Začudenje nad izjavo zveznega prezidenta
LETO XXVIII. — Številka 30	22. julija 1976	Cena 4.— šil. P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt. — Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Namesto uvodnika:
Beograd: polresnice avstrijskega odgovora
Aussterbeetat
furMinderheiten
Namesto uvodnika prinašamo tokrat glavne misli iz komentarja manjšinskega strokovnjaka prof. dr. Veiterja v ORF-u 18. 7. 1976. V njem Veiter pravi, kaj pomenita nova zakona: lepe besede, alibi, manjšina pa je obsojena na smrt.
Die jetzt beschlossenen Gesetze ge-ben den Gezahlten keinerlei AufschluB daruber, wenn man von der Viertelbe-stimmung absieht, wozu diese gehei-me Sprachzahlung eigentlich gut sein soli, was davon fur jene abhangt, die sich als Sprachslowenen oder als Sprachkroaten oder Sprachmagyaren eintragen. Da aber in den betreffenden Bundeslandern jedermann weiB, dal) die Sprachzahlung als Minderheiten-feststellung gedacht ist, mogen das auch Bundesregierung und Parlament hartnackig bestreiten, wird sich jeder fragen, was denn die Zahlung eigentlich fur eine Ausvvirkung hat. Sicher wird schon im bisherigen ortlichen Be-reich gesagt werden, wer sich als der Familiensprache ganz oder gemischt oder auch slowenisch oder windisch deklariere, damit Jugoslavviens Ge-bietsanspruche auf Osterreich unter-stiitze. Es ist aber nicht anzunehmen, daB S!owenen heute noch in nennens-werter Zahl, von den Burgenlandkroa-ter uberhaupt kein einziger, einen An-schluB an Jugoslavvien vvunschen. Aber auch sonst wird den Gezahlten nicht gesagt, was ihr Sprachzugehorigkeits-bekenntnis fur Ausvvirkungen hat, auf die Schulsprache, die Doppelsprachig-keit von Ortstafeln usw. Die Volkszah-lungsgesetznovelle ist so von vornher-e>n ein Torso, und nur ergangen, um die Minderheiten in Osterreich zu ver-unsichern.
Bedeutet das Volksgruppengesetz eine Forderung? Das VG sieht nach dem Wortlaut tatsachlich eine groB-zUgige Forderung vor. Allerdings hat Osterreich als beinahe letzter euro-Paischer Staat die VVeltmenschen-,rechtspakte noch nicht ratifiziert, aber man wird vor der Weltoffentlichkeit sicher etwas vorzeigen konnen. Nur sind das leider rein theoretische, in-baltslose rechtsphilosophische Vor-sPanndeklarationen, die vielleicht nicht e'nmal das Papier wert sind, auf dem sie gedruckt sind. Denn sie sind vollig sanktionslos. Sie konnen nicht einge-k'agt werden.
^as jetzt beschlossen wurde, ist nur duldendes Minderheitenrecht, nicht ,iirderndes. Die Minderheiten sind zwar 9eduldet, sind bei der heutigen Praxis der Handhabung aber auf den Aus-s,erbeetat gesetzt.
'iVird es doppelsprachige Ortstafeln 9eben? Die Antvvort kann nur lauten: ^ein! Denn eine zvveisprachige Orts-,a,el in der Fraktion Trogern oder in ^oos bei Bleiburg kann doch nur als Alibi fur Artikel in lllustrierten oder zPrri Vorzeigen von Lichtbildern vor e|ner UNESCO-Tagung dienen, eine ^dglichkeit, die sich der Verfassungs-dienst des Bundeskanzleramtes kaum ePigehen lassen wird.
V znamenju polresnic je avstrijski odgovor na jugoslovanski aide memoire, na spomenico, v kateri opozarja jugoslovanska vlada na neizpolnjene obveznosti iz državne pogodbe ter na enostransko revizijo tega dokumenta. V znamenju polresnic je bil tudi t. i. »informativni obisk" osebnega zastopnika kanclerja Kreiskega, sekcij-skega šefa dr. VVillibalda Pahra v Beogradu. Pahr je pred novinarji navajal samo polresnice iz avstrijske spomenice, vendar s to svojo taktiko sekcijski šef ni uspel. Tudi pri jugoslovanskem zunanjem ministru Miniču ni uspel: poučili so avstrijskega zastopnika, da Jugoslavija ni neinformirana, ampak da je edino merilo in orientacijska pomoč člen 7 ter soglasje s prizadetimi manjšinami.
Informativna tiskovna konferenca v avstrijski ambasadi v Beogradu je bila — kot je bilo razvidno iz vabila — namenjena le jugoslovanskim novinarjem. Vendar so hoteli iz tega napraviti mednarodni Spektakel in povabili vse tuje ko-respondente, ki so akreditirani v Beogradu. Novinarji — zastopana sta bila tudi oba slovenska tednika na Koroškem — so dobili v roke tudi avstrijski aide memoire. Sek-
Praksa v boroveljski občinski sobi je precej drugačna kot teorija ter lepe besede župana VVoschitza: ko je slovenski občinski odbornik Feliks VVieser-Šašel pri zadnji seji zopet spregovoril v slovenščini, so se mandatarji večinskih strank delali, kot ga ne bi razumeli. Župan VVoschitz je želel, naj VVieser pove svoje tudi v nemščini, vendar je slovenski občinski odbornik zastopal popolnoma pravilno stališče, da mora občina poskrbeti v smislu določil člena 7 ter uradnega jezika za tolmača. Pa tudi v protokolu VVieserja niso omenili, akoravno je poprej citiral državno pogodbo celo v nemščini. VVieser ni dobil odgovora ne na predlog, naj popravijo zapisnik in ne na predloge, ki jih je stavil v občinski sobi. Samo nekateri odborniki so polglasno mrmrali, ko je VVieser govoril v svojem materinem jeziku. Morda je bil to tudi neke vrste odgovor ...
V posameznem je Feliks VVieser zavzel stališče k pogrebnim stroškom, ki so jih povišali. Dejal je, da ne gre, da plačajo tisti, ki imajo minimalen zaslužek, iste stroške kot tisti z dobrim in nadpopreč-nim dohodkom. Prav tako je predlagal, naj občina iz sredstev, ki jih dobi za pospeševanje mejnega pasu (Grenzlandforderung) odmeri primerno vsoto za popravo občinske ceste od Dušnika do Križnika v Slovenjem Plajberku, kajti po tej poti vsako leto večkrat teče hudo-
Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc je dejal, da je zelo začuden nad izjavo zveznega prezidenta dr. Rudolfa Kirchschlagerja, da je zelo vesel nad dejstvom, da novi zakon predvideva — poleg navedenih materinih jezikov — tudi možnost za vpis drugih jezikov, med drugim tudi t. i. „windisch“.
Dr. Grilc je dejal, da je začuden predvsem zaradi tega, da odobrava državni poglavar umetno politično tvorbo, katere edini cilj je bil in je tudi danes, da bi cepil Slovence v „dobre“, t. j. take, ki se pustijo asimilirati ter »hudobne", t. j. take, ki kljub temu ostanejo zvesti svojemu narodu. Ta politična tvorba poleg tega še poglablja prepad med obema narodoma na
cijski šef dr. Pahr je sprva razlagal splošna in neobvezna načela zakona o narodnih skupnostih.
V aide memoire je uvodoma rečeno, da se je zvezna vlada preko svojih zastopnikov vedno zavzemala za pogovore z narodnimi skupnostmi, a ga večkrat ni našla. Spomenica avstrijske vlade zavestno zamolči, da je zvezna vlada zavestno riskirala izstop koroških Slovencev iz kontaktnega komiteja, potem ko so se prvič zedinili za preštevanje (to je priznal tudi dr. Adamovich, takrat zastopnik vlade v kontaktnem komiteju), zamolči pa aide memoire tudi dejstvo, da je vsega skupaj le trikrat prišlo do pogovorov (ali pogajanj ali informacij) v okviru »pogovorov ekspertov" in da v zadnjem mesecu pred sklepom zakona ni bilo nobenih pogajanj več. Nadalje nobene besede o tem, da se zastopniki strank, vlade in osrednjih organizacij niso še zgovorili o vseh poglavjih zakonskega osnutka (izgovor s strani vlade je bil, da ni več časa, medtem ko je za pogajanja s strankami bilo časa na pretek). V vsaki pravni državi velja kot obče znano, da se more partner pri pogajanjih sklicevati na pogajanja le tedaj, če je
urnik in je pot neuporabljiva.
Postopanja večinskih frakcij v boroveljskem občinskem svetu pri obravnavanju diskusijskih prispevkov na občinskih sejah v slovenščini predsedstvo Kluba slovenskih občinskih odbornikov ne more vzeti neosporavano na znanje.
Če je župan mestne občine Borovlje šele pred nekaj meseci zagotavljal pred zveznim kanclerjem, da se sme tudi v občinski sobi uporabljati slovenščina, to sicer drži, vendar izkušnje z dejansko prakso preobrnejo županovo priznanje k toleranci v nasprotno. V mestnem svetu zastopane frakcije odgovarjajo na predloge ter opombe v slovenščini člana občinskega sveta Volilne skupnosti Borovlje Feliksa
Prejšnji petek je obiskal koroške kraje tudi jugoslovanski veleposlanik na Dunaju inž. Gustav Vlahov.
Na Konju (Pyramidenkogel) v območju občine Hodiše je odličnega gosta pozdravil podpredsednik NSKS Mirko Sabotnik ter mu raz stolpa razkazoval dvojezično ozemlje. Naslednja postaja so bile Loče, kjer je veleposlanik obiskal zavednega kmeta ter kulturnega delavca Šimeja Triesniga. V njegovi hiši ga je pozdravil tudi funkcionar NSKS ter občinski odbornik Janez Miki, ki je v kratkem nago-
Koroškem. Izjava zveznega prezidenta je tembolj nerazumljiva, ker se je najvišji predstavnik republike nedvoumno kazal informiranega glede dejstva, da jezikovni pojem „windisch“ ne odgovarja znanstvenim izsledkom.
Svojo izjavo je podal zvezni p rezident dr. Kirchschlager v okviru posameznega pogovora z nekim beljaškim trgovcem. Kot piše Kleine Zeitung, je Kirchschlager med drugim dejal sledeče:
„lch bin sehr froh, daB es neben den angegebenen Muttersprachen auch noch die, Moglichkeit der Frage nach .anderen Mutterspra-chen‘ im neuen Gesetz gibt. Damit kann z. B. auch die Muttersprache ,Windisch‘ angegeben vverden, und ich bin schon jetzt neugierig, wie-
ta pogajanja s partnerjem privedel tudi do konca. — To se pa v tem primeru ni zgodilo, torej je tovrstno zagotavljanje v vladni spomenici brezpredmetno, češ da je zakon o manjšinah sad pogajanj s koroškimi Slovenci.
Nadalje zatrjuje aide memoire, da štetje nima značaja ugotavljanja in da izpolnitev določil državne pogodbe ne bo odvisna od rezultata tega štetja. V naslednjem stavku pa dementira aide memoire prejšnji stavek: pravi, da bo štetje vendar »orientacijska pomoč". Orientacijska pomoč pa bi bilo tudi ugotavljanje. Je to težko razumeti? Brezdvomno. Kancler in vlada uporabljata za isti pojem pol ducata različnih izrazov. Tudi na-rodomor (etnocid) se da prav lepo opisati: kaj bi bilo, če bi namesto te grde besede uporabili pojem »kozmetična operacija", s katero bi odstranili slovenski »madež" z nemške Koroške.
Glede šolstva je rečeno v spomenici, da je avstrijska zvezna vlada mnenja, da vsebuje obstoječa pravna ureditev zadovoljivo rešitev tega problema. — Nobene besede ni v spomenici o sklepu parlamenta, ki je z novelo t. i. Gehalts-uberleitungsgesetza ponovno zo-
VVieserja k materiji dnevnega reda z doslednim molkom.
Predsedstvo Kluba slovenskih občinskih odbornikov obsoja tako prakso, ki je očitno naperjena na to, da se s slovenskimi prispevki vsebinsko sploh ne ukvarjajo ter zastopnika Volilne skupnosti sistematično ignorirajo in ga tako rinejo v izolacijo. Drža večine v občinskem svetu je ravno zaradi tega tem bolj obžalovanja vredna, ker precejšen del njegovih članov razume slovenski jezik ter bi s primerno pripravljenostjo omogočili, da bi v dvojezični občini Borovlje tudi v občinskem zastopstvu priznali kot enakopravna uradna jezika v smislu avstrijske državne pogodbe oba jezika občanov.
voru poudaril dolžnost države matičnega naroda, da podpira ogroženo manjšino.
Naslednja postaja je bila pri šolskih sestrah v Št. Petru, kjer se je veleposlanik kazal navdušenega nad slovenskim otroškim vrtcem. Kosilo je bilo nato v hotelu Antonič na Reki, kjer sta bila nazvoča poleg predsednika NSKS dr. Grilca tudi predsednik krajevnega odbora NSKS Jozej Sticker ter šef slovenske frakcije Mihej Antonič. Visokega gosta sta spremljala osrednji tajnik NSKS Filip Warasch ter generalni konzul SFRJ Bojan Lubej.
viele Karntner davon Gebrauch machen vverden. Die Betroffenen konnten damit allen jenen, auch den vvissenschaftlich fundierten Meinungen, vvelche je besagten, daB es keine VVindischen, vielmehr nur Slovvenen oder Sprachdeutsche oder Sprachslovvenen gibt, entge-genhalten, daB es dies eben doch gibt; ganz einfach dadurch, daB eine bestimmte Zahl ihre Existenz manifestiert."
Pisarna zveznega prezidenta je na vprašanje „nt“ potrdila, da je prvi državljan zares bil vesel nad možnostjo „windisch“. Uredništvo „nt“ je sprva bilo mnenja, da gre v tem primeru za navadno časopisno raco. Dokler nam pisarna zveznega prezidenta ni sporočila, da smo se motili...
žil možnost efektivnega pouka slovenščine.
Nadalje ugovarja avstrijski aide memoire ugotovitvam jugoslovanske spomenice, da v obstoječem avstrijskem pravu manjkajo primerna določila za izvedbo odstavka 5 člena 7 (prepoved organizacij, ki so naperjene proti manjšinam). Avstrijski odgovor pravi, da nudi kazenski zakonik dovolj možnosti, da se zadosti obveznostim iz državne pogodbe. Poleg tega poudarja avstrijski aide memoire, da odločajo o takih sankcijah neodvisni sodniki.
Tudi tukaj je avstrijski odgovor nepopoln in ne pove, da je pot do neodvisnega sodnika precej dolga, preiskavo ima v roki državni tožilec, ki pa je odvisen od pravosodnega ministra ter prejema od njega tudi direktive. Ena od teh direktiv se lahko glasi, da naj ukine preiskavo. Medtem ko mora sodnik svojo razsodbo utemeljiti, državnemu tožilcu pri ukinitvi postopka tega ni treba. Dosedanja praksa je prikazala, da so doslej državni tožilci, katerih naloga bi bila, da zasledujejo vsak razlog za sum in rezultat teh preiskav predajo sodniku v presojo, navadno skrajšajo postopek s tem, da ga že kar sami ukinejo. Sodnik potem sploh ne pride do tega, da bo moral odločati.
