preskrbovalo z razsvetljavo in pogonsko silo. 14 nadaljnjih kmečkih hiš se bo priključilo v kratkem.
Prerokovanje
Na celem svetu ga ni človeka, ki ne bi bil odvisen od vremena. Ali se zanl zanima ali ne, posredno ali neposredno stoji vsakdo pod vplivom vremena. Zato so bili že pred 160 leti v Nemčiji položeni prvi temelji za vremenoznanstvo (meteorologijo). Na teh temeljih pa so še le pred 60 leti postavili novo znanstveno stavbo, ki obsega danes ves svet ln Iz katere dobivamo dnevna vremenska poročila. Za ta poročila je zlasti preko poletja posebno zanimanje v poljedelstvu z visoko agrarno kulturo.
Izmed vremena (pri nas) štirih letnih časov vzbuja zima največje zanimanje. To je naravno in samoobsebi razumljivo. Noben pojav vremena iz drugih letnih časov ne zavzema tolikšnega in tako dolgotrajnega obsega s tako dalekosežnimi posledicami kakor baš zima — posebno ostra ali kakor pravijo »huda« zima. Tudi to je naravno in razumljivo. Največji poletni vihar in najhujše spomladne in jesenske povodnji zadenejo le gotove kraje v gotovih deželah, tudi velika suša je navadno le krajevno omejena. Le malo pa je dežel in krajev po svetu, ki jih ne bi zadela zima vsaj posredno. V besedi zima ni tolikanj mišljen samo sneg, marveč predvsem gre nam tu za — mraz. Kolikrat se tudi pri nas dogaja, da imamo hud mraz, pa le malo ali nobenega snega; ali pa da sredi zmerne zime naenkrat pritisne hud mraz. Od kod?
Vprašanje od kod mraz se da razširiti sploh na vprašanje: od kod izhaja prav za prav zima? Na to vprašanje nam službeno vremenoslovje še danes ne more oziroma noče dati nobenega odgovora. Izkazalo se je namreč, da so do ustanovitve znanstveno urejenih vremenskih posta; vsi podatki o prejšnjih zimah več ali manj nezanesljivi. Zato je tem večje za-nunanje med svobodnimi znanstveniki, to
MALE VESTI
*	Prezimovanje ptic v mestni okolici.
Dolžnost mest je, da se pobrigajo, kako je s prezimovanjem ptic tudi v bližnji okolici. Letos se je pokazalo, da je v tem oziru zelo slabo skrbljeno. Saj je v Mar-burg-u celo magdalenski park in le pre-mnogokrat tudi mestni park glede preskrbe krmljenja ptic tako žalostno zapuščen, da bi se človek zjokal nad tako brezbrižnostjo. Kaj pomaga vse tisto besedičenje ob času, ko še ni potrebe za zimsko preskrbo 1 Zdaj Je čas, da pridejo vsi pravi prijatelji ptic s svojo dejansko ljubeznijo do njih na dan s svojim osebnim zgledom. Le dejanje in zgledi vlečejo! Ce bodo okoličani videli, da se v mestu samem brigamo za glavne ptičje revčke, se bo tudi tam zunaj mesta našlo še vedno nekaj ostankov tudi za ptičke. Sicer pa letošnji slučaj glasno kliče po primerni organizaciji za mesta in deželo.
*	Ljudsko gibanje v Marburg-u. V prvi polovici februarja je bilo Standesamt-u prijavljenih 82 rojstev (v prejšnji mesečni polovici rekord 98), od teh 33 dečkov (prej 45) in 49 deklic (prej 53): smrtnih slučajev je bilo to pot 51 (prej 59), od teh 29 moških (prej 28) in 22 žensk (prej 31). Civi inc poroke, sklenjene pri Standesamt-u tudi to pot niso dosegle svoječas-ticga rekorda (namreč 70 porok v drugi polovici decembra), vendar pa se je od zadnje mesečne polovice (42 porok) število dvignilo za 8 porok — torej je bilo to pot lepo število 50 civilnih porok.
o hudih zimah
je viemenoslovci. ki se osebno ali lz dragih razlogov zanimajo za vremensko vprašanje sploh, zlasti pa značaj evropskih zim. Od te strani imamo na razpolaga že zelo bogato zbirko raznih teorij, to j« mnenj in naukov o Izvoru zime, zlasti pa ko? rečeno, mraza, ki povzroča preko celih dežel in celin strah o hudih zimah.
Toda zadnje hude zime (L 1929 1b 1939/40) so podrie večino vseh teh teorij, zlasti onih o vplivu Zalivskega toka (Golf-strom) in solnčnih peg. Namesto teh učenjakov so stopili v ospredje zopet start vremenski preroki. Toda zima L 1929 je tudi le tem — v kolikor so svoje prerokbe o hudih zimah naslanjali le na svoj okoliš in svoje izkušnje iz pojavov v živalstvu in rastlinstvu — pokazala: fige. Prerokvali so namreč zelo milo zimo, pa je bilo baš — narobe. Vendar na čast tem ljudskim prerokom bodi priznano, da je omenjeno naravno opazovanje sicer še najbolj zanesljivo: napake se delajo le tedaj, če se napovedovalec preveč ali izključno omejuje na opazovanje" svojega okoliša. Treba je upoštevati tudi prej omenjene znanstvene teorije, periodiciteto (povratek), statistiko i. dr. In treba Je pazno zasledovati tudi dnevna vremenska poročila in podatke o pojavih na obeh tečajih. v Kitajski in Sibiriji — torej iz dveh glavnih virov mraza in zime z večjim snegom.