Na to dejstvo je dr. Pahra opozoril v Beogradu tudi zastopnik „nt“. Pahr se je izgovarjal, da obstaja v avstrijski pravni ureditvi tudi možnost za subsidiarno tožbo, se pravi, da more tožiti vsak, ki je zaradi nekega delikta utrpel škodo, če je državni tožilec že ukinil preiskavo. Ne glede na to, da je mnogo težje izvojevati subsidiarni postopek, je ta pravna možnost v konkretnem primeru neizvedljiva: leta 1972, ko so podirali dvojezične napise, je gmotno škodo utrpela le država, Slovenci so utrpeli le odvzem ene od svojih pravic. Država je sama prostovoljno ukinila postopek že preko državnega tožilca (ona zaradi tega subsidiarnega postopka ne bi potrebovala) in se prav tako prostovoljno odrekla svoji pravici, da bi terjala odškodnino ter zadovoljščino in je tako sama privedla možnost subsidiarnega postopka ad absurdum. Leta 1976 pa ukrepa policija s hišnimi preiskavami pri slovenskih družinah ...
V ostalem pa je sekcijski šef nudil samo pobožne želje: namreč da je zvezna vlada prepričana, da se bo problem dal na ta način rešiti.
S tem prepričanjem je vlada precej sama. Zadnji stavek avstrijskega odgovora se glasi: »Bodočnost bo pokazala, da bo ta ureditev nazadnje prinesla uspeh, ki bo zadovoljil vse." — Sekcijski šef dr. Pahr je ta optimizem bistveno omilil: »Bodočnost bo pokazala, ali je ta ureditev pravilna ali ne!"
Borovlje: ignoriranje slovenščine na sejah
Vlahov na Koroškem
Gladovna stavka in demonstracija kmetov
V	sredo minulega tedna sta se tik pred poletnimi političnimi počitnicami dunajska vlada in predstavništvo kmetijskih zbornic zedinila glede tako imenovanega paketa za zboljšanje položaja kmetov spričo naraščajoče draginje. Sporazumela sta se za zvišanje cen mleka in krušnega žita, istočasno pa sta se zedinila glede zvišanja davka na blagovni promet, ki ga smejo kmetje nabiti na tako imenovane „neto-cene“. Doslej je bil ta davek, ki je v prid kmetov, določen s 6 odstotki, odslej naprej pa je določen z 8 odstotki.
Oboje so avstrijski kmetje od vlade zahtevali že več mesecev. Njihove zahteve so bile spričo permanentnih podražitev blaga in uslug, ki so se lani gibale pri 7,5 odstotkov in ki letos ne bodo nič manjše, upravičene. Toda to, kar sta s tem v zvezi skuhala zvezna vlada in predstavništvo kmetijskih zbornic, je dokaj gnil kompromis. Gnil zaradi tega — tako pravijo kmetje — ker bodo za pšenico letošnje žetve z 2,80 šilinga dobili le 10 grošev več kot so dobili lani. To pa je komaj 3,5 odstotkov. Pri mleku je bilo sklenjeno, da se bo odkupna cena v povprečju zvišala za 15 grošev ali za 5 do 6 odstotkov, toda šele po 1. januarju 1977.
S tem kompromisom kmetje niso in ne morejo biti zadovoljni. Zlasti ne kmetje, ki imajo spričo lege glavne dohodke iz prireje mleka in mesa. Le-ti najbolj trpijo na posledicah večtedenske suše, ki jih je opeharila za drugi in tretji od kos na travnikih in ki jih bo opeharila — če bo trajala še teden dni — tudi za pridelek koruze, tako zrnate kot tiste za siliranje. Pri sedanjem staležu živine bodo domače zaloge krme pošle že koncem tekočega leta. Z drugimi besedami: večina gorskih kmetov bo morala zaklati eno četrtino od polovice govedi, če v kratkem ne pride do večdnevnega deževanja. Kam z mesom teh goved, je spričo
Obisk Podporne jednote
V	petek sta obe osrednji organizaciji koroških Slovencev obiskala predsednik in podpredsednik največje organizacije slovenskih izseljencev iz ZDA »Slovenske narodne podporne jednote" Frank Groser in John Fabec.
Predstavniki koroških Slovencev so jima orisali položaj, v katerem živi slovenska manjšina na Koroškem in še zlasti dejstvo, da Avstrija po 21 letih še vedno ni izpolnila državne pogodbe, zdaj pa je sprejela dva zakona, ki pomenita njeno očitno revizijo. Predstavnika »Slovenske narodne podporne jednote" v ZDA sta obljubila vso podporo koroškim Slovencem v njihovem boju za narodnostni obstoj.
Udo Manner odstopil
Načelnost in doslednost sta redki čednosti: Udo Manner, socialistični občinski odbornik v Velikovcu, je načelen in dosleden. Socialistična načela mu niso dopustila, da bi glasoval za postavitev in po »vnebohodu" za ponovno postavitev Steinacherjevega spomenika. Tudi se ni pustil zlorabljati za manjšini sovražno držo svoje stranke. Stranka ga je pozvala, naj se obrne na njeno nemškonacionalno tudi on. Ko tega ni storil in ni glasoval za ponovno postavitev Steinacherjevega spomenika, mu je stranka odpovedala zaupanje in ga pozvala, naj potegne konsekvence. Udo Manner je to v svoji doslednosti tudi storil: odstopil je kot občinski odbornik.
podobnih razmer po drugih zahodnoevropskih deželah vprašanje, je mogoč samo en odgovor: cene klavnih živali bodo padale tja do prihodnjega poletja.
Te okoliščine so sprožile masivne proteste kmetov in kmetijskih zbornic proti dunajskim političnim kompromisom. Z vso ostrino je med drugim te kompromise zavrnila koroška kmetijska zbornica ob soglasju njenih petih frakcij. Tudi socialistična frakcija v tej zbornici se je postavila proti socialistični dunajski vladi. Najbolj odločno pa se je kompromisom zoperstavila skupina kmetov, ki pripadajo splošni kmečki zvezi, ki ni vezana na direktive političnih strank. Od srede minulega tedna ima ta skupina zasedene uradne prostore predsednika koroške kmetijske zbornice. S tem dnem je stopila v gladovno stavko in dejala, da omenjenih prostorov ne bo zapustila prej,
Pričakovanja koroškega turističnega gospodarstva, da bo po uspešni zimski sezoni prišlo do še uspešnejše poletne sezone, se doslej niso uresničila. Po porastu nočitev v zimski sezoni za dobrih deset odstotkov je prišlo letos maja do močnega upada. Inozemski turisti niso prišli na Koroško v takem številu kot je bilo mogoče povzeti iz napovedi in pričakovanj. V primerjavi z majem 1975 je število njihovih nočitev nazadovalo v obrtnih podjetjih za 23 odstotkov, pri zasebnih oddajalcih turističnih sob pa celo za 38 odstotkov.
Še bolj je razočaral junij, ki je glavni mesec poletne predsezone. Po glavnih turističnih centrih Ko-
Za zidovi starega salzburškega gradu Klesheim, kjer je govoril ob 200. jubileju ZDA, je avstrijski kancler dr. Bruno Kreisky — pozabil zgodovino, piše osrednje sovjetsko partijsko glasilo »Pravda". Docela nedvoumno se je namreč zahvalil ZDA, ker »so osvobodile Avstrijo od sovjetske armade, ki je okupirala večji del dežele".
Čeprav so bili sovjetski odnosi z Avstrijo od nekdaj privilegirani in je Moskva ob vsaki ustrezni priložnosti poudarjala svojo podporo avstrijski nevtralnosti in ni nikoli načela za dunajsko vlado kočljivih vprašanj — denimo izpolnjevanja državne pogodbe — je bila tokrat mera vendarle prepolna. Kreisky je izjavil nekaj, kar »milo rečeno vzbuja osuplost", piše »Pravda", ki izraža ogorčenje ob stališču Krei-skega, da sovjetski vojak avstrijskemu narodu ni prinesel svobode, ampak okupacijo, izpod katere ga je rešil šele ameriški vojak.
Mar so se v spominu Kreiskega zabrisali tisti zgodovinski dnevi leta 1945, ko je sovjetska armada največ prispevala k porazu tretjega raj ha in k osvoboditvi mnogih evropskih držav od nacističnega suženjstva, vključno z Avstrijo, vprašuje »Pravda", ki avstrijskemu kanclerju skuša osvežiti spomin na tiste dneve, ko so sovjetske vojake pozdravljali ne le komunisti, ampak tudi socialisti — katerih vodja je danes zvezni kancler.
»Pravda" opominja Kreiskega na velike napore ZSSR, da bi leta 1955 sklenili državno pogodbo, ki je Avstriji prinesla neodvisnost in dejansko suverenost. Sovjetska vlada, piše »Pravda" si je prizadevala, da bi pod tem življenjsko važnim do-
preden ne bo na Dunaju revidiran omenjeni kompromis, oz. da bodo zadnjega od njih odnesli na nosilih v bolnišnico.
V ponedeljek se je nad 350 kmetov pripeljalo v koroško prestolico ter s svojo navzočnostjo demonstriralo svojo solidarnost z gladu-jočimi kmeti, ki so od ponedeljka naprej pili samo več sodo. S traktorji so ustavili promet na cestah okoli kmetijske zbornice. Neprijetno prizadeta je bila ob gladovni stavki ter demonstracijah najmočnejša kmečka politična organizacija — OVP-jevski Bauernbund. Demonstracija je v precejšnji meri bila naperjena tudi proti njemu, kajti razni pozivi, naj se kmetijska zbornica bolj odločno zavzema za pravice in interese kmetov, so posredno ali neposredno veljali tudi Bauernbundu, ki ima v kmetijski zbornici največjo besedo. Kmetje, ki so obkolili zbornico, so glasno
roške je bilo za dobro tretjino manj gostov kot pred letom dni. Podobno je bilo mogoče ugotoviti na koroških magistralah mednarodnega turizma. Koncem junija so bile za ta čas razmeroma prazne. Avtomobilski promet na teh cestah je bil namreč podoben onemu v aprilu in maju, čeprav so se v Zvezni republiki Nemčiji medtem že pričele velike počitnice.
Koroška turistična zveza govori s tem v zvezi o občuteni trudnosti nemških turistov za potovanje in za dopust v Avstriji, oziroma na Koroškem. Da je temu tako, sledi iz sporočil omenjene zveze, da je bilo začetkom julija na Koroškem najmanj 15 odstotkov turističnih
kumentom postavili svoj podpis predstavniki dveh držav antihitler-jevske koalicije, Kreisky pa zdaj izjavlja, da je državna pogodba rezultat zgolj uspehov ZDA v času hladne vojne.
Mar ne zvenijo čudno v ustih državnika nevtralne Avstrije takšne izjave, se sprašuje »Pravda" in nato opozarja, da poskusi sprevračanja splošno znanih zgodovinskih dejstev niso nikoli prinesli avtoritete tistim politikom, ki so se k njim zatekali, ampak prej nasprotno. »O tem bi želeli spomniti avstrijskega kanclerja", zaključuje »Pravda".
... V MAKEDONIJI
Ob sprejetju zakona o popisu prebivalstva in narodnostnih manjšin v avstrijskem parlamentu je republiška konferenca SZDL Makedonije, izražajoč občutke, zaskrbljenost in želje vseh delovnih ljudi in občanov SR Makedonije, energično protestirala proti najnovejši grobi reviziji jasnih določil državne pogodbe z Avstrijo, kršitvi listine OZN o človekovih pravicah, zaključnega dokmuenta evropske konference o varnosti in sodelovanju v Helsinkih ter političnih dogovorov z najodgovornejšimi dejavniki avstrijske republike.
Republiška konferenca SZDL Makedonije podpira v celoti izjavo ZIS in poudarja, da vsako tendenciozno preštevanje ali popis manjšin pomeni popuščanje pred nacionalističnimi in šovinističnimi silami, katerih cilj in akcija sta statistični
izžvižgali poslanca Deutschmanna, ko je hotel zapustiti zbornico. Glasno so ga opozorili na svoje zahteve. Predsednik kmetijske zbornice Sodat se tudi ni upal izraziti solidarnost z gladujočimi ter se skril za floskulo, da ima za akcijo kmetov vedno simpatije. Deželni svetnik Rudolf Gallob, ki je kot zdravstveni referent obiskal gladu-joče kmete in jim ponudil zdravniško pomoč, je ob koncu dejal na račun Bauernbunda:	»Človeško
gledano je treba zelo priznati, kar se tukaj dogaja; vendar bi bilo politično gledano brezdvomno bolj učinkovito, če bi se teh akcij udeležila tudi močnejša zastopstva kmetov." Prvi uspeh so kmetje zabeležili že v ponedeljek: prezidij koroške kmetijske zbornice je te-legrafiral na konferenco predsednikov kmetijskih zbornic, naj se nanovo pogaja z zvezno vlado o cenah za agrarne produkte.
postelj, za katere s strani turistov ni bilo nobenega naročila. Tako je n. pr. v območju Vrbskega jezera še vedno okoli 20.000 postelj, ki za glavno poletno sezono niso razprodane. Podoben je položaj v območju Millstattskega in Osojskega jezera, skratka v celotnem koroškem centru turizma.
V takih okoliščinah je že sedaj očitno, da bo koroško turistično gospodarstvo kot celota leto 1976 zaključilo z deficitom, ki bo večji kot je bil v zadnjih dveh letih. Večji zaradi tega, ker je medtem ponudba turističnih postelj narasla za okrog deset odstotkov na 220.000. Merjeno po številu koroškega prebivalstva odpade s tem v povprečju na prebivalca 2,5 turističnih postelj, ki pa so zasedene kvečjemu 60 dni na leto. Od turizma pa živi na Koroškem 16.000 podjetij.
Po dosedanji poti bo prišlo veliko koroških turističnih podjetij v nevarnost konkurza. Ker je donos teh podjetij odvisen od faktorjev, kot so višina investicij, cene za nujene usluge, izkoriščenost razpoložljivih kapacitet in povpraševanje s strani nizozemskih turistov, je upravičena trditev, da je koroško turistično gospodarstvo na dosedanji poti v težavah, katerih se bo težko znebilo. Ponudba uslug je večja od povpraševanja in cene inozemski turisti večinoma nočejo akceptirati, ker so drugod ugodnejše. O tem priča najbolj naval nemških in tudi avstrijskih turistov na mejnih prehodih proti Jugoslaviji in Italiji.	(bi)
etnocid in politika denacionalizacije.
... V SRBIJI
Tudi prezidij SR Srbije je na svoji zadnji seji razpravljal o nadaljnjem razvoju avstrijsko-jugo-slovanskih odnosov, na katere vpliva tudi sprejetje zakonov o preštevanju ter o narodnih skupnostih. Sprejetje teh zakonov pomeni grobo kršenje določil državne pogodbe z namenom, da se izogne jasno določenim mednarodnim obveznostim. Taka drža neposredno škoduje dobrososedskim odnosom ter sodelovanju med obema državama, je rečeno v stališču predsedstva SR Srbije. Ob koncu zagotavlja predsedstvo Srbije, da nudi slovenski in hrvaški manjšini v Avstriji svojo popolno podporo v njih pravičnem boju za dosego pravic nji-(Dalje na 3. strani)
"uristiino gospodarstvo v težavah
..Pravda" napada Kreiskega
Odločen protest po jugoslovanskih delnih republikah
Kratke vesti
KANCLER SCHMIDT ODKLONIL
PODPORO KOMUNISTIČNI
ITALIJI
$ Kancler ZRN Helmut Schmidt je razburil precej duhov s svojo izjavo, da Italija ne sme računati z gospodarsko podporo zahodnega sveta, če bi bila pri novi italijanski vladi soudeležena tudi KPI. Svojo izjavo je podal pred ameriškimi novinarji, vendar izjava menda ni bila namenjena za tisk. Vendar je ta — brezdvomno kal-kulirana — indiskrecija naletela tudi na Zahodu na deljen odmev: v ZDA niso hoteli oddati komentarja niti k resničnosti ali neresničnosti Schmidtovega namiga, da so na gospodarskem vrhu zahodnih držav soglasno sklenili, da držav s komunistično vlado ne bodo podpirali več. V Franciji so se glasili komentarji od malo diplomatske »nesramnosti" vse tja do »vmešavanja v notranje zadeve" drugih držav.
VATIKAN PROTI STERILIZACIJI
9 Proti sterilizaciji se je izrazil Vatikan v tajnem dokumentu, ki ga je sedaj objavilo jezuitsko glasilo »la civilta cattolica". Ta dokument je bil sklenjen že pred dobrim letom kot odgovor na vprašanje ameriške škofovske konference, ki se je, zaskrbljena nad pomnoženimi sterilizacijami v ZDA, obrnila na Vatikan. Po dokumentu je sterilizacija nedovoljena, ker »rani dostojanstvenost ter nedotakljivost človeške osebe". Po splavu ter evtanaziji je to tretje darilo določenih tokov »moderne civilizacije človeštvu", je rečeno v dokumentu.
OBSODBE NA POLJSKEM
•	Sodišče je na Poljskem obsodilo več delavcev na zaporne kazni od štiri do deset let, ker so se udeležili demonstracij proti povišanju cen za živila prejšnji mesec. Centri teh delavskih vstaj so bili mesta Radom ter Varšava, kjer so protestirali predvsem delavci tovarne traktorjev Ursus.
AVSTRIJSKI AIDE MEMOIRE
ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI
•	Zaradi petih prekrškov avstrijskega zračnega prostora — letala nemške zvezne vojske so preletela predvsem na zahodu avstrijski zračni prostor, je avstrijska zvezna vlada protestirala v Bonnu. V aide memoiru (diplomatski spomenici) vladi ZRN sta navedena še nadalj-na dva primera, ko so civilna nemška letala uporabila oz. zlorabila avstrijski zračni prostor za prelet šehoslovaške oz. madžarske meje, kar je privedlo do precejšnjih težav s tema dvema kominformov-skima državama. Predvsem v zadnjem primeru — nekaznovani polet na Madžarsko — tudi Avstrija ni nedolžna: nadzorovanje zračnega prostora je skrajno neefektivno, kajti pot iz ZRN na Madžarsko traja precej časa, vendar še premalo dolgo, da bi avstrijska mesta preprečila ta načrt.
ZDA: ODLOČITEV PRI
REPUBLIKANCIH V ZADNJEM
TRENUTKU
® Šele na občnem zboru za nominiranje republikanskega kandidata bo padla odločitev, ali bo Geraldu Fordu uspelo, da bo postal glavni kandidat svoje stranke pri predsedniških volitvah 2. novembra. Dose-daj je Ford dobil le 1066 delegatskih glasov, njegov kontrahent Ronald Reagan, bivši filmski igralec pa 1020. 172 kandidatov se bo šele odločilo na strankinem zasedanju. Za imenovanje tega predsedniškega kandidata je potrebnih 1130 glasov.
Italijanske stranke proti dvojni meri Avstrije!
Skupna Koroška 6
(Nadaljevanje in konec)
Dr. Ernst VValdstein je svoj doprinos posvetil vprašanju „Cerkev“ in „Politika“. Drugi vatikanski koncil je jasno povedal, da Cerkev niso le papež in škofje in kvečjemu še duhovniki, marveč skupnost vseh katoličanov s Kristusom. Odnos Cerkve do političnih strank je nakazan v izjavah škofov in kardinala ter predstavnikov strank, odnos Nemcev in Slovencev na Koroškem pa je slej ko prej odprto vprašanje. Pač pa se javlja kritika tako na Cerkvi in njenih predstavnikih enako na strankah iz obeh strani.
Pojavlja se vprašanje, ali more Cerkev iz svojega nauka jasno odločiti, kako vrednota prestavlja jezikovna ali narodnostna pripadnost za osebnost človeka?
Sledi vprašanje ali je Cerkev moralno dolžna vso svojo pomoč nuditi Slovencem kot številčno slabši skupnosti?
In končno ali naj se Cerkev neposredno izjavi k realizaciji državne pogodbe in zaščiti manjšine.
Po našem mnenju za realizacijo državne pogodbe prav gotovo ni Cerkev zadolžena, ker Cerkev ni pogodbe podpisala, načelno pa mora Cerkev zastopati stališče, da pogodba obvezuje državo.
Kar se tiče sodelovanja katoliških mladinskih organizacij za pravice koroških Slovencev, smo prepričani, da to načelno zadržanje Cerkvi ni škodovalo.
Rektor Jože Kopeinig razlaga delo Doma prosvete v Tinjah, ki posveča pretežno skrb izobrazbi odraslih. Le-ta ima zelo širok obseg in ima svoj početek že leta 1932 v domu za duhovne vaje.
Urednik „Kleine Zeitung" Heinz Stritzl je svojemu članku dal naslov ..Koroška išče svojo vsebino". Posamezne misli prav gotovo držijo, ravno urednik Stritzl bi z visoko naklado lista imel vso možnost najti dejansko vsebino Koroške. Vsebina je dana in pot je Predpisana z besedilom državne pogodbe. Skladamo se z g. Stritz-l°m „Umso notvvendiger ist es, keine Zvveifel an der Vertragstreue Osterreich aufkommen zu lassen."
Urednik „Volkszeitung“ VValter Raming, „Karnten osterreichisch, frei und ungeteilt", se sklicuje v članku „Karnten ..." na zaščito posameznika, ki velja v zapadnem svetu in na zaščito skupine, ki se uveljavlja v vzhodnem svetu. Jas-n° je pri tem, da avstrijska državna pogodba ščiti skupnost na določenem ozemlju.
Dr- Manfred Scheuch, glavni Urednik socialistične „Arbeiterzei-tung' razmišlja o zamujenih pridnostih iz časov monarhije ter orve in druge republike.
Prof. Jože VVakounig: Koroško vPrašanje — vzroki trenutnega stanja ■— možnosti rešitve. Koroško ozračje je glavna ovira zadovoljivi rešitvi odprtega vprašanja. To pa Je mogoče reševati le skupno z °čema slovenskima osrednjima or-9amzacijama na osnovi besedila državne pogodbe iz leta 1955. V obvezni dvojezični šoli vidi prof. ^akounig korak k spravi na Koroškem in ta pot je bila 1958 zasuta, dušenje dvojezičnih napisov leta 1^72 pa je bila „zmaga v nemški n°či“. Kljub vsem oviram pa je Prof. VVakounig optimist, ki gleda 2 odprtimi očmi v bodočnost.
Knjiga „Das gemeinsame Karn-ten — Skupna Koroška" stane
— šilingov in jo dobite v Mohorjevi knjigarni.
Mi
Protesti proti sklepu avstrijskih parlamentarnih strank o preštevanju se množijo: na odločno obsodbo sta zakon o preštevanju in o narodnih skupnostih naletela tudi v Italiji. Ostro so proti tem sklepu protestirali predstavniki slovenske narodne skupnosti v Furlaniji-Julij-ski krajini. V nasprotju s Koroško pa so se izrazila proti tema zakonoma tudi deželna predstavništva italijanskih strank od krščanskih demokratov preko socialistov in socialdemokratov vse tja do KPI. V naslednjem objavljamo stališča dr. Draga Šiškoviča, predstavnika Slovenske kulturnogospodarske zveze, člana deželnega odbora demokristjanov dr. Rolanda Ciana, pokrajinskega sekretarja socialistične partije Luccia Ghersija, namestnika deželnega tajnika socialnih demokratov Georgija Cesare, pokrajinskega tajnika Slovenske skupnosti in tržaškega občinskega mandatarja dr. Rafka Dolharja ter deželnega tajnika KPI Antonia Cuf-fara:
Dr. KAREL ŠIŠKOVIČ SKGZ: V Evropi čedalje bolj prodira misel, da so narodne manjšine problem, ki se ga da rešiti z zagotovitvijo enakopravnosti in svobodnega razvoja. Avstrijska država, ki so jo sile antifašistične koalicije in antifašističnega odpora rešile izpod nacizma, pa je danes edina država v zahodni Evropi, ki hoče odkrito in na podlagi odobrenih zakonov nadaljevati represijo nad Slovenci na Koroškem in Štajerskem ter Hrvati na Gradiščanskem, torej nadaljevati nacistično načelo. To je poskus genocida, ki ni le v nasprotju z avstrijskimi mednarodnimi obveznostmi, marveč je v nasprotju z vsemi vsesplošnimi tendencami o razširjanju pravic manjšin. Slovenci v Italiji ne moremo drugače kot izraziti ogorčen protest proti zakonom, ki jih je avstrijski parlament kljub odporu slovenskih in hrvaških organizacij sprejel za preštevanje in za tako imenovano pospeševanje, in poudariti svojo vsestransko solidarnost s svojimi brati onkraj Karavank.
Dr. ROLAND CIAN, član deželnega odbora krščanskih demokratov in predsednik komisije za manjšine in človečanske pravice: V primeru ravnanja s Slovenci in Hrvati s strani Avstrije je prav, da opozorimo avstrijske oblasti in stranke na dejstvo, da morajo za avstrijske državljane slovenske ali hrvaške narodne skupnosti uporabljati iste mere in isto tehtnico, kakor takrat, ko zahtevajo od Italijanov posebna priznanja za državljane nemškega jezika. Drugače so in ostanejo nacionalisti. Vemo pa, koliko je Evropo veljal nacionalizem.
LUCCIO GHERSI, pokrajinski sekretar PSI: Socialistična partija budno spremlja vprašanje zaščite sl oves ke manjšine na Koroškem, podobno kot vse demokratične sile Furlanije-Julijske krajine. Glede odprtih vprašanj na Koroškem z novimi restriktivnimi ukrepi za Slovence pa menimo, da bi bilo primerno, da avstrijske politične sile ponovno proučijo to vprašanje. Predvsem avstrijska socialdemokratska stranka mora upoštevati napreden pomen rešitve, ki mora zagotoviti vsaj že zagotovljene pravice avstrijskih državljanov slovenske narodnosti, pri čemer se je treba izogniti številčnemu konceptu, ki negira demokratično načelo manjšinske zaščite.
GIORGIO CESARE, namestnik deželnega tajnika PSDI in načelnik svetovalske skupine v tržaškem občinskem svetu: Problemi manjšin so predvsem problemi demokracije. Demokratična država mora zagotoviti manjšinam, ki živijo v njenih mejah, takšne pravice, kakršne zahteva za svoje sonarod-
njake, ki žive v drugih državah. Preštevanje zavračajo Slovenci v Furlaniji-Julijski krajini, Italijani v Istri in na Reki ter Slovenci na Koroškem. Zaradi tega menimo, da je napak vztrajati na etničnem popisu, ki grozi, da bo zastrupil odnose, ki bi se morali odpreti in grozi, da bo zastrupil odnose med večino in manjšino.
Dr. RAFKO DOLHAR, pokrajinski tajnik slovenske skupnosti, občinski svetovalec: Predstavniki Slovencev v Italiji najostreje obsojamo ravnanje avstrijske vlade s koroškimi Slovenci in z gradiščanskimi Hrvati in z njimi solidariziramo. Mi menimo, da je ravnanje avstrijske vlade z našimi brati na Koroškem tudi napad na nas, napad
Znani avstrijski in evropski strokovnjak za manjšinsko pravo prof. dr. Veiter je izjavil, da se je Avstrija s sprejetjem spremenjenega zakona v popisu prebivalstva in zakona o narodnostnih skupinah odločila za etnocid11 nad koroškimi Slovenci in gradiščanskimi Hrvati.
V	obširnem članku pod naslovom »Popoln red je smrt11, objavljenem v dunajskem tedniku „Die Furche11, je prof. Veiter poudaril, da je Avstrija s sprejetjem omenjenih zakonov izrazila prepričanje, da so manjšine „nered“. Veiter je poudaril, da so novi zakoni uperjeni »proti razvoju manjšin11, kar je razvidno iz dejstva, da pojma »razvoj11 zakoni ne omenjajo. Z načrtovanim popisom manjšin v Avstriji ne dokazujejo ljubezni do statistike, kako malo je še Slovencev in Hrvatov v Avstriji. Oziroma, kako malo je ljudi, ki bi pod pritiskom izjavili, da so Slovenci ali Hrvati in bi si s tem ogrozili osebno in družbeno eksistenco. Po popisu prebivalstva posebne vrste »Slovenec na Koroškem ne bi mogel postati
Slovenska skupnost pri avstrijskem konzulu
V	zvezi s sklepom avstrijskega parlamenta glede zakona v preštevanju ter zakona o narodnih skupnostih sta obiskala te dni deželni tajnik Slovenske skupnosti poslanec dr. Drago Štoka ter pokrajinski tajnik dr. Rafko Dolhar avstrijskega konzula v Trstu ter mu izrazila zaskrbljenost Slovenske skupnosti, ko hoče Avstrija šteti koroške Slovence proti njihovi volji. Avstrijski konzul je predstavnika Slovenske skupnosti zadržal na daljšem razgovoru in zagotovil, da bo stališče Slovenske skupnosti posredoval pristojnim avstrijskim oblastem.
Odločen protest...
(Nadaljevanje z 2. strani)
hovega narodnega razvoja v pričakovanju, da bo Avstrija nemudoma in brez odlašanja zadostila obveznostim mednarodnega prava.
... IN VOJVODINI
Skupščina jugoslovanske avtonomne pokrajine Vojvodine je izjavila, da je avstrijski parlament kršil obveznosti iz državne pogodbe v škodo manjšin. Vsebina sprejetih zakonov ni le enostranska revizija določil iz državne pogodbe, ampak tudi predstavlja nevaren precedenčni slučaj v mednarodnih in posebej še medsosednih odnosih. Razen tega ravna Avstrija nedvoumno proti duhu in jedru sklepov helsinške konference o evropski varnosti in sodelovanju.
Uresničitev politike narodne enakopravnosti vseh narodov in manjšin meri tudi Vojvodina izredno pomembnost, saj je to eden od osnov-
na integriteto celotnega slovenskega naroda, ki živi izven meja matične domovine. Nezaslišano postopanje avstrijske vlade pa ne nasprotuje vsem priznanim in človečanskim pravicam, temveč tudi pogodbam, ki jih je Avstrija sprejela.