Pa tudi ta vse možnosti vsebujoči način napovedovanja take ali take zime nI — zanesljiv. Ne more biti I Vsaj ne za potek cele zime (iz enega leta v drugo). Najmanj pa baš v času, v katerem živimo zdaj, ko je preko cele zemlje in visoko nad njo dnevno in vsak hip toliko silovitih pretresljajev ozračja tudi širšega obsega. Nahajamo se tudi v meteorološko kritični dobi, kakršne svet dozdaj še ni poznal.
F. P.
* Delavci ln nastavlejncl, ki Izostajajo od dela, se odjavijo pri bolniški blagajni.
Po dosedanjih predpisih so tisti, ki so nekaj dni ali celo tednov neopravičeno izostali od dela ali službe, ostali ves ta Ca» zavarovani pri bolniški blagajni. Ce so zboleli, so bili deležni denarnih prejemkov bolniške blagajne, kakor da bi bili stalno v obratu. Celo v primerih, ko se jih je brez termina odpustilo, so nekal časa dobivali bolniško pomoč. Da se to ne bi izrabljalo, morajo obratovodje odslej člane svojih posad, ki so brez njihovega pristanka in ne da bi bili dela-nezmožno-bolani, 14 dni na lastno pest od dela in službe izostali, pri bolniški blagajni odjaviti. Taki odjavljenci potem no dobijo več bolniške pomoči, dokler zopet ne vstopijo v delo. Za take, ki pa samo par dni izostanejo od dela, pa obratovodje ne smejo plačati prispevkov bolniške blagajne, da v slučaju bolezni dobijo manjšo bolniško denarno pomoč.
*	Nemška pošta zaposluje pol milijona ljudi. Koncem leta 1941 je nemška pošta imela pol milijona uslužbencev. Od tega je bilo v uradniških položajih 208.000, v nastavljeniških in delavskih pa 292.000 oseb. K temu je prišteti še okrog 11.000 pripravnikov, mladih poštnih sel in vajencev. Od 189.329 ženskih uslužbencev je 35.285 uradnic ter 154.044 nastavljenk in delavk.
*	Cestne železnice velikih mesto v Nemčiji so uvedle več stojišč v svoiih vozovih, kar bo olajšalo zmagovanje prometa med glavnimi prometnimi urami.
•	Radio poročilo o razstav! Refchsnähr-stand-a v Marburg-u. Reichssender Wien Je dne 19. t. m. prinesel poročilo o razstavi Reichsnährstand-a v Marburg-u.
•	Rokodelci, ki služijo pri vojakih, so zaščiteni. Reichswirtschaftsminister, to je minister za gospodarstvo, je na področju rokodelstva izdal novo izvršilno odredbo, ki ščiti rokodelstva frontnih bojevnikov. Rokodelske obrti, katerih lastniki so motali k vojakom, to je v Wehrmacht ali pa na službovanje v kakšen zaščitni odred Izven Wehnnacht-i uživajo zaščito brez ozira na dejstvo, če obratujejo pod vodstvom žene ali namestnika. Na take bojevniške rokodelske obrate se na podlagi nainovejše odredbe mora ozirati tudi v primeru, če ne obratujejo. Če hoče na primer kdo v bližini ali tudi v daljni okolici otvoriti tako obrt, je to vezano na pristanek upravnih oblasti, ki se morajo Ujaviti za potrebo takega rokodelskega obrata.	*
•	O racionalizaciji. Leiter der Deutschen Arbeitsfront, Reichsorganisationsleiter dr. Ley je v časopisu »Angriff« objavil šest meril o racionalizaciji, ki jih je obširno utemeljil. 1. Vsaka racionalizacija se mora pričeti v podjetju samem, kjer se mora tudi izvesti. 2. Vsaka racionalizacija bo uspešna, če so za isto vsi, podjetnik, obratovodja, mojstri in delavci. Pri tem je predpogoj, da se nobenega predloga za izboljšanje ne proglasi za malovrednega. V vsakem obratu se mora uvesti dobro premišljen in vse obsegajoč način študiia ln razmotrivanja stavljenih predlogov. Predloge je treba pravično nagraditi, pri nagradah pa velepotezno postopati. 3. Organizacija obrata mora seveda biti v redu, če se hoče računati na uspeh racionalizacije. Zato je treba ojačiti organizacije posad in ženskih tovarniških skupin. Te morajo biti edinice najbolj zanesljivih in združenih ljudi. 4. Takozvani »tekoči trak« In »takt« sta samo delna ukrepa. Takt strojev je treba spraviti v sklad z ubranostjo človeške krvi. To se pravi, da je treba delovne metode povsod izpopolniti. 6. Papirnatih bojev se je treba izogibati ter pospeševati tekmo obratov. Iz paragrafov ne rastejo topovi in municija. Najboljša racionalizacija je v tekmovalnem boju. Vse to je pa treba pohvaliti in poplačati. 6. Kdor več zna, tudi več stori. Vsi, ki ustvarjajo, naj bodo deležni tudi poklicne vzgoje v obratu. Nikdo ne sme misliti, da je popolnoma izučen.