ANTONIO CUFFARO, deželni tajnik KPI dežele Furlanije-Julijske krajine: Z zaskrbljenostjo zasledujemo način, s katerim namerava Avstrija rešiti problem in vprašanja zaščite slovenske in hrvaške manjšine. Ne samo da imamo opravka z zelo dolgo zamudo izvajanja državne pogodbe, temveč vse kaže, da iščejo restriktivne rešitve, povezane z nesprejemljivim kriterijem zaščite slovenske manj-
niti pomožni delavec, dokler bi bila v Avstriji brezposelnost,11 pravi dr. Veiter.
Avstrijski strokovnjak je izrazil bojazen, da bo ob sprejemanju določil k zakonu o narodnostnih skupinah prišlo do novega »diktata11 koroških strank, ki so tudi sedaj vsilile svoje mnenje. Koroške stranke, ki izven Koroške nimajo nobene teže v avstrijski javnosti, bi v primeru plebiscita doživele »uničujoč poraz11. Prof. Veiter zanika stališče kanclerja Kreiskega, da z novimi zakoni izpolnjujejo 7. člen državne pogodbe in da z njimi Av-
nih principov jugoslovanskega političnega in ustavnega sistema, saj predstavlja avtonomna pokrajina Vojvodina značilno multinacional-no področje Jugoslavije. Ob koncu izjave je rečeno, da podpira Vojvodina vse izjave Zveznega izvršnega sveta ter ukrepe zvezne skupščine Jugoslavije glede ureditve odnosov do republike Avstrije.
šine, ki je pogojen z njenim številčnim obsegom. Na noben način ni mogoče podrejati pravice državljanov slovenske ali hrvaške jezikovne skupine njih številu. Pri vprašanjih demokracije in človeške svobode, kot tudi pri izvajanju pogodb, so nepojmljivi suhi računi in aritmetična diskriminacija.
Odkritosrčno želimo, da bo avstrijska vlada popravila to stališče in da bodo demokratične sile Avstrije zavrnile vpliv in stališča šovinističnih skupin.
Kot nerazumljivo odločitev so označili sklepe treh strank v parlamentu tudi predstavniki in javni delavci italijanske narodne skupnosti v Sloveniji.
strija ustvarja »vzorno11 manjšinsko pravo, češ da so manjšine v Avstriji »privilegirane11. Veiter navaja vrsto primerov o pravicah in razvoju manjšin v Evropi, in nadaljuje, da koroškim Slovencem tudi v prihodnje preostaja samo »potrpežljivost11. Veiter je naštel vrsto mednarodnih organizacij in institucij, pri katerih bi avstrijski politiki lahko dobili informacije in poduk o reševanju manjšinskih vprašanj. Vendar domači politiki tega „za čudo ne želijo11, o vseh teh institucijah pa »komaj kaj ve kateri koli avstrijski poslanec11.
Pristanek na Marsu
# V torek je pristala na Marsu ameriška vesoljska ladja Viking I. Poleg meseca so sedaj ZDA — nalašč ob 200-letnici obstoja — »zavzele11 tudi še Mars. Vesoljska ladja je mehko pristala in poslala na zemljo slike v fantastični kvaliteti.
Veiter: niti pomožni delava več!
Izjava deželnega tajništva slovenske skupnosti o dogodkih na Koroškem
V avstrijskem parlamentu zastopane stranke hočejo z brutalnim in skrajno nedemokratčnim sklepom prešteti Slovence na Koroškem in jim nato deliti pravice, predvidene v sedmem členu avstrijske državne pogodbe na podlagi izida narodnostnega štetja in na podlagi zahtev nemških šovinistov. Ta skrajno krivični sklep so avstrijske stranke (socialisti, katoliška ljudska stranka ter liberalci) sprejele kljub odločnemu odporu koroških Slovencev, ki so od vsega začetka odklanjali narodnostno štetje in zahtevali, v skladu z državno pogodbo, svoje narodne pravice na vsem narodnostno mešanem ozemlju na Koroškem, ne glede na številčnost slovenskega prebivalstva.
Sklep avstrijskih strank ni naletel na ogorčenje samo pri koroških Slovencih, ampak je proti njemu protestiral ves slovenski narod, v domovini in v zamejstvu.
Ob težkih urah, ki jih preživlja naš narod na Koroškem, deželno tajništvo Slovenske skupnosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini
protestira
proti sklepu avstrijskih oblasti in bo ta svoj protest poneslo deželno tajništvo na pristojna mesta
izraža
popolno solidarnost koroškim bratom in jih bodri, naj bodo močni in enotni v boju proti krivičnemu sklepu avstrijskih strank
ugotavlja
veliko enotnost in skupno hotenje vsega slovenskega naroda, tako v Sloveniji kot v zamejstvu, kar združuje vse Slovence v veliko narodno skupnost ne glede na meje in življenje v različnih državah.
Zahteva
da avstrijske oblasti takoj opustijo akcijo za preštevanje Slovencev na Koroškem, kjer živijo že tisočletja, saj je prav tu potekla zibelka slovenskemu narodu, in je zato vsako narodnostno štetje ne samo odveč, ampak je dejanje, ki žali zgodovino slovenskega naroda in vse Evrope.
Selani so nam peli v
Pisma fcatca:
ZASTRUPLJENO OZRAČJE V KOTMARI VASI
Zadnjo nedeljo smo gledali v naši televiziji „Cas v sliki". V oddaji so prenašali življenje v Kotmari vasi. Neka gospodinja (ni se upala povedati, da je učiteljica) se je šopirila, češ da je ozračje zastrupljeno med ljudmi. Mladi kmet, ki je govoril prav iz srca, jo je potolažil, kako lepo se razumejo ljudje med seboj, sosedje drug drugemu pomagajo, ne glede, če kdo govori slovensko ali nemško. Tista učiteljica pa vidi okrog sebe samo ..sovraštvo", in to samo v Čahorčah, v njenem hujskaškem krogu.
Pokazali so tudi ..brambovski grob" na pokopališču. (Če bi jih pot zanesla malo više v stran, bi lahko v televiziji videli požgani partizanski spomenik, ki so ga letos oskrunile zlobne roke.) Tisti brambovski grob pa naj bi pokazali pred dvema letoma, ko je 50 let klical in prosil pod meter visokimi koprivami na sredi pokopališča, da bi se ga kdo usmilil in očistil plevela, a ..domovini zvesti" ga niso slišali. Sele sedaj ga je novi lastnik popravil.
Naslov na uredništvu NT
KLOPINJSKO JEZERO
V noči od 12. na 13. julija je bilo poškodovanih ob Klopinjskem jezeru več klopi, nasadi cvetja in posode za smeti. Škoda znaša 10 tisoč šilingov.
V	Podlibiču je v 77. letu starosti konec junija umrl skrben družinski oče France Blažej, pd. Krotnikov oče. Z ženo Marijo sta lepo vzgojila osem sinov. V drugi svetovni vojni je trpela družina pomanjkanje hrane, a navkljub temu mu je bila njegova družina srčna zadeva.
V	zadnjih letih življenja ga je težka bolezen priklenila na domačo posteljo, zlasti je trpel zadnje mesece in tedne. Njegova žena in otroci so mu posvečali vso telesno skrb.
Kako je bil pokojni France Blažej priljubljen, je pokazal pogreb, ki se ga je udeležila velika množica njegovih prijateljev in znan-
V petek, 16. julija, je vabila Krščanska kulturna zveza na večerni pevski koncert v hotelu „Korotan“ ob Vrbskem jezeru. Napovedani so bili Selani s tremi pevskimi zbori. Poslušalci naj bi bili hišni gostje, povečini Holandci, Slovenci iz bližnje in daljne okolice ter sploh ljubitelji slovenske pesmi. Bogve kaj je bil vzrok, da je bila dvorana le napol zasedena. Vendar so vsi, ki so kljub vročini bili navzoči, doživeli tako lep večer, da ga bodo še dolgo pomnili. Koncerta sta se kot pozorni poslušalki udeležili tudi soprogi jugoslovanskega veleposlanika Vlahova in generalnega konzula Lubeja.
Že čedna narodna noša mladih pevk in pevcev je nudila očarljivo sliko, ki je nehote budila simpatije do te vesele skupine. Petje pa ta-
V soboto, 17. julija, je priredilo domače Slovensko prosvetno društvo „Trta“ pri Rutarju v Žitari vasi „Večer slovenske pesmi in folklornih plesov".
Sodelovali so: domači moški pevski zbor „Trta“ pod vodstvom Jozija Starca, moški in mešani
cev, kateremu so izkazali zadnjo čast.
Pogrebne svečanosti je opravil dekan Kristo S r i e n c ob asistenci kaplana Hanzeja Dersule ter prof. dr. Stanka Č e g o v n i -k a. Tolažilne besede sta v cerkvi izrazila dekan Srienc in kaplan Dersula.
Rajni France Blažej se je v življenju zmerom zavedal besed Simona Gregorčiča:
..Dejanje ti ljubi, a boj se pokoja!
Dolžan ni samo, kar veleva mu stan;
kar more, to mož je storiti dolžan!
ko, da je neka navdušena poslušalka iz Nemčije dejala, da bi jih šla poslušat na konec sveta. Nastop fantov in deklet je bil sproščen in naraven, njih veseli nasmeh neprisiljen in iskren. Njih čisti mladi glasovi se ujemajo v bla-godoneči harmoniji, njih celotni nastop razodeva srčno veselje do petja. Pozna se jim, da jim ni glavna reč za vsako ceno brezhiben in učinkovit nastop pred ploskajočo publiko, ampak petje kot tako, kot nekdaj pod vaško lipo. Zaradi tega je pa tudi kvaliteta njihovega petja tolika, da jim je treba svetovati, naj je ne postavljajo pod mernik selske odmaknjenosti od sveta, marveč samozavestno nosijo na trg naših dvoran in pred množico hvaležnih poslušalcev.
Pevovodja Franc Čertov vodi me-
Korotanu
šani in dekliški zbor z veliko prizadevnostjo in jih spretno vodi tudi skozi težje skladbe. Nad vse prijetno presenečenje je pa dirigentka moškega zbora, Mira Draže. Polna temperamenta vodi z živahnim dirigiranjem fantovske glasove, ki ji sledijo na sleherni namig, kot bi bile nevidne niti med njimi in njenimi prsti. Hanzi Olip je bil poleg petja še povezovalec. K vsaki pesmi je znal v slovenskem in nemškem jeziku povedati kaj modrega, poučnega ali veselega in je s tem jako popestril lepi, kratkočasni spored. Spet se je izkazalo, da ustrezna povezava nujno spada k pevski prireditvi, če naj ta ne postaja enolična in utrudljiva.
Res lep večer smo doživeli. Selanom pa bi radi povedali, da jih hočemo kmalu in večkrat slišati.
PEVSKI KONCERT
Prireditelj: SPD „Danica“ v Št. Vidu v Podjuni
Kraj: na Breznikovem campu ob Zablatniškem jezeru
Čas: petek, 23. 7., ob 20.30
Sodelujejo: Moški zbor SPD
„Trta“ iz Žitare vasi
Mešani zbor SPD „Danica“ iz
Št. Vida v Podjuni in
Trio „Korotan" s pevci SPD
„Danica“.
PESTRI VEČER
Prireditelj: SPD „Vinko Poljanec" v Škocijanu
Kraj: v farni dvorani v Škocijanu
Čas: sobota, 24. 7., ob 20.30
Sodelujejo: Folklorna skupina KUD „Mali vrh" Nemilje-Podblica pri Kranju Mešani zbor SPD „Danica“ iz Št. Vida v Podjuni in Moški zbor SPD „Vinko Poljanec" iz Škocijana.
DOM v TINJAH
Od ponedeljka, 26. 7., ob 19. uri do četrtka, 29. 7., do 13. ure
DUHOVNE VAJE ZA DUHOVNIKE
Voditelj:
prof. dr. Anton Stress
Od petka, 30. 7., ob 9. uri do sobote, 31. 7., do 13. ure
TEČAJ IN SREČANJE IZOBRAŽENCEV
Tema: ..Kriterij krščanstva v sodobni pluralistični družbi11
Referenta:
prof. dr. Anton Stress, Ljubljana
prof. dr. France Rode, Ljubljana
POTOVANJE IN ROMANJE v Pariz, Lisieux, Nevers, Ars in Einsiedeln
od petka, 20. avgusta 1976, do sobote, 28. avgusta 1976 z modernim omnibusom podjetja Sienčnik.
Cena: 3680.— šilingov. Prijave sprejema Dušnopastirski urad do 7. avgusta 1976.
Tel.: 0 4222/85348
Večer slovenske pesmi in folklornih plesov
pevski zbor „Zarja“ iz Železne Kaple, ki ju vodi Jožko W r u I i c h , dalje kapelska folklorna skupina pod vodstvom Ludvika T o mase h i t z a ter ženski oktet Slovenskega prosvetnega društva „Obir“ iz Obirskega, ki ga vodi šolski ravnatelj Valentin P o I a n -š e k.
Pevski koncert je otvoril podpredsednik Krščanske kulturne
Vesele in žalostne novice iz Sel
Otroci Ridovčeve družine so izredno nadarjeni. Najstarejša Cilka je od prvega razreda ljudske šole dalje skozi gimnazijo v vseh predmetih imela red „prav dobro". Sedaj študira na univerzi v Gradcu, da postane profesorica. Njena sestra Klara je bila letos učenka šole za ženske poklice v Št. Jakobu in je prinesla domov spričevalo, v katerem pri vseh 17. predmetih stoji ocena prav dobro.
Bratec Nantej pa je dijak Slovenske gimnazije in je tudi odličnjak. Seveda pa niso samo nadarjeni, ampak tudi pridni pri učenju. Vsa čast!
Osemletna Malejeva hčerka Rozika, učenka šole na Kotu, je prvi dan počitnic v soboto, 10. julija, s prijateljico šla v gozd trgat in jest jagode. Zaužila je najbrž s strupom okuženo jagodo. Postalo ji je slabo, bruhala je in imela hude bolečine. Kljub zdravniškemu zdravlje-
zveze Stane VVakounig, ki je pozdravil navzoče občinstvo, zlasti še tuje turiste pa tudi domače občinstvo v slovenskem in nemškem jeziku. Stane VVakounig je tudi spretno povezoval posamezne točke, prav tako v obeh deželnih jezikih. S tem je omogočil razumevanje vsebine zapetih slovenskih pesmi in folklornih plesov.
Povedati moramo še, da je bil obisk pevskega koncerta pri Rutarju prav dober. Med občinstvom je bilo precej tujih turistov.
Domače Slovensko prosvetno društvo „Trta“ bo imelo 15. avgusta slično prireditev, prav tako pri Rutarju za tuje goste.
nju je še isti večer umrla v očetovem naročju. Vest o tragični smrti male deklice je v torek, 12. julija, privabila k pogrebu mnogo ljudi, posebno tudi otrok. Žalosti pa se je pridruževalo tolažilno veselje, saj se je nedolžni deklici odprl nebeški raj. Sveto obhajilo pri maši v petek ji je bilo sveta popotnica. Pogrebne obrede je opravil boroveljski g. kaplan Hanzej Olip z domačim župnikom. Fantovski pevski zbor je občuteno zapel dve pesmi „Vigred se povrne" in „Rož-marin". Zaostalim naj bo v tolažbo zavest, da imajo pri Bogu svojo pri-prošnjico.