*	Svinjske mehurje za vojake na Vzhodu. Vojaki iz svetovne vojne, ki so se bojevali na Vzhodu, se spominjajo, da so marsikaterega bojevnika suhi svinjski mehurji obvarovali pred zmrznjenjem nog. Posušeni svinjski mehur, ki se ga med rokami zmečka ter na strani prereže, je zelo pripraven za ovijanje nog. Mehur drži vodo in ne prepušča mraz. Uporablja se ga tako, kakor.se za ovijanje nog uporabljajo cunje. Kraj Ferndorf pri Villach-u v Gau-u Kärnten je fetos zbral vse svinjske mehurje od domačega klanja svinj ter flh v isto svrho poslal na vzhodno fronto ca naše vojake.
*	Leta 1942 v Nemčiji ne bo velesejmov. Reichsminister für Volksaufklärung und Propaganda, to je minister za izobrazbo tn propagando, je v sporazumu z ministrom za gospodarstvo odredil, da se leta 1942 v Nemčiji ne bo prirejalo velesejmov kakor druga leta. Vse sile nemškega gospodarstva bodo letos delale za zmago nemškega orožja.
*	Institut za gospodarska raziskovanja so ravnokar ustanovili v Pragi. Doslej se Je prijavilo že 260 članov za sprejem.
•	Razstava In seiem golobov. V Wels-u kot središču domače golobjereje so imeli razstavo in sejem golobov. Rejci iz Wels-a. Salzbnrg-a. Miinchen-a. Klagen-furt-a, Rosenheim-a in Passau-a so razstavili okrog 1000 kljunov. 280 jih je bilo prijavljenih za premiranje. Najboljše pasme so bili malteški in pa mešanci bele in črne pasme.
*	278.000 Reichsmark Je darovala Spodnja Štajerska na dan Nemške policije v zbirko za zimsko pomoč. S to visoko vsoto je posekan rekord vseh dosedanjih cestnih zbirk na Spodnjem Štajerskem.
*	Kovanci iz bakra pridejo iz prometa. Reichsgesetzblatt, to je uradni list Reich-a, je objavil odredbo ministra financ z dne 10. februarja 1942. po kateri se kovanci, ki so izdelani iz bakra, vzamejo iz prometa. Na podlagi tega so novci iz bakra po dva Pfenniga, po en in dva Renten-pfennig-a, ter po en in dva Reichspfen-ni2-a, en in dva Groschen, in končno novci po 100 in 200 Kronen zaključno z 28. februarjem 1942. izsrubili veliavo kot zakonito plačilno sredstvo. Ti bakreni kovanci se vzameio iz prometa. Počenii s 1. marcem 1942 ni nikdo več obvezan, naštete kovance sprejemati v plačilo, iz-vzemši blagajn, ki so za to pooblaščene. Kovance se'bo do 30. aprila 1942 pri državnih in deželnih blagajnah za imenovano vrednost sprejelo v plačilo ali pa zamenjalo.
*	Načrti ln delo naših železnic. Reichs-minister dr. Dorpmuller Je v časopisu »GroBdeutscher Verkehr« napisal poročilo o storitvah nemških prometnih sredstev. Moderno vojskovanje stavlja v tem pogledu zahteve, ki si jih široka javnost more le težko predstaviti. 2e sama razvrstitev milijonskih armad zahteva prometnih storitev, ki se jih ne da primerjati z največjim prometom v mirnih časih. Največje m najtežje breme vsega prevoza nosi seveda železnica, ki mora zadovoljevati tudi domovino. Razveseljivo je, tako poroča minister, da so železnice v minulem letu dobile več novih lokomotiv in tovornih vagonov kakor v mirnem času in da bo leto 1942 v iem pogledu še na boljšem. Zamišljene so tudi velepotezne gradnje ter strojnotehniški načrti, ki bodo kmalu zreli za uresničenje.
♦	Preganjanje Japoncev v Meksiki. Meksikanska vlada je 800 Japoncev, ki so živeli v Meksiki, spravila v notranjost države, ker so baje člani takozvane pete kolone.