BLAGOSLOVITEV NOVE GORSKE KAPELE S SV. MAŠO
Kraj: na Peci pri Veškem stanu Čas: nedelja, 25. 7., ob 10. uri Poskrbljeno bo tudi za prijeten oddih ob muziki, jedači in pijači.
Izgubili smo	im, gm.	.	! - ' * .1
skrbnega očefa	IfS
LEV DETELA:	(42. nadaljevanje)
Koroški pesniki in pisatelji
Dramski prizor je objavil Horst Ogris. Prve literarne poskuse v prozni ali pa pesniški obliki pa so v zadnjem času med drugim objavili tudi France Merkač iz Šmihela pri Pliberku, Janez Osvvald iz Celovca, France Serajnik iz Št. Petra pri Št. Jakobu v Rožu, Peter M i 11 o n i g iz Gorjan pri Zilji, Anita Hudi in drugi. Omeniti moramo tudi predstavitve sodobnega koroškega slovenskega ljudskega ustvarjanja kmetov, rokodelcev in delavcev, ki dokazuje še živo tvorno in ustvarjalno moč slovenskega preprostega človeka. Tako je MLADJE predstavilo literarnega samorastnika Antona Gabriela starejšega, upokojenega kmeta iz Leš, a tudi Jozija Turka, po poklicu krojača, ki živi sedaj v Svetni vasi, logarja Antona H a d e r I a p a , rojenega v Lepeni, in druge.
Tudi na straneh slovenskih koroških tednikov NAŠ TEDNIK in SLOVENSKI VESTNIK in v obeh koroških koledarjih (Mohorjeva družba, Slovenska prosvetna zveza) in v katoliški družinski reviji Mohorjeve družbe VERA IN DOM skrbe — na nekoliko preskromen način, ki bi ga bilo potreba poglobiti in aktivizirati — za slovensko domače
branje. To literarno objavljanje je tudi sicer bolj razvejano, kot se navadno misli, ker tudi listi NEDELJA (verski tednik), mladinska časopisa, slovenski radio v Celovcu in drugi občasno objavijo slovenske leposlovne prispevke koroških avtorjev. Poleg tega skrivajo arhivi nekaterih slovenskih institucij (oziroma ustanov, ki se ukvarjajo tudi s slovensko kulturo) številne, javnosti neznane dragocenosti, važne za raziskovanje slovenske koroške kulture. Tako hrani samo slovenski oddelek celovškega radia pod prizadevnim vodstvom Helmuta Hartmanna številne posnetke oddaj o živi slovenski narodni tvornosti na Koroškem, ki bi bile zanimive ne le iz narodopisnih, temveč tudi jezikoslovnih (koroška narečja) in slovstvenih ozirov. A to je le drobec iz številne dokumentacije, nabrane v zadnjih desetletjih, ki se tiho in neopazno skriva tu, sredi koroške dežele.
Najnovejše slovensko literarno ustvarjanje na Koroškem odlikuje živahna zavzetost za narodne in socialne probleme. Ta zavzetost pa večkrat drsi v prenapete, črno-bele ideološke slikarije, slepe za kako resnično in objektivno podobo stvarnosti, slepe tudi za izrazito literarno ustvarjalno mišljenje, ki ni ideološko-politično in ki ni filozofsko mišljenje. Umetnost namreč vedno in povsod bivg v svojem posebnem, ustvarjalnem, nad-logičnem svetu, v svetu izrazitih ustvarjalnih podob — in kot literatura v svetu nadvse ustvarjalnega jezika, ki ga je posebno dobro oživel Florjan Lipuš v svoji zgodnij ustvarjalni fazi (Črtice mimogrede). Podoba je, da izrazita in trpka politizacija
slovenske koroške stvarnosti sicer krepi dejavnost slovenskega koroškega izobraženca in živahno pogojuje dejavnost mladih intelektualnih moči, a kljub temu ne vpliva na tvarno, kreativno literarno ustvarjanje, za katero je potreben odmik od dnevnega konkretnega, odmik v po-notranjenost, meditacijo in kritično literarno igro besed in pojmov.
Kljub tej pripombi ni mogoče reči, da delovanje mladega koroškega slovenskega pišočega rodu ni zanimivo. Vsekakor je odraz novih narodnih in socialnih kvalitet med slovenskim koroškim prebivalstvom, ki v prebudniškem, razsvetljenskem, političnem oziru odločilno prinašajo nove mejnike in nove razmike na koroška deželna tla. Pripomniti je le treba, da so ta mlada literarna prizadevanja, merjenja s strogimi literarnimi merili slovstvene estetike in primerjalne literarne poetike, lahko le PREDŠOLA v bistveno ustvarjalno, popolnoma samostojno, v sebi živečo, iz sebe učinkujočo literarno ustvarjalno dejavnost. Upajmo, da bo ta preko povojnih slovstvenih začetkov Milke Hartmanove, preko literarnega sveta Valentina Polanska, Janka Messnerja, Florjana Lipuša, Gustava Januša (ki v zadnjih ironičnih pesmih drsi v neefektno banalnost!) zrasla v nova območja slovenskih koroških sodobnih slovstvenih prizadevanj.
Vedno znova smo poudarili, da predstavlja slovenska koroška literarna ustvarjalnost živahno obogatitev slovenske literature. Slovenska centralna literarna ustvarjalnost je bila že v letih avstro-ogrske monarhije bistveno po'
CELOVEC:
II. pisateljski seminar DSP
V nedeljo, 11. julija, je bil v Delavski zbornici v Celovcu II. seminar Društva slovenskih pisateljev v Avstriji za ustvarjalce, pesnike, prozaiste, esejiste in kritike.
Na začetku seminarja je predsednik društva prof. Janko Messner pozdravil navzoče, zlasti še predavatelja univ. prof. Borisa Paternuja.
Prof. Paternu je v svojem referatu poudaril štiri značilnosti slovenske literature na Koroškem:
1.	Literatura služi narodnemu in osebnemu obstoju, je izrazito družbeno zavzeta, politično angažirana literatura, da, v primerjavi z literaturo v Sloveniji in na Tržaškem najbolj frontna literatura, s pristno napetostjo.
2.	Oblikuje jo slogovna mnogovrstnost (moderna in večerništvo) in tega ne bi smeli izrinjati.
3.	Koroška slovenska literatura vsebuje zanimivo problemsko stikanje politike in poezije; primere za to bitko med metafero in politiko najdemo predvsem v Messnerjevi in Lipuševi literaturi.
4.	Naša koroška literatura vsebuje izredno količino humorja, ki izvira iz življenjske STISKE (prim. Januš, Lipuš, Messner).
Dobro bi bilo, če bi posvetili tudi vnaprej slavistična predavanja sodobni koroški literaturi. V tej zvezi je velikega pomena zbirka BESEDA SODOBNIH JUGOSLOVANSKIH PISATELJEV, ki je uvrstila v svoje prve pakete Messnerjeve SKURNE ŠTORIJE (1975) in Lipu-šev ŠKORENJ (1976).
Nato so brali posamezni udeleženci iz svojega ustvarjanja.
Mirko Kumer se ukvarja s kroniko iz preteklosti kmetij blaške občine in je bral odlomek z naslovom „Doba Metnitzev".
Lirika Antona Gabriela (s psevdonimom Podgoličan) vsebuje mnogo narodnoprebudnega, narodnoosvobodilnega pesništva, pri-
mernega za objavo, npr. pesem »Izseljencu".
Jožica Certov prebere svoj tekst »Bolečina skozi sredo srca".
Marija Breitneger je predstavila nekaj svojih poljudnih ljubezenskih pesmi in pripomnila, da je napisala nekatere že kot šti-rinajstletnica.
Glavna vrednost Haderla-povih pesmi je v puntu (npr. „Lipa“, »Družina", »Skrivnosti", »Takšen sem"). Kar zadeva takšno puntarsko literaturo, obstaja možnost za objavo.
Jani O s w a I d je v nemščini napisal pesem »Da waren es wie-der zehn".
Prebrali so tudi pesmi Marjana N a c h t i g a 11 a.
Za J o z i j a Turka, ki je bral pesem »Kličem ti", velja isto kot za Haderlapa.
V popoldanskem programu seminarja je prof. Stanonikova poročala o načrtovanem zbiranju kakršnegakoli literarnega političnega gradiva iz predvojne, medvojne in (na Koroškem tudi) povojne dobe v smislu že objavljenih pozivov v NT in SV. Zdi se, da zares obstaja pri koroških Slovencih dosti takšne neznane literature; udeleženci seminarja se bodo zanjo natančneje pozanimali in jo pošiljali Društvu slovenskih pisateljev v Avstriji.
Naj na koncu poročila še dodamo, da so se seminarja udeležili še Florjan Lipuš, Gustav Januš in Olga Voukova.
V	Brežah (Friesach) se je ob koncu preteklega tedna zaključilo koroško šahovsko prvenstvo za leto 1976.
V	zadnji igri je Vojko Singer premagal svojega nasprotnika dr. Titza in tako postal ponovno koroški šahovski prvak za leto 1976.
K izrednemu uspehu mu čestita tudi Naš tednik.

k . V:;:.

Srebrni jubilej Slovenskega okteta
Srebrni jubilej Slovenskega okteta (o njem smo že poročali v prejšnji številki našega lista) je mogočna zadeva v vseh pogledih. Pred najpreprostejšimi ljudmi naših vasi in mest, delavci tovarn, poslušalci evropskih ter svetovnih mest, mnogimi državniki sveta, je njihova pesem, v ljudski danosti zapeta vrhunsko, obrodila zmerom enak sad — navdušenje. — Najlepši spomini za Slovenski oktet je prav gotovo slikanje z jugoslovanskim predsednikom Titom. Čisto na levi je tajnik partije Stane Dolanc.
Vovbrški župnik Jože Škof-srebrnomasnik
Preteklo nedeljo je v Vovbrah proslavljal 25-letnico mašništva tamkajšnji župnik Jože Škof. Jože Škof je doma v Srejah pri Škocijanu. Pred petindvajsetimi leti je zapel novo mašo v Škocijanu. Še prej je bil več let prefekt (vzgojitelj) v zavodu na Plešivcu. Župnikoval je najprej v Timenci, sedaj pa je župnik v Vovbrah.
K srebrnomašniškem jubileju mu iz vsega srca čestita NT in NSKS. Ad multos annos!
Železna Kapla
(Šolnika stopila v pokoj)
Ravnatelj glavne šole Rudolf Roth in ga. šolski svetnik Urška Piskernik sta dopolnila svoja delovna leta in stopila v pokoj. Okrajni glavar VVagner, kapelški župan, deželni poslanec Lubas in oba okrajna šolska nadzornika Mairitsch in Rudi Vouk so se ude-
ležili slovesa teh dveh zaslužnih šolnikov.
Rakole
(Nova hiša raste)
Naša vas šteje samo šest hišnih številk. Pred par leti si je postavil Karl Kulterer, pd. Purpel-n i k, nov dom, ker mu je stara hiša postala pretesna. Sedaj pa gradi Florej VVautischer, pd. Hrovat, nov dom.
Bilčovs
Zlat znak za zasluge za republiko je dobil tesarski mojster Franc G as s er. Tozadevni dekret mu je 14. julija izročil namestnik deželnega glavarja g. Fruhbauer.
Dobrla vas
Na dvorišču dobrlavaškega samostana nameravajo letos prirediti poletne igre. Podpora iz javnih sredstev znaša 200.000.— do 250.000.— šilingov. Predvidenih je
500 sedežev in večje število stojišč.
Sentlipška cerkev skoraj pogorela
Med včerajšnjim (torek) opoldanskim neurjem, ki je divjalo nad Št. Lipšom, je udarila strela v cerkveni stolp; ogenj je v kratkem času zajel cerkev. Na pomoč došli gasilci so spravili iz goreče cerkve na hitro skoraj vse bogoslužne umetnine, žrtev plamenov je bil v glavnem le stolp.
ČESTITAMO!
Večno zvestobo sta si pred kratkim obljubila Jožko Rutar, trgovec iz Žitare vasi ter mlada učiteljica Anica Zeichen s Kostanj. Zakonski par je zvezal kostanjski župnik Stanko Trap. Gostija je bila na ženinovem domu v Žitari vasi. Mlademu paru želita vse najboljše SPD „Drabosnjak“ na Kostanjah ter uredništvo „nt“!
.,.-VViV/iV>VjV-Vi-iV-V-.Av/».v/A,.w.,A,-,.*-'AVAWW'AWW,WWWWWWWWWWWWflW^
vezana s koroškim literarnim življenjem in njegovimi motivi. Vedno znova je celotni slovenski kulturni svet zavzeto občudoval pripovedno moč preprostih koroških ljudskih pripovednikov-bukovnikov, obučdoval ni le povesti o Miklovi Zali in prisrčnih in prebudniških verzov Urbana Jarnika, temveč številne druge literarne in kulturne značilnosti, ki so nastajale na koroških tleh. Tozadevno moramo omeniti tudi bogato fabulativno ustvarjalno moč, ki je skrita v koroških narodnih pripovedkah in pravljicah, ki jih je pod naslovom ŠTORIJE v uredništvu Franceta Kotnika v dveh knjižicah leta 1957 in 1958 izdala in založila Družba sv. Mohorja v Celovcu.
Na splošno lahko rečemo, da je slovenska povojna literatura na Koroškem v zadnjih petnajstih letih kvalitativno in kvantitativno poglobila svoj literarni zanos. Poleg Ocetnih povojnih modelov, v katerih so pesnica Milka Hartman, prozaist, dramatik in narodopisec Metod Turnšek, prozaist, spretni pripovedovalec v tradicio-n3lni konservativni obliki Karel M a u s e r (ki živi sedaj v ZDA in je eden od značilnih tradicionalnih pisateljev slovenske literature eksila) oživljali tradicionalne krščanske lu patriarhalično-hierarhične vrednote socialnega življenja zdaj v drzni romantični zgodbi, zdaj v čustveni sentimentalni idili, zdaj v patetičnih domoljubnih verzih, so se v šestdesetih letih pojavljale literarne strukture, ki so tradicionalno, sentimentalno, romantično in domoljubno-Patriarhalično povezale s socialnimi in političnimi motivi, Posebno takimi, ki so vezani na travme nečloveških posegov v usodo slovenskih koroških ljudi v času Hitlerjeve strahovlade. Med novimi ustvarjalnimi utripi, ki so vedno raznovrstnejši, velja predvsem omeniti ustvarjalno in po-Htično-progresivno ironično grotesknost Florjana L i p u š a
trpko humanitarno, socialno-domoljubno parabolo sta-rejšega Janka Messnerja, ki je kot mentor vplival na mnoge mlajše slovenske koroške pisce in bil poleg Florjana Lipuša in drugih pobudnik številnih slovstvenih in kulturnih iniciativ, med drugim na primer pobudnik ustalitve Društva slovenskih pisateljev v Avstriji. Nadarjeni Karel S m o I I e (Miško Maček) je v šestdesetih letih s Svojimi pesmimi pokazal bistveno in dovolj izrazito lite-rarno spretnost, tako da je škoda, da v zadnjih letih ne
objavlja več literarnih prispevkov, ki jih je krasil izrazit modernejši ilrični čar. Podobno bi veljalo še za nekatere pisce. Mlajši se šele izraziteje oblikujejo, vendar ta trenutek v nekoliko preveč politično-enodimenzionalni ■— in premalo v globinski literarni obliki, ki nikakor ne izključuje politične učinkovitosti. (Poglejmo le na Cankarjevo ustvarjalnost, na Piljnjakovo in Babeljevo ustvarjalnost v prvih letih Sovjetske zveze!). Poleg teh osrednjih imen in pojavov deluje na Koroškem še več literarnih in publicističnih posameznikov, ki poglabljajo podobo sodobne slovenske koroške kulturne dejavnosti. Tako moramo med prvimi omeniti župnika Lovra Kašlja, predsednika Krščanske kulturne zveze v Celovcu, pobudnika revije DRUŽINA IN DOM, pesnika, prozaista, dramatika in publicista drobnih, a vsekakor krščansko odprtih, večkrat intenzivnih stvari. Veliko je v krščansko-domoljubnem smislu zlasti v zgodnejših povojnih letih pisal dr. Janez Polanc, profesor na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu.
Kulturno netvorno razslojevanje na tako imenovane »desne" in »leve" koroške Slovence, je tudi na »levi" strani rodilo vrsto več ali manj črno-belih enosmernih in domojubnih poskusov. Precej oblikovalne spretnosti je pokazal Karel P r u š n i k s partizansko agitko »Gamsi na plazu", medtem ko so se v literaturi poskusili med drugimi še Mirko Kumer (Po sili vojak), Franc Resman (Rod pod Jepo), Blaž Singer (igra Naša pot) in drugi, od katerih so se mnogi zbirali pri kulturni reviji SVOBODA (1948—1954). Vsej tej dejavnosti je bila v vzpodbudo in v simbol ustvarjalna dinamičnost centralnega slovenskega koroškega besednega ustvarjalca Prežihovega V o ranča, ki pa je velike dele življenja preživel na jugoslovanskem delu Koroške, čeprav je bival dalj časa v Avstriji. Tozadevno sodi k koroškim literarnim ustvarjalcem tudi urednik ljubljanskih NAŠIH RAZGLEDOV Rok Arih-Drago Druškovič — in še kdo.
V zadnjih letih je nastalo tudi več znanstvenih in publicističnih spisov o literarni dejavnosti koroških Slovencev. Med drugim so se tu udejstvovali koroški Slovenci sami, med katerimi je zlasti profesor dr. Pavle Zablat-n i k, direktor Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, priobčil v celovški reviji DIE BRUCKE (št. 2—3, 1975/76)
tehten prispevek o literaturi koroških Slovencev po letu 1945. O tej ilteraturi pa so pisali tudi nekateri drugi, med drugim Janko Messner, Feliks J. Bister, Regi-nald Vospernik — in predvsem centralnoslovenski slovstveni zgodovinarji Matjaž Kmecl, Boris Paternu in Jože Pogačnik, tržaški slovstveni zgodovinar Martin J e v n i k a r in tudi Korošec Pavel Zdovc. Tudi profesor dr. Valentin I n z k o je živahno posegel v kulturno dogajanje na Koroškem in ga kritično motril.
Slovenska literatura na Koroškem mora postati resnična partnerica svoji deželni sosedi-literaturi v nemškem jeziku. Nekateri najvidnejši koroški besedni ustvarjalci, med njimi Josef Friedrich P e r k o n i g , so to humanitarno potrebo resničnega partnerstva in resničnega sožitja vedno znova poudarjali. Iz objema ostrih sporov in mnogih katastrof se naj danes koroška duhovnost v slovenskem in v nemškem jeziku, ki nastaja na obeh straneh že skozi stoletja, spet razraste v kritično razsvetljen, a objektiven ustvarjalni trenutek. Napočila je nova civilizacijska doba z visoko razvito tehniko, ki bo tudi literaturi obeh na Koroškem živečih narodov morala bistveno razgibati in humanitarno pogojiti. Skromne antologije slovenske besede na Koroškem, ki se v zadnjih letih pojavljajo v nemščini (med drugim predvsem KARNTEN IM WORT zaslužnega dr. Ericha Nussbaumerja, a tudi antologijski prispevek v dunajski reviji AHA, 1973, v DIE FURCHE, Dunaj, 6. marec 1976) morda to novo kulturno perspektivo, ki pa tvorno šele mora zaživeti, že nakazujejo. Pri tem bodo literarni posredovalci, med katerimi lahko med drugim omenimo zlasti v Celovcu živečega Petra Kerscheta, bistveni vezni člen novega komunikacijskega načina med narodi in duhovnostmi v različnih jezikih. Koroška dežela z obema literaturama, z vedno izrazitejšo in zanimivejšo literaturo v slovenskem jeziku, bi, v pravilni atmosferi tolerance in konstruktivnega dialoga, mogla postati vzorna dežela kulturnih povezovanj in sodelovanj, dežela vzajemnosti in zaupanja. Kdaj bodo tu nehali padati kamni spotike, kdaj se bo tu rodilo novo, vse ljudi te dežele, ne glede na njihov jezik in njihovo prepričanje, povezujoče upanje v enakopravno, človeško in duhovno tvorno življenje?	Konec
Aide memoire ZIS avstrijski vladi
Socialistična federativna republika Jugoslavija kot podpisnica državne pogodbe o upostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije z dne 15. 5. 1955. leta posebno pozorno spremlja najnovejši razvoj položaja v zvezi z zakonskima predlogoma, ki ju je predložila zvezna vlada republike Avstrije parlamentu o obveznostih iz te pogodbe, ki so bistvenega pomena za položaj in pravice slovenske manjšine na Koroškem in Štajerskem in hrvaške manjšine na Gradiščanskem. Znano je, da je vlada Jugoslavije v stikih z avstrijsko vlado vedno, posebno pa še zadnja leta opozarjala na odprte probleme zastran neizpolnjevanja obveznosti iz državne pogodbe, kar je obremenjevalo in obremenjuje razvoj jugoslovan-sko-avstrijskih odnosov.
ZA RAZVIJANJE DOBRIH SOSEDSKIH ODNOSOV
Socialistična federativna republika Jugoslavija je v svojih načelnih stališčih in v praktični politiki nenehno izražala in potrjevala zainteresiranost za razvijanje dobrih sosednih odnosov in sodelovanja z republiko Avstrijo. Menila je in meni, da je mogoče doseči zboljšanje medsebojnih odnosov v obojestranski prid, predvsem z ureditvijo sedanjih problemov, med katerimi ima temeljni pomen izpolnitev državne pogodbe in drugih medna-rodno-pravnih obveznosti, ki jih je republika Avstrija prevzela kot članica Organizacije združenih narodov — obveznosti, ki izvirajo zanjo iz mednarodne konvencije o preprečevanju vseh oblik rasne diskriminacije in iz mednarodne pogodbe o državljanskih in političnih pravicah (čl. 27).
Glede na to stališče je bila Socialistična federativna republika Jugoslavije vedno pripravljena podpreti in upoštevati vsako prizadevanje z namenom, da bi poiskali poti do izpolnitve omenjenih obveznosti. V tej luči sta jugoslovanska vlada in jugoslovanska javnost z odobravanjem sprejeli izpolnitev posameznih, že prej določenih obveznosti Avstrije, kot na primer o vrnitvi kulturnih dragocenosti, odpeljanih med drugo svetovno vojno iz Jugoslavije, začetek pogajanj o izpolnitvi sporazuma o arhivih iz leta 1923 in protokola iz leta 1958, nekatere ukrepe za preprečitev delovanja jugoslovanske teroristične emigracije z avstrijskega ozemlja in dr.
Z namenom, da bi razvila dobre sosedske odnose, se je Socialistična federativna republika Jugoslavija odločila tudi za nedavne stike in pogovore najodgovornejših državnikov obeh dežel, pri čemer je imela pred očmi, da vsako zboljšanje jugoslovansko-avstrij-skih odnosov prispeva k sodelovanju in razumevanju na širšem območju, kakor tudi k uresničevanju načel, vsebovanih v sklepnem dokumentu konference o evropski varnosti in sodelovanju.
NAJNOVEJŠA ZAKONSKA PREDLOGA AVSTRIJSKE VLADE KRŠITA DOLOČILA DRŽAVNE POGODBE
Tak pozitiven razvoj je mogoče zagotoviti samo, če si obe strani nenehno prizadevata v tej smeri. Toda najnovejša zakonska predloga avstrijske zvezne vlade, ki se nanašata na pravice in zaščito slovenske in hrvaške manjšine v republiki Avstriji, pomenita kršitev določil državne pogodbe in poskus njene enostranske revizije. Jugoslavija kot podpisnica državne pogodbe ugotavlja, da predlog zakona o narodnostnih skupinah v Avstriji in predlog novele zakona o popisu pre-
bivalstva, ki sta „v paketu" te dni prišla pred parlament, bistveno zožujeta pravice slovenske in hrvaške manjšine, ki jih tema manjšinama zagotavlja državna pogodba, in sicer tako glede vsebine zaščite, kakor tudi glede območja njene izvedbe.
Se več, omenjena zakonska predloga tudi tako okrnjene manjšinske pravice in zaščito pogojno povezujeta s predhodnim uresničevanjem oziroma ..ugotavljanjem" slovenske in hrvaške manjšine, kar pomeni bistven odmik od črke in duha državne pogodbe. S tem, da se preštevanje manjšine zakonsko institucionalizira in da bi postala konkretna uresničitev manjšinskih pravic odvisna od tako določenega odstotka, bi bil ustvarjen mehanizem za sankcioniranje posledic prisilne asimilacije in raznarodovanja manjšine, tako da bi izrazite in jasne zaščitne določbe 7. člena državne pogodbe sčasoma postale v praksi brezpredmetne.
Predlog zakona o narodnostnih skupinah bistveno omejuje pravice, zaščito in razvoj slovenske in hrvaške manjšine glede na tisto, kar jima zagotavlja državna pogodba.
Določbe državne pogodbe so same po sebi neposredno izvršne in zato bi dodatni zakon in izvršni ukrepi, ki urejajo vprašanja v zvezi s položajem in pravicami manjšin v Avstriji, morali nadalje konkretizirati in zagotoviti njene pravice, medtem ko omenjeni predlog zakona, ravno nasprotno restriktivno tolmači in pogojno povezuje določbe državne pogodbe.
Predlog zakona ne navaja niti slovenske niti hrvaške manjšine, čeprav se 7. člen državne pogodbe v celoti nanaša na ti manjšini.
OMEJEVANJE PRAVIC MANJŠIN
Predlog zakona predvideva institucijo t. i. svetov narodnostnih skupin, ki so po načinu oblikovanja in pristojnostih naravnani tako, da kratijo pravice zakonitega zastopstva organizacij slovenske in hrvaške manjšine, kar je v nasprotju s 1. točko 7. člena državne pogodbe.
Predlog zakona ne zajema za obstoj in razvoj slovenske in hrvaške manjšine tako pomembnega področja, kot je šolstvo in predšolska vzgoja otrok, čeprav je znano, da veljavni predpisi s tega področja ne ustrezajo določbi 2. točke 7. člena državne pogodbe.
ZAKON NE NAVAJA POIMENSKO NE SLOVENSKEGA NE HRVAŠKEGA JEZIKA
Predlog zakona, zlasti pa uradna obrazložitev, ne navaja poimensko ne slovenskega ne hrvaškega jezika, temveč skuša celo uzakoniti uporabo narečja, kar bi pomenilo bistveno neena; kopravnost manjšine glede na večinsko ljudstvo, saj sta njena jezika degradirana na raven, ki ne more zadoščati potrebam sodobnega življenja. Tako se jezik manjšine hkrati umetno ločuje od jezika matičnega ljudstva in je obsojen na izumiranje. Hkrati pa s takšnim obravnavanjem ustvarjajo možnosti za razne denacionalizatorske manipulacije, kakršna je na primer nacistična teza o vindišarskem jeziku.
Predlog zakona onemogoča ustrezno uporabo slovenskega in hrvaškega jezika v sodstvu in upravi na način, ki ga jasno določa 3. točka 7. člena državne pogodbe, po kateri je jezik manjšine uradni jezik, poleg nemškega jezika. Prav tako zahteva obveznost, da uporabnik jezika manjšine poprej prijavi, da bo uporabljal jezik manjšine, uvaja pa tudi vrsto drugih
pogojev, zaradi katerih postaja pravica do svobodne uporabe jezikov manjšin absurdna.
DVOJEZIČNI TOPOGRAFSKI NAPISI
Kar zadeva dvojezične topografske napise, je predlog zakona restriktiven, ker ne jamči izpolnitve obveznosti iz 3. točke 7. člena državne pogodbe na vsem območju, kjer živita manjšini, temveč se omejujejo samo na označevanje krajev, ne zagotavlja pa dvojezičnosti drugih geografskih oznak in napisov na javnih ustanovah na etnično mešanem območju.
Predlog zakona in dosedanja zakonodaja ne predvidevata ne prepovedi ne sankcij v zvezi z dejavnostjo organizacij, katerih cilj je hrvaškemu ali slovenskemu prebivalstvu odvzeti njihovo manjšinsko naravo in manjšinske pravice, kot so navedene v 5. točki 7. člena državne pogodbe, čeprav ni neznano, da je zlasti v zadnjem času čutiti močnejšo dejavnost organizacij, ki pritiskajo na manjšini.
V predlogu zakona tudi niso omenjeni ukrepi za utrditev gospodarskega položaja in kulturnega življenja manjšin ter drugih oblik pospeševanja njunega razvoja. Jugoslovanska vlada je še zlasti zaskrbljena, ker po besedilu predloga zakona pri sprejemanju teh določil, o katerih teče beseda, v I. poglavju predloga ne zagotavljajo skritega spoštovanja mednarodnih obvez-
„Avtobus za smer Ljubljana— Litija—Šmartno odpelje ob 14. uri 45 minut," me je zdramil glas zvočnika na avtobusni postaji. Še pohiteti bom morala, si mislim in že se z urnim korakom povzpnem na stopnice.