•	Hollywood se izpraznuje. Znano filmsko mesto Hollywood v Kaliforniji so radi izbruha vojne začeli zapuščati umetniki, ki so delovali pri filmu. Naivečii hotel mesta Beverley-Wiltshire, kjer so stanovale skoraj vse filmske veličine, ki niso imele lastnih vil, se izpraznjuje. Po ateljejih počiva delo, povsod se opaža pesimizem. Za množice, ki so kot statisti našle svoj kruh. je položaj najbolj resen. Večina ameriških filmov je šlo v prekomorske zemlje, ki so sedaj radi vojne za vsak izvoz zaprte. Ker je Hollywood sam proglašen za volni
.pas, Je novonastali položaj vrgel kooreno skrbi na celokupno prebivalstvo, ki ie živelo od filmske industrije.
*	Argentinska armada se zviša na 95.000 mož. Armada republike Argentine bo s podaljšanjem službene dobe letnika 1920 ter s pozivanjem 800 rezervnih častnikov in 3500 podčastnikov letnikov 1918 in 1919 dosegla število 95.000 mož.
•	Verski poglavar hrvatskih muslimanov, Fehim ef. Spaho Je umrl v Zagrebu v starosti 64 let. Mesto reis nI uleme je zavzemal pokojnik od 1. 1938.
*	Atentat na turškega ministra šol. Na
turškega prosvetnega ministra Hasan AH Yudjel-a je bil izvršen napad. Storilci sd streljali v delovno sobo ministra, ne da bi ga zadeli. Pri tem so pa ranili njegovo taščo.
*	Panama pod USA najvišjo oblastjo.
Na neki konferenci tiska je predsednik Roosevelt izjavil, da je Panamo smatrati kot del pod severnoameriško najvišjo oblastjo stoječe kanalske cone. Kakšen učinek bo imelo to razširjenje severnoameriškega gospodarstva nad Panamo, Roosevelt ni povedal.
*	3405 novih stanovanj Je pridobilo mesto Budimpešta z novogradnjami, ki so jih postavili leta 1941. Značilno je. da se v madžarski prestolnici zida razmeroma veliko več velikih stavb, kakor pa malih stanovanjskih ali pritličnih' družinskih hiš.
*	Ustaška mladina na Hrvatskem šteje okrog pol milijona članov. Vpisovanja se vršijo po celi državi, akoravno primanjkuje uniform, prostorov ter ostalih tehniških pripomočkov za delovanje.
*	Požizalca so usmrtili. Od kazenskesa oddelka pri poveljstvu varnostne policije in varnostne službe (Strafabteilunz beim Kommandeur der Sicherheitspolizei und des Sicherheitsdienstes) na Spodnjem Sta-lerskem radi požiga kot škodljivec ljudstva na smrt obsoieni Michael Seifried iz Jawornje. Kreis Cilli, je bil dne 16. februarja 1942 v Marburz-n usmrčen.
*	Železnica skrbi za svoje uslužbence. Na področju železniške direkcije Wien se 19.000 železniških uslužbencev prehranjuje v jedilnicah in kuhinjah, ki so last železniške uprave. 35 Rpf plačajo železničarji za kosilo, ki ga predstavlja juha. meso in priloga. Za malenkostno doplačilo pa dobijo po želji še močnato jed in črno kavo,
*	S 65 leti Je bil še nogometni Igralec. V Berlinu je umrl star 82 let neki Otto Petri, ki je še v svojem 65. letu starosti pridno igral nogomet.
*	Sovjetski filmi v angleških klno-gledl-ščih. Kakor poročajo iz Stockholma, igrajo v Angliji po tamkaj dospelih vesteh celo vrsto sovjetskih filmov. Baje igrajo te filme že v 1100 angleških mestih. Priljubljeni so ti filmi baje zlasti pri angleških vojakih Churchill je izročil angleško ljudstvo boljševiški kugi, da bi se tako Moskvi oddolžil vsaj malo za razbremenitev, ki jo doživlja Anglija spričo ogromnega žrtvovanja sovjetskih armistov. To je v marsičem velika prevara g. Churchilla!
*	Italijanski prosvetni minister Bottat
biva na povabilo nemškega prosvetnega ministra Rusta v Berlinu in je bil te dni sprejet tudi od zunanjega ministra v. Rib-bentropa.
*	Kredit za Brazilijo. Ameriška vlada Je dovolila brazilijanskl vladi oziroma državni banki posojilo v znesku 5 milijonov dolarjev. Posojilo bodo uporabili za Izgraditev neke jeklarne.
*	Cesar Hirohito je izdal posebno povelje, v katerem je odlikovalno omenil vrhovnega poveljnika pacifiške fronte ge« neralobersta grofa Terauchi-ja in vrhovnega poveljnika japonske mornarice admirala Jamamoto. Najvišje priznanje je cesar izrekel sodelovanju japonske vojske in mornarice po zavzetju Singapurja.
*	Nemščina in italijanščina obvezna tuja Jezika na hrvatskih srednjih šolah. Hrvatska vlada je uvedla na vseh srednjih šolah nemščino in italijanščino kot obvezni učni predmet. Oba jezika se bo poučevalo od drugega do zadnjega raz» reda, v učiteljiščih pa že počenši s prvim letnikom.