Vse v meni prepeva, misli se sploh ne morejo povezovati. Objela bi ves svet, vse ljudi. Zakaj se me danes loteva tako mladostno veselje, tako upanje v vse lepše in boljše, v dni, polne sonca in sreče, ki me bo spremljala vsak dan? Vem, da grem spet ven, ven iz mestnega hrupa, proč od visokih nebotičnikov; zapuščam pusto vsakdanjost in hitim v Podroje, kjer me čakajo nove dogodivščine. Občudujem naravo in vem, da si tudi v Ljubljani lahko pričaram delček prihajajoče pomladi, če se vzpnem na Grad in opazujem kamniške očake, obsijane s soncem. Po gozdni poti se spustim proti Karlovškemu mostu in nadaljujem pot mimo botaničnega vrta, kjer ne pozabim privoščiti pogleda prvim zvončkom, ki kot bela preproga pokrivajo ozelenela tla. Tudi ta skromna mestna pomlad me poživi in spoznam, da sem morda tudi jaz podobna pomladi: mlada in pred menoj je, upam, še življenje, polno lepih trenutkov, a tudi težav. O tem premišljujem in sama ne vem, kdaj avtobus obstane na končni postaji — v Šmartnem. Pozdravlja me veličastna gotska cerkev, toda ker vedno hitim, ne delam izjeme in že jo urno ubiram proti Črnemu potoku. Edini sopotnik je potok, ki me pomirja s svojo enakomerno melodijo.
Sonce že zahaja in z zadnjimi žarki obseva hrib Riharjevec. Dolina je že v senci, le tu in tam smukne skozi listje sončni žarek ter se poigra z drevesnimi listi. Vsega kar vidim in občutim, se ne
nesti, temveč zgolj predvidevajo, da bodo pri sprejemanju teh določil »upoštevali" obstoječe mednarodne obveznosti.
JUGOSLAVIJA ODKLANJA VSAKO ODDALJEVANJE OD OBVEZNOSTI DRŽAVNE POGODBE
SFRJ ne more sprejeti nikakršnega oddaljevanja od obveznosti ali revizije obveznosti, ki slede iz državne pogodbe. V takšnih poskusih je opaziti popuščanje zahtevam šovinističnih in velikonemških sil, ki so zainteresirane za to, da bi ustvarili ozračje nacionalne nestrpnosti in ki jim ni za stabilne jugoslovansko-avstrijske odnose, mir in sodelovanje v tem delu Evrope.
Jugoslovanska vlada si bo s svoje strani prizadevala in se odločila za vse potrebne korake, da bi jasne in natančne mednarodne obveznosti republike Avstrije, navedene v državni pogodbi, dosledno izpolnili. Pri tem jugoslovanska vlada izhaja iz stališča, da izpolnjevanje mednarodno-pravnih obveznosti v dobri veri — pri čemer je mišljeno vestno izpolnjevanje teh obveznosti, brez zavlačevanja oziroma brez spreminjanja vsebine pogodbe — predstavlja nenadomestljiv temelj stabilnosti mednarodne skupnosti. Znano je, da SFRJ kot članica OZN spoštuje to načelo mednarodnega prava in se zavzema za to, di bi ga dosledno uresničevali v odnosih med državama.
da opisati, saj je doživetje enkratno, nepozabno. Ni mi treba iti na Gorenjsko občudovat lepot, imam jih in ljubim jih tu — doma! Na hribu stoji cerkvica sv. Petra, okoli katere so si našli topel dom in obdelali svoje njive vaščani Vintar-jevca. Jaz pa zavijem na desno in hitim dalje. Kmalu zagledam domačo hišo. Taka je še, kot je bila pred tednom dni. Nič se ni spremenilo. Sosedov oče seka drva, otroci kričijo na dvorišču, naproti mi priteče Tadejček in začne s svojim vsakotedenskim: „Ali si mi kaj prinesla?"
Lepo je kmečko življenje. Vem, da me marsikdo ne razume, mislil si bo, da si izmišljam neresnične stvari, toda — žal mi je — to doživljam, to občutim in vidim. Nihče me ne more prepričati, da se na deželi lepše počutim kot v mestu.
Toda zakaj mnogo mladih zapušča vasi, pustijo, da se uničujejo žulji slovenskih kmetov, ljudi, ki so se borili na skopih njivah, pa so kljub temu vztrajali in mislili na svoje potomce?
Vse bolj spoznavam, da pristno kmečko življenje umira. Umirajo prelepi običaji, z njimi pa tudi kulturne vrednote. Iz pripovedovanja starejših ljudi sem izvedela, da so včasih fantje na vasi prepevali. Po napornem delu so se za hip sprostili, pozabili v pesmi na težave in jim ni bilo treba za razpoloženje naviti gramofona.
Tehnika vse bolj napreduje in v tem elektronskem svetu ne bi smeli pozabiti na lastno ustvarjalnost in nam ni treba vedno segati po pripomočkih sodobnega sveta. Vsaj enkrat bi rada doživela kmečko idilo!
Kaj ni zjutraj čudovito, ko te iz sladkega sna prebudi petelinje petje in ob sedmih ti ni treba gledati na uro, saj te na to opozarja
MANJŠINI STA BILI ZA DIALOG Z VLADO
Prav tako je znano, da sta slovenska in hrvaška manjšina v Avstriji rade volje sprejeli dialog z avstrijsko vlado in navajali lastne konstruktivne predloge za praktične rešitve, česar pa avstrijska vlada ni sprejela. Predloga zakonov, o katerih teče beseda, sta bila j torej sprejeta proti željam manjšin, ki ta predloga zakonov ocenjujeta kot nezadovoljiva in kot slabšanje njunega položaja. Vztrajanje avstrijske zvezne vlade pri taki smeri onemogoča na- I daljnji dialog, edino ta dialog pa lahko vodi do ustreznih in zadovoljivih rešitev.
SFRJ odločno podpira predloge in stališča slovenske in hrvaške manjšine v republiki Avstriji in daje vso podporo njunemu pravičnemu boju za pravice in zaščito, ki temelje na državni pogodbi.
Jugoslovanska vlada želi tudi ob tej ' priložnosti izraziti svoje prepričanje, da bo avstrijska vlada prešla k resničnemu uresničevanju določil državne pogodbe v celoti, brez omejitev in po- ! gojev in tako preprečila razvoj, ki bi neizogibno negativno vplival na med- ' sebojne odnose. Vsak korak avstrijske 1 vlade v tej smeri bo okrepil osnovo za izboljševanje in razvoj jugoslovansko-	‘
avstrijskih odnosov ter sodelovanja in	)
stabilnosti položaja na širšem območju. i
zvonjenje? Včasih, ko pospravim, i odhitim s knjigami pod bližnje dre-	l
vo ali pa nabiram cvetlice, da si z	<
njimi polepšam sobo. Kako čudovito so tihi pogovori z naravo, na- ' mesto radia pa prisluhneš žvrgo- ! lenju ptic!
Morda danes ne bi bil odveč izrek »Nazaj k naravi", saj smo se s od nje že preveč odtujili in se le poredko spomnimo, da bi se vračali k njej ter sprejemali darove, ki nam jih ponuja. Tako pa starejši le zavzdihnejo: »Oh, kako je bilo včasih lepo!" Mlajši pa bomo tako kot sedaj živeli v burnem svetu, tok časa nas bo nesel in morda se bomo kljub temu le še ustavili ob drobnih stvareh ter se zamislili-Ko sem spet v Ljubljani in se vračam iz šole ter opazujem zvezdnato nebo, si zabrundam tele verze:
„V tujini daljni dan mi vsak z daljave semkaj čez polja priplava tihi glas zvona.	:
Večerni zvon, o mili zvon,	1
ti zbujaš mi spomin na dom.“
N. L.
JE MOGOČE
»Saj to ni mogoče!« pravi mož svoji ženi.. . T emu slikarju si pozirala popolnoma gola!«
»Ne boj se, ljubi mož, v sobi, kjer sem bila gola, je bila popolna tema.«
NI VAS
Na poti iz mesta v samoten kra] so Nemci srečali priletno ženico in jo vprašali: »Ist was banditen hier?« (Ali je kaj partizanov tuf)
»Ne, ne, ni vas tukaj, samo en par bajt je tam po grapi,« je odgovorila prestrašena ženica.
/fLazaf k tiaram"
JŽ/z dobvo vmljci
RADIO CELOVEC
SLOVENSKE ODDAJE
NEDELJA, 25. julija: 07.05—07.35 Duhovni nagovor — Po vaši želji.
PONEDELJEK, 26. julija: 13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Matija Ma-iar-Ziljski (ob 85-letnici smrti).
TOREK, 27. julija: 09.30—10.00 Land an der Drau — dežela ob Dravi — 13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik šport — Otroci, poslušajte!
SREDA, 28. julija: 13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Rekli so ...
Četrtek, 29. julija: 13.45—14.45
Celovški radijski dnevnik — Slovenski solisti: Bergant Hubert, orgle.
petek, 30. julija: 13.45—14.45 Ce-lQvški radijski dnevnik — Iz kultur-nega življenja koroških Slovencev (Posnetki z zaključne prireditve v Št. Jakobu).
SOBOTA, 31. julija: 09.45—10.30 Od Pesmi do pesmi — od srca do srca.
TV ftVSTBHA
1. PROGRAM
NEDELJA, 25. julija:	12.30—15.00
Olimpiada v Montrealu — 15.30 Divjak iz Montane — 17.00 listamo po slika-nici — 17.20 Pavla in Pavlina — 17.30 Viking Viki — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Klub senijorjev — 18.30 Mali Portret umetnika — 19.00 Avstrija v sliki v nedeljo — 19.35 Kristjan v času 7" 19.30 Čas v sliki in kultura — 19.50 Šport — 20.00 Olimpiada v Montrealu 1976 — 20.15 Vrv okoli vratu (1), film v treh delih — 21.50 Poročila — 21.55 Orientacija.
PONEDELJEK, 26. julija: 10.30 Divjak iz Montane — 12.30—15.00 Olimpiada v Montrealu 1976 — 17.55 Za lahko noc 18.00 V kraljestvu divjih živali — 18.25 Ml — 18.50 ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kul-
tara 'n šport — 2ao° Olimpiada v Montrealu 1976 — 20.15 Sto mark — 21.20 Nastop v Manhatanu — 22.05 Poročila.
TOREK, 27. julija: 10.30 Vozeče ljudstvo; cirkuški film — 12.30—15.00 Olimpiada v Montrealu 1976 — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dom Camillo in Peppone; Fernandel in Gino Cervi in drugi — 18.25 Ml — 18.50 ORF danes ~~ 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Olimpiada v Montrealu 1976 — 20.15 Vrv okoli vratu (2) — 21.55 Poročila.
SREDA, 28. julija: 10.30 Grešno mesto, filmska šaloigra po Gogoljevem
Revizorju — 12.30—15.00 Olimpiada v Montrealu 1976 — 17.00 Poletni dan z medvedkom; predstava lutkovnega gledališča — 17.25 Pošiljka z mišjo —
17.55	Za lahko noč — 18.00 Diana; iskanje službe — 18.25 Ml — 18.50 ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	Čas v sliki, kultura in šport —
20.00	Olimpiada v Montrealu 1976 —
20.15	Ljuba Brigita — 21.55 Poročila.
ČETRTEK, 29. julija: 10.30 Ljubljena Brigita — ameriška družinska komedija — 12.30—15.00 Olimpiada v Montrealu 1976 — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Rumena karavana — 18.25 Ml
—	18.50 ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Olimpiada v Montrealu 1976 — 20.15 Vrv okoli vratu (3) —
22.00	Peter Voss, tat milijonov (12) — 22.50 Poročila.
PETEK, 30. julija: 10.30 Atila, hunski kralj; film o Atilovem pohodu v Rim
—	12.30—15.00 Olimpiada v Montrealu 1976 — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Kuhinja v televiziji — 18.25 Ml — 18.50 ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	Čas v sliki, kultura in šport —
20.00	Olimpiada v Montrealu 1976 —
20.15	Ženska ostane ženska; tri zgodbe z igralko Lilli Palmer — 21.10 Med Madridom in Parizom; tri leta po prvi svetovni vojni. Lepa ženska med ljubeznijo in strastjo — 23.10 Poročila.
SOBOTA, 31. julija:	13.00—15.00
Olimpiada v Montrealu 1976 — 15.15 Broadwayski čar-musical —	17.00
Športni ABC — 17.30 Deček slonov —
17.55	Za lahko noč — 18.00 Panop-tikum — 18.25 Donava — od večera do jutra — 18.50 ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko-aktu-alno — 19.30 Čas v sliki, kultura —
19.55	Šport — 20.00 Olimpiada v Montrealu 1976 — 20.15 Poroka brez neveste; šaloigra v štirih dejanjih — 21.50 Vprašanja kristjana — 21.55 Po jedi: modri fižol — 23.25 Poročila.
2. PROGRAM
NEDELJA, 25. julija:	17.00—1.00
Olimpiada v Montrealu 1976: 17.00 Plavanje; 17.30 Lahka atletika; 18.00 Veslanje — moški — finale; 20.00 Lahka atletika; 23.30 Boks; 0.00 Plavanje
—	finale.
PONEDELJEK, 26. julija: 18.00 Olimpijske poletne igre v Montrealu 1976: Kolesarske dirke in lahka atletika —
20.00	Čas v sliki 2 — 20.15—0.30 Olimpiada v Montrealu 1976: 20.15 Lahka atletika; 23.40 Boks; 0.00 Igre.
TOREK, 27. julija: 18.50 ORF danes
—	19.00 Olimpiada v Montrealu 1976: Konjske dirke — 2. krog; 23.00 Boks;
23.30	Vaterpolo — finale; 0.00 Nogomet — semifinale.
SREDA, 28. julija: 18.50 ORF danes
—	19.00 Poletne olimpijske igre v Mon-
trealu 1976: Lahka atletika — 20.00 Čas v sliki 2 -— 20.15 Olimpiada v Montrealu 1976: 20.15 Lahka atletika; 0.10 Rokomet — moški — finale 2. polčasa
—	0.45 Rokomet — ženske; 1.00 Hokej na travi.
ČETRTEK, 29. julija: 18.50 ORF danes — 19.00 Asmat; odprava v močvirju severno-zahodne Nove Gvineje — 19.45 Gost pri... Avguštinovi družini v Indiji — 20.00 Čas v sliki 2 — 20.15 Olimpiada v Montrealu 1976: 20.15 Lahka atletika — 23.00 Volebal (odbojka): ženske — semifinale; 23.45 Kanuji; 0.00 Konjske dirke za moštva — semifinale.
PETEK, 30. julija: 18.50 ORF danes
—	19.00 Evropa v naših rokah — 19.45 Mnogo bogov — eno nebo — 20.00 Čas v sliki 2 — 20.15—0.45 Olimpiada v Montrealu 1976: 20.15 Lahka atletika; 23.10 Odbojka (volebal) — finale žensk; 0.00 Konjske dirke — finale posamezno; 0.20 Hokej na travi; 0.30 Kanuji — finale.
SOBOTA, 31. julija: 17.15 Dan glasbe v Celovcu — 18.00 Brez nagobčnika —
19.00	Iskanje angleške vojne ladje „Revenge“ — 21.00—3.00 Olimpiada v Montrealu 1976: 21.00 Kanuji — finale; 22.30 Lahka atletika; 1.00 Kanuji — finale; 1.10 Boks — finale.