*	Hrvatska delovna služba. Za izvedbo hrvatskega petletnega gospodarskega načrta so priprave za pozivanje v delovno službo po celi Hrvatski v polnem teku. Namen je, prvotno poklicati 20 oddelkov po 200 mož, to je skupno 4000 mož, katerim bodo sledili nadaljnji pozivi, kakor hitro bodo priprave kakor taborišča, orodje itd. na razpolago. Po leta 1941 izdanem zakonu so vsi moški Hrvati med 19. in 25. letom obvezani na enoletno delovno službo z lopato, medtem ko se za ženske pripravlja nov zakon.
*	Hrvatska dobi svoj potovalni urad. V Zagrebu je bil ustanovljen hrvatski potovalni urad »Croatia Put«.
*	Nov hrvatski pozdrav. Poglavnik Hrvatske je odredil, da morajo Hrvati pozdravljati z dvigom desnice ter z besedo »spremni«. Beseda spremni naj pove toliko, kakor da so Hrvati za svojo domovino Vedno pripravljeni.
*	Hrvate, ki živilo v Ameriki, baje preganjajo Amerikanci. Taka poročila so prišla v Zagreb. Gotovim krogom v Zedinje-Uili državah bo pač neljubo, da so ame-flški Hrvati za sedanji kurs hrvatske notranje in zunanje politike.
*	Belgrad znižuje porcije kruha. Bel-grajski župan je izdal odlok, s katerim s« sedanja porcija kruha na dan in za osebo zniža od sedanjih 400 na 265 gramov.
*	Srbski pravopis bodo očistili tujk. V uelgrajskem naučnem ministrstvu zaseda Odbor, ki ima nalogo, očistiti srbski pravopis vseh tujih primesi.
*	Dragiujske doklade za srbske držav-ne uradnike. Srbska vlada je izdala odredbo, po kateri bodo prejeli državni uradniki v Srbiji za dobo treh mesecev draginjsko doklado v iznosu do 800 din.
*	»Dnevi odpovedi« v korist zimske pomoči Na poziv voditelja države in njegove soproge so v Romuniji organizirali 22. februar kot »dan odpovedi«. Na ta dan se bo celotno prebivalstvo odpovedlo vsem izdatkom za zabave ter bo iste prispevalo v korist zimske pomoči.
*	Uporaba namrzlega sadja in sočivja. Namrznjeno sadje ali sočivje ne sme nikdar takoj na toplo. Najbolje je dati količino takega sadja ali sočivja, ki se ga misli pripraviti, 24 ur v mrzlo vodo, kar bo mraz odstranilo. Ce se pri tem na vodi tvorijo komadiči leda, je treba vodo menjati, dokler ne izginejo. Razumljivo je, da je na ta način raztaljeno blago treba takoj uporabiti.
*	Divjo svinje so preplašile celo mesto. Na cestah francoskega mesta Bagneres-de-Bigorre, ki leži v Pirenejih, so se naenkrat pojavile gruče divjih svinj, ki so prišle celo do hiš. Prebivalstvo se je pri tem zelo prestrašilo. Izgleda, da je mraz in glad te kosmatince prisilil, da so se pri iskanju hrane upali do človeških naselbin.
(Scherl-Archiv-M.)
Der Oberbefehlshaber der siegreichen Truppen in Malaya. Nach einer Bekanntgabe des japanischen Hauptquartiers stehen die siegreichen japanischen Truppen an der Malayafront unter dein Oberbefehl des Generalleutnants Tomoyuki Yania-schlta. Der jetzt 57-jährige Oberbefehlshaber zeichnete sich bereits im Chinakonflikt aus und war seinerzeit Geueral-iuspekteur der Heeresluftwaffe und Mitglied des Obersten Kriegsrats. Im Frühlahr des vergangenen Jahres besuchte er die europäischen Achsenmächte und besichtigte bei dieser Gelegenheit auch die deutsche Rüstungsindustrie
*	Naša divjačina je v nevarnosti. Vsled hude in dolgotrajne zime primanjkuje hrane in so posebno srne in fazani obsojeni na smrt, ako nikdo ne skrbi'za krmo. Po poročilih iz Bachern-a in nižinskih lovišč, se je baje našlo že precej Zmrznjenih fazanov in srn, ki radi pomanjkanja hrane niso mogle kljubovati letošnji hudi zimi. Ravnokar Je izšel oklic na vse spod-nještajerske lastnike lovišč in lovce, da se nemudoma pobrigajo za krmljenje naše divjačine, kar jo bo obvarovalo pred škodo in poginom.
*	Za povečanje produkcije sočivja in sadja. Vodja odbora za storitve v gojitvi sočivja in sadja pri Landesbauernschaft Siidmark ter predsednik vrtnarske in gospodarske zveze, Kreisbauernführer Sepp Kaufmann, je v polnem delovanju s celim svojim aparatom. Največ brige se posveča razširjenju in povečanju posevkov in nasadov sočivja. Neprestana navodila in posvetovanja bodo pa pomagala izboljšati tudi kvaliteto.
*	Papirne zaloge je zaplenila turška vlada. Ves papir pride k papirni centrali, ki bo papir dodeljevala po potrebi, tako da bo vsako časopisno podjetje po svojih potrebah preskrbljeno.
*	Motorna vozila na Slovaškem so zaplenile vojaške oblasti. Slovaško ministrstvo obrambe je izdalo odlok, po katerem morajo lastniki svoja motorna vozila staviti državni obrambi na razpolago.
*	Za dvig ljudske močL Slovaški minister notranjih zadev je izdelal zakonski osnutek, ki naj dvigne moč ljudstva. Neporočene moške se bo obdavčilo s posebnim davkom, družinam z velikim številom otrok se bo pa davke znižalo.
*	Slovaška dobi nove poštne znamke. Slovaška poštna uprava bo v kratkem izdala poštne znamke s sliko dr. Tise in umrlega voditelja Slovakov Andreja Hliu-ke.
*	Finančni svetovalec Čangkajška, general Maurice Abraham Cohen, ki je po
rojstvu Žid iz Londona, je glasom poročil iz Anglije padel v japonko ujetništvo, nakar so ga Japonci ustrelili.
*	Holaudija ima 9,000.000 prebivalcev.
Centralni statistični urad Holandske ob-javFJa, da je število holandskega prebivalstva doseglo 9 milijonov ljudi. Porast zadnjega leta znaša 89.267 oseb.
*	V 5 dnevih so Japonci potopili 32 ladij. Kakor je sporočil japonski cesarski glavni stan, so japonske edinice v času od 10. do 14. februarja potopile oziroma poškodovale južno od Singapurja 32 sovražnih ladij in transportnikov. Izgleda, da je bila lahka angleška križarka »Are-thusa« (5220 ton) potopljena. Uničene so bile sledeče ladje: ena pomožna križarka, ena podmornica, dve topničarki, en mino-nosec, ena specialna ladja, osem transportnikov, med njimi eden s 30.000 tonami. Poškodovane so bile: ena holandska križarka, en angleški rušilec. dve specialni ladji, deset transportnikov in ena torpedovka.
fkoU Audosi
Iščem znanje s kuharico ali šiviljo 25 do 40 let v svrho
ženitve
Johann Berlitsch, P. Marburg Drau, Drau-\veiler, Immelmanngasse 36.	220
Zakonski par
vseh gospodarskih poslov, vrtnega dela in po možnosti tudi vinogradnega, se sprej-me. Fritz Sertflitsch, Luttenberg. 218
Irninil Je nie(* februarjem in marcem leta 1941 Stanko Palir, star 11 let, majhne rasti, širokopleč. Kdo kaj o njem izve, naj sporoči občini Kostriw-nitz, P. Rohitsch-Sauerbrunn. Starši naprošajo za pojasnilo.	219
GRAZ, Radetzkystrasse Nr. 15
Občinska posojila
Hipoteke na posestva po mestih in na deželi
C S L L J, Postfach
Naselitvena posojila
Reichsgau jamči za vse obveze zavoda .

Marburg, burgplatz 1
Kulturfilm • Sondervorstellungen:
Sonntag halb 11 Uhr, Montag, ! Dienstag und Mittwoch 13.45 Uhr:
DIE ERDE SINGT
Ein Film der Degeto. Für Jugend-Wehe zugelassen! Und die neueste deutsche Wochenschau!
Ab Freitag: Ursula Orabley und Georg Bauer in dem lustigen Ring-Film:	230
IA in Oberbayern
Srednje veliko
posestvo,
četrt ure od deželne ceste, se da takoj v najem. Prednost imajo interesenti z lastno živino in štirimi delovnimi močmi. Več ustmeno. J. Deschnigg, Zinsath, Faal.
239
Radio aparat
ftravniPhilincI pripraven za baterije
t J cevni rnilipsjj,, za električen tok
proda Franz Lanz, St. Veit, P. Salden-hofen.	222
Prod^lTI gramofon in 50 železnih ■ ■ wviciiil soll za 0graj0i Pfeifer,
Mairburg/Drau, Thesen, Dobrawa 232.
236
Vsaka ueseda slane 10 Upi, ina.uin» tiskane besede 20 lipi iVišioj»...« /.a šifro je 35 Hpf, pri iskanju služb 25 Rpf, Za dostavljanje pisem pod šilro se zaračuna 50 -Rpi poštnini' Zaključek sprejemanja oglasov • je v četrtek ob 16. uri Male oglase se prevzame satno proti predplačilu, iz podeželja tudi v veljavnih poštnih znamkah Najnižja cena malemu oglasu je i ¡1 i larka
labolčnik
Priporočilo
Podpisani javljam cenj. posestnikom, da sta se »Jabolčni sok« za napravo domače pijače ter »Prašek za razkisanje vin«, katera sem naročil od dobavitelja J. Putsch-ko, Marburg, TriesterstraBe 57, po premnogih preizkušnjah s sličnimi preparati najbolje obnesla, tako, da lahko vsakomur priporočam, da se v slučaju potrebe obrne na gornji naslov.
Frauz Hwaletz,
211	Arikenstein
Brejo kravo
prodam ali zamenjam za konja. Franz Stupan, Wochau 22, P. Kotsch.	227
DavniArlaia več tisoč že rabljenih Kazproaaja predmetov. Brunn-
dorf b. Marburg/Drau, JosefstraBe 17. 226
Prodam21''2 leti stareSa psa-bernhar-w dinca. Andreas Kaiser. Johan-
nesberg, P. Reifnig.
214
UarmAnika rabljeno, vredno do 40 narmoniKo, RM) kupim. Franz mo-
choritsch, Wresen Nr. 47, Post Weiten-stein._235
Komur je znano, kje se nahaja
presePeniška prtljaga št. 5704
e naslovom Josef Duch, Sela 29, Raka bei Gurkfeld, naj sporoči proti nagradi pre-seljencu Josef Duch, Volksdeutsche Mittelstelle, Lager. Rote Klippe, Lautental, Oberharz.	234
Radi opustitve lova se proda dober 3-letcn
lovski pes
španjelske pasme. Ve2 se izve pri lastniku Franz Gasparut, Schmied in Hrastnigg, Eichtal Nr. 115._224
PinH^m dva vola, dve leti stara, ■*w*Jaill dobra za vožnjo. Simon Pen, Jablane, P. Barbara bei Marburg. 228
Prima simentalske
krave
visoko breje in s teleti, se prodajajo od torka naprej pri gostilni Wlacho-witsch, Marburg/Drau.	212
PoSeStvO se da v na'enl ugod-nimi pogoji. Pojasnila daje Franz Hribernik, Ober Lasche. P. Plankenstein bei Pöltschach.	221
Vtničarja ali oferja
sprejmem takoj. Lotschitschnik, Roßbach Nr. 125, P. Gams bei Marburg._210
Samski rudarski invalid
popolnoma nesposoben, išče postrežnico za stalno na deželo. Ponudbo na upravo lista pod »Rudarski invalid«.	217
Kdo rabi zanesljivega
kmetskega delavca
ki je tudi vešč nemščine? Naslov v upravi lista._216
nfl7f|ar mlad fant, ki se razume na UUiUfll» čuvanje gozdov, gre za gozdnega in lovskega čuvaja. Naslov v upravi lista._223
Iščem škafarfa
ki je vešč izdelovati lesene škafe. Naslov v upravi lista.	215
Upokojenec
V«tS@rf rl za kovino z mešanim vcs^ciiva blagom sprejmem. Anton Lawre, Kaufmann, P. Windischgraz. __233
Vaieneeza trgov'no	z mešanim
" blagom na	deželi, se
spiejme takoj. Ponudbe pod	»Pošten« na
upravo lista.	199
CliiTlrinb poštena, ki zna kuhati, se aiuznmjci, sprefme s j ali 15 mar.
,cem. Marburg/Drau, ParkstraBe 16/11. St., links.	203
Ifiihari*»» za gostilno na deželi se c\uiian«.ct sprejme takoj ponudbe
pod »Zanesljiva« na upravo lista. 198
ki obvlada tudi nemščino, išče zaposlitve kot paznik ali majer. Naslov v upravi lista.
213
K:>teri ključavničarski, mehanikarski ali sličen kovinarski obrtnik bi sprejel 15-let-nega, krepkega in marljivega
vagenca
z vso oskrbo v hiši? Naslov v upravi lista._225
Čevljarski va'enec
se takoj sprejme. Krois, Marburg D rau, KarntnerstraBe 18.	229
Spreime se:
1 kuhinjska dekla, 1 kravar in 1 ofer pri Franz Roth, Besitzer, Rotwein 72, P. Mar-burg'Drau	.	201
diiTlrinia za gostilno, ki zna nekaj • kuhati in ki govori nemščino, se takoj sprejme. Viktringhofgasse 24, Marburg/Drau.	209
Cluvlrirtin ki govori tudi malo nem-®3Wf ško, takoj sprejme Mädchenschule Brunndorf bei Marburg'Drau. _206
Sprejmem takoj dve ženski kot
OFERCI.
Vprašati pri Johanna Gerluschnik, Ge-schäft, Marburg/Drau, Urbanigasse. 202
Koniski hlapec
se takoj sprejme. R. Lirzer, Marburg (Drau), Bubakgasse 36.	200
V I n i Č a r z 2~^ delovnimi močmi * 1 n ali tudi več, se prejme takoj. Krava na razpolago. Jakob Walen-tan, Tragutscli 11, P. Wachsetiberg (Margarethen, PöBnitz)._208
Pošteno delavsko diužtno
vzamem takoj v službo. Preselitvene stroške povrnem. Johann Schunkowitsch, Naraple, Post Monsbeig.	' 232
H-LL zdravo, za pomoč v go-l/ciltct spodinjstvu, sprejme Kari Goldschnig, Kunstmühle, Frauheim bei Marburg._ _ 238
Gospodinjska pomočnica,
vešča kuhe, se sprejme na deželo. Ponudbe na upravo lista pod »Pomočnica«.
231
U|a--a samskega, h konjem, brez niapta, poljskega dela, sprejme Karl Goldschnia, Kunstmühle, Frauheim bei Marburg	237

J
Cunje
ourezke, sta-/. iezjp in kovine ovčjo volno, svinjsko in govejo dlako (arovoo) kupuje vsako količino Alois Arbeiter," Marburg (Drau).' Draugasse 5.	160
Vrtnariia blizu tr£a>se odda v najem
lliuailja, Naslov v upravi lista. 167
Umetno gnojilo
rezervirajte takoj pri tvrdki Anton Birgmayer. Marburg/Drau Tegetthoffstraße Nr 74, Telefon 24-97. '	170
PAcaetuA 36 oralov, dam v najem delavni družini na polo-vico pridelka. Vprašati Windischdorf 9, P. Pettau	166
Najlepša prilika-naučiti se nemščinel K nemški rodbini se sprejme
kmečko dekle
za služkinjo. Istotam sprejmem oierja. Obergeometer Götzl, Nußdorf 36, P. Pet-tau.	204
Čevlil čevlje m delavce, moSke cest-* ne čevlje in ženske cestne čevlje iz zaloge, dobavlja takoj: Anton Stefe, Schuhindustrie, Krainburg.	194
lilyj dolgodlakast, se je izgubil. Sliši ■ ,la jme jviixi. Videlo se ga Je v nedeljo opoldne na Adolf-Hitler-Platzu v spremstvu otrok. Obvestila proti dobremu plačilu na Blasina, Marburg-Leitersberg. Kokoschineggallee 13, ali Burgplatz 6, pekama Scherbaum, tel. 296«.	205
Majerja
s 4 delovnimi močmi in viničarja z 2 delovnimi močmi, sprejmem takoj. Frangesch, Marburg/Drau, Thesen, Pettauerstraße 32.
207
Organist
lista.
in mežaar želi menjati službo. Naslov v upravi 197
Zakonski par,
mož h konjem žena za hišna in vrtna dela, se sprejme takoj. Hotel Henke, Tiiffer
191
Licitacija
zapadlib predmetov
se vrši dne 11. marca 1942 ob 9. uri v zastavljalnici W. R E M M, Marburg a. d. Drau, Schilierstrasse 6
Prodalo se bo: Dragocenosti št. 15.007 do 19.475. Efekte: št. 37.6S4 de 37.800 In od št. 1 do 4494, ki se do 7. marca 1942 ne podaljšajo ali dvignejo.
Dne 9. in 10. marca 1942 ostane zastavljalnica za promet s strankami zaprta.	19fl
Razglas
9-mesečni vinarski ln sadjarski tečaj na viničarski šoli v Kapellen-u pri Bad Radein-u se zaradi izredno visokega snega ne bo začel 1. marca, kakor Je bilo razglašeno, ampak šele 15. marca t L
Ker Je nekaj mest za učence §e prostih se prijavni rok podaljšuje do 1. marca.
Pogoji za sprejem ostanejo isti, kot so bili objavljeni v zadnjih dveh številkah tega lista.
195
Josef Glaser,
interim. Winzerschulleiter.
DER CHEF DER ZIVILVERWALTUNG IN DER UNTERSTEIERMARK
Schulabteilung
Otvoritev
S šolskim letom 1942/43 se otvori v Pettau-u Staatliche Wirtschalts-schule (zweiklassige Handelsschule), to je državna gospodarska šola (dvo-razredna trgovska šola). V prvi razred gospodarske šole se bo sprejelo tiste, ki lahko dokažejo, da so uspešno dovršili 4. razred višje (Oberschule) ali glavne šole (Hauptschule) ter pri sprejemnem Izpitu dokažejo toliko obvladanja nemščine, da bodo lahko sledili pouku.
Kot predpriprava se v Pettau-u otvori polletna pripravljalna učba.
Vpisovanje
Vpisovanje v pripravljalni uk se vrši dne 24. februarja 1942 v Pettau-u v Knabenvolksschule, to je v deški ljudski šoli, Herbersteingasse, v času med 9. in 10.30 uro. V ta uk se bo sprejelo tiste, ki so dovršili obvezno šolo in niso starejši kakor 17 let K vpisovanju je treba prinesti: krstni list, zadnje šolsko spričevalo, domovinski list, člansko izkaznico organizacije Steirischer Heimatbund staršev in potrdilo o članstvu v organizaciji Deutsche Jugend. Pričetek pouka je dne 4. marca 1942 istotam. Šolnine nI. Uspešen obisk te učbe omogoča sprejem v 1. razred državne gospodarske šole (Staatliche Wirtschaftsschule) v Pettau-u in v prvi letnik državne gospodarske višje šole (Staatliche Wirtschaftsoberschule) v Marburg-u.
Der Chef der Zivilverwaltung in der Untersteiermark:
103
I. A. gez. Dr. Bauer
Organizacija Steirischer Heimatbund Vam olajšuje uk nemščine!