TV Ljubljana
NEDELJA, 25. julija: 8.10 Poročila —
8.15	H. de Balzac: Teta Liza, nadaljevanka — 9.00 Folklorna povorka — 10.10 625 — 10.30 Otroška matineja
—	11.10 Kmetijska oddaja — 11.55 Poročila — 12.30 Montreal: Pregled z olimpijskih iger 76 — Nedeljsko popoldne: Morda vas zanima: Bojan Adamič — Omiš 76, dalmatinske pesmi — Poročila — 16.30 Mandy, film — 18.00 Montreal: Olimpijske igre 76, tekmovanje v veslanju — 19.00 Okrogli svet
—	19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik
—	20.00 S. Karanovič: Na vrat na nos, nadaljevanka — 21.00 Montreal: Olimpijske igre 76, tekmovanje v veslanju, atletiki, boksu in plavanju.
PONEDELJEK, 26. julija: 15.00 Pregled z olimpijskih iger 76 — 17.30 Reportaža iz Montreala — 18.00 Štirje fantje in pes — 18.45 Mladi za mlade
—	19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik
—	20.00 Moj oče, drama — 21.00 Montreal: Olimpijske igre 76: Atletika, boks
—	vmes poročila.
TOREK, 27. julija: 15.25 Pregled z olimpijskih iger — 18.10 Morda vas zanima: Svet pod vodo — 18.45 Koncert orkestra jugoslovanske vojne mornarice — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Mednarodna obzorja
—	20.55 H. Spring: Zanikrni tiger, nadaljevanka — 21.45 Poročila — 21.50 Montreal: Olimpijske igre 76: Jahanje, nogomet in boks.
SREDA, 28. julija: 15.05 Pregled z olimpijskih iger 76 — 17.40 Reportaža iz Montreala — 18.10 Od zore do mraka: Piloti akrobatske skupine — 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Metlika
—	19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik
—	20.00 Montreal: Olimpijske igre 76: Atletika in rokomet.
ČETRTEK, 29. julija: 15.15 Pregled z olimpijskih iger 76 — 18.10 Maškon in njegov trop, risanka — 18.35 Filmska burleska — 19.00 Kam in kako na oddih? — 19.16 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Montreal: Olimpijske igre 76: Atletika — 23.00 TV dnevnik.
PETEK, 30. julija: 14.20 Pregled z olimpijskih iger 76 — 17.40 Reportaža iz Montreala — 18.10 Catch Kandy, serijski film — 18.40 Jazz na ekranu —
19.15	Risanka — 19.30 TV dnevnik —
19.55	Tedenski notranjepolitični komentar — 20.05 Kapitan Mikula Mali,

•	direktna prodaja k cenam proizvodnje
e tukaj načrtuje in Izdeluje strokovnjak vašo kompletno kuhinjo
•	od ponedeljka do petka odprto brez odmora od 8. do 18. ure; v sobotah od 8. do 12. ure.
PROSTORI ZA OGLED IN RAZSTAVLJANJE V TOVARNI: PODJERBERG/ST. KATHREIN Pošta Škofiče / Schlefllng
Telefon 0 4274-295518
nadaljevanka — 20.40 Dokumentarna oddaja: Kitajska — 21.10 Olimpijske igre 76: Atletika.
SOBOTA, 31. julija: 13.00 Pregled z olimpijskih iger 76: Jahanje in kajak — 18.05 Disneyev svet, film — 18.55 625 — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar — 20.00 Iščite idol, film — 21.20 Poročila — 21.30 Olimpijske igre 76: Atletika in boks.
ž& 6(neU _______________________
NI JI PRIJETNO
»Ne vem, Sonja, kaj to pomeni: vselej, ko sem te objemal in poljubljal, si bila presrečna, nocoj pa vzdihuješ in stokaš, kakor bi te dajal iz kože. Ti moje poljubljanje nocoj ni prijetno, te mar boli?«.
»Oh, Tine, ne, ne! Tvoje poljubljanje mi kar prija, le na kurjem očesu mi že ves čas stojiš.«
RAZLOG
»Mihec, povej, si dobil bratca ali sestrico?«
»Ne vem, ga še niso oblekli!«
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 84 3 58. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce št. 2, 9065 Žrelec. — Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
Obiščite galerijo Wernerja Berga!
RUTAR-
RUTAR CENTER, A-9141 Dobrla vas Eberndorf, telefon 0 42 36-381
ugodno dobavi in hitro na dom dostavi
(ENTER
^/.V.V/.V.V.V.^V/.V/.V.V^.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V/.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V/.
r-----------------------------—^
IVAN CANKAR:	12
Ola klancu
V-------------------------------V
P|"ej je bil naročen na nemške časopise s slikami, ‘°da ni imel časa, da bi bil bral. Zdaj je zbiral posamezne številke, sestavljal jih v letnike ter bral dolge romane, ki s° se vlekli od prve do zadnje številke. Časih se je na V9čer malo razvedril in je pripovedoval Francki povesti o nemških baronih in kontesah, o razbojnikih, o grofu Monte Kristu, o Rinaldiniju, in ugibala sta, če se je vse to res ^daj godilo ali nikoli... Toda mahoma je utihnil in obrvi s° Se mu spet povesile: izpregledal je nenadno in zazdelo 36 mu je smešno in ostudno, da sedita kakor otroka in si Pripovedujeta štorije, ko že gleda skozi okno uboštvo 2 belimi očmi in režečimi ustmi...
Gledalo je skozi okno, ali prihajalo je zmerom bliže, naslanjalo se je s komolcema, vzpenjalo se in je prihajalo, Vsa soba je bila že polna mrzle sape, v izbi je stokal oče 'n strah ga je bilo. Mihov je planil izza mize, kakor da bi
Poklicalo s surovim glasom, begal je po sobi z nagu-anim čelom in mislil je čudne misli, zatopil se je popol-n°ma v sanje, ki so bile tako jasne, da je časih čisto po-2abil na resnico in se je strahoma začudil, ko se je ozrl s treznim pogledom po sobi. Sanjal je o veliki dediščini, p tisočih, da celo o milijonih in razsipal je denar na vse raje, dajal je vsem, ki so hoteli, berači so prihajali k ni®mu in ko so šli od njega, so si kupovali hiše. On sam 6 'mel palačo v mestu, vrtove, gozde, Francka se je vo-
zila v kočiji, s štirimi pari iskrih belcev, v ušesih, na rokah, okoli vrata vse polno zlatine in dragih kamenov... Sanje so bile zmerom drugačne, zmerom si je izmislil kaj novega, ponavljal ni nikoli in tako je užival v sanjah zmerom iznova in zmerom rajši se je zatapljal vanje. 2ivel je že življenje vseh grofov, kraljev, bogatašev, razbojnikov, ki jih je poznal iz nemških romanov. Sredi branja je časih postal ter se zamislil: on bi delal drugače, živel bi drugače. In popravljal je romantično delo nemškega pisatelja, šele njegova vroča domišljija — domišljija slabotnega, plašnega človeka brez energije — je dala romanu pravo romantično življenje.
Kolikor bolj se je izgubljal v sanje, tem strašneje mu je bilo življenje in kadar se je nenadoma predramil, je bil obup tako velik, da bi mahoma končal vse, razbil si glavo ob steni. Le redkokdaj se je ozrl z jasnim pogledom naokoli in se je tolažil: „Mlad sem, grem lahko kamorkoli — svet je velik; kjer jih živi toliko, bom tudi jaz in bo živela moja družina. Samo bojazljivec in brezsrčnež si razbija glavo ob zid!“ — Ali to je šlo mimo, zasijalo je samo in je ugasnilo. Kadar je pogledal na Francko skrivaj, ko ga ni videla in je bil njen obraz skoro spačen od skrbi in žalosti, se je odvrnil strahoma in sanje so se vrnile od vseh strani s silno močjo.
Nikoli ni več videl, da bi se Francka veselo in zaupljivo nasmehnila. Njen smeh je bil zdaj drugačen, hipen, ustnice so zatrepetale tako, da je bil smehljaj skoro podoben pritajenemu, šiloma pridržanemu joku ...
Toda bližalo se je nekaj novega, čudovitega. Oči so sijale Francki v čudni, nerazumljivi svetlobi, izpreminjal se je ves izraz njenega obraza. Nemirna je bila, pričakovala je neizmerno velikega, slovesnega dogodka, da preobrazi popolnoma vse življenje, in v pričakovanju je bilo
polno strahu in polno neskončne sladkosti... Na Sveti večer, ko so peli zunaj božične pesmi in se je svetila farna cerkev v stoterih lučih, na Sveti večer, ko je Bog blagoslovil svet in vse ubogo človeštvo, tako da je izginila vsa žalost in so izginile vse skrbi, na Sveti večer je prišla sreča, Bog je blagoslovil hišo in izginila je vsa žalost, kakor da bi je nikoli ne bilo . . .
Ko je zakričalo na postelji novorojeno dete, se je Francka nasmehnila presrčno in veselo, kakor se je smehljala nekdaj. Zatisnila je oči, ali smehljaj je ostal na ustnicah in ni izginil... Odprla se je prihodnost, vsa lepa in radosti polna, polna sladkih skrbi in sladkih žalosti. Breme, ki je bilo leglo na njene rame tako težko in strašno, je bilo zdaj lahko, da bi ga nosila na dlani.
Mihov je stal ob postelji in ji je božal roko, ki je ležala mirno na odeji. Vse sanje njegove so se izpolnile.
IV
IZGNANCI
Mihovi so se preselili na klanec, tja kjer so gledale umazane koče z mrkim in zavidnim pogledom dol na bela poslopja. Na klancu jih je stanovalo mnogo, ki so živeli prej doli v tistih lepih hišah; skrili so se in so se borili v temi za življenje. Strašen boj je bil — lica so plahnela, oči so se vdirale, gledale so iz globokih jam nezaupno in pričakovale so strahoma, ko se je bližalo poslednje zlo, goli, ostudni, neusmiljeni glad. Velika družina je bila, v tesno ogrado jih je nagnala ista skrb, nič ni bilo skritega med njimi. Življenje je bilo enako, tudi obrazi so si bili podobni in, kar so govorili, je bilo zmerom isto — ena sama strašna skrb v tisočerih besedah ...
* (Dalje prihodnjič)
XXI. Olimpiada v Montrealu - odprta
MALO NAVDUŠENJA OB OTVORITVENEM SLAVJU — FRANCOSKEMU JEZIKU DANA PREDNOST -NAJDRAŽJE OLIMPIJSKE IGRE VSEH ČASOV — PRIČEL SE JE BOJ ZA ZLATE KOLAJNE
V francoščini in angleščini izgovorjenimi besedami: „Otvarjam olimpijske igre v Montrealu, s katerimi proslavljamo XXI. olimpiado modernega časa,“ je britanska kraljica Elizabeta II. v soboto, 17. julija 1976, ob 20. uri zvečer po srednjeevropskem času dala znak za začetek največjega športnega praznika človeštva. Pred 70.000 gledalci na olimpijskem stadionu v Montrealu je legla na otvoritveno slovesnost temna senca bojkota afriških držav, zaradi udeležbe Nove Zelandije na igrah.
Kot je bilo nenavadno že vkorakanje državnih moštev, pri katerem je manjkalo lepo število prijavljenih držav (24 afriških), je bila nenavadna tudi otvoritev olimpia-de, ko je britanska kraljica izgovorila običajno besedilo, najprej v francoskem jeziku — poklon francosko govorečemu Montrealu —
in šele potem v angleščini. Prav tako nekaj posebnega je bil drugi del olimpijske svečanosti: prižiganje olimpijskega ognja in prisega okoli 9000 tekmovalcev in sodnikov. Dva kanadska mladoletnika: 16-letna angleško govoreča Sandra Henderson iz Toronta ter 15-letni francosko govoreči S t e -phane Prefontaine iz Montreala sta skupno nesla baklo na stadion in prižgala olimpijski ogenj. V obeh jezikih sta nato prisegla član kanadskega olimpijskega moštva in kanadski sodnik, hkrati za vse ostale tekmovalce, da se bodo držali natanko olimpijskih pravil.
Pravo olimpijsko razpoloženje sta prinesli na stadion šele bavarska godba na pihala in bavarska folklorna skupina, ki je ob zvokih bavarske koračnice navdušila o-gromno množico gledalcev. Po veščem folklornem plesu je mun-chenski župan Georg Krona-w i 11 e r predal tradicionalno olimpijsko zastavo iz leta 1920 predsedniku Mednarodnega olimpijskega odbora lordu K i I I a n i n u , le-ta pa jo je dalje izročil montrealskemu županu Jeanu D r a -
Požari na Koroškem
Velikanski gozdni požar je od sobote do torka divjal na Žingarci nad cesto čez Ljubelj: v soboto je udarila strela nad Zapotnico v neko drevo, nakar je nastal požar, ki so ga pa požarne hrambe iz okolice pogasile. Vendar ne docela: ožgano drevje je na skrivnih mestih še dalje tlelo, tako da je v noči na nedeljo prišlo do katastrofe. Z neverjetno naglico se je požar širil ter kmalu zajel površino nad 50 hektarjev. Gozd, ki je stal v plamenih, sicer ni imel posebne vrednosti, njegova naloga pa je bila neprecenljiva. Služil je namreč kot zaščitni gozd, da bi odvrnil pozimi plazove na ljubeljsko cesto, poleti pa zabranil padanje kamenja ter skal na cesto. Sedaj pa je gorela tudi zemlja, humus ni več povezoval kamenja ter ga držal nazaj, tako da so se skale valile na cesto, pri tem pa ogrožale potnike. Po-
nju ponesrečilo 14 gasilcev. Razen tega je strmoglavil avtomobil požarne brambe, ki je vozil v središče požara več novinarjev. Vsi so bili težje ali lažje poškodovani.
Večkrat se je zgodilo, da so gasilci skoraj obupali, zlasti tedaj, ko se je ogenj širil, potem ko so mislili, da so ga že pogasili. Tudi za nekaj hiš v Slovenjem Plajber-ku je bila nevarnost, da bi jih zajel požar in so jih izpraznili.
V torek opoldne je bil požar končno zadušen, vendar bodo morali njegovo prizorišče še dober teden dni stražiti, kajti nevarnost je izredno velika, da bi manjša ožgana gnezda še nadalje tlela ter ponovno začela goreti.
Vsega skupaj so gasilci delali 7917 ur, pionirji zvezne vojske pa 1800. Posebni helikopter je bil skoraj nepretrgoma v zraku, edinole pilot je tožil, da je bila koordinacija slaba.
Po večurnem naporu v boju proti gozdnim plamenom na Ljubeljski cesti se je od izčrpanosti onesvestil eden izmed požrtvovalnih gasilcev in zdrknil po strmem pobočju, kjer je obležal težko ranjen.
sledica je bila, da so morali prehod čez Ljubelj zapreti (odprli so ga šele v torek, ko je bil požar skoraj zadušen). Nad 250 gasilcev z 41 požarnimi hrambami se je borilo proti plamenom.
V nedeljo je prispel tudi poseben helikopter iz Innsbrucka, ki je z zraka metal vodo na ogenj. V ponedeljek so prišli na pomoč še pionirji zvezne vojske, pa tudi dva druga helikopterja. Zaradi, kamenja ter strme lege, se je pri gaše-
V	nedeljo je bil tudi manjši gozdni požar nad Žrelcem (pod Radišami) ter večji na vznožju Do-brača.
V	ponedeljek je bil v plamenih tudi večji gozd v Selah. Domače požarne brambe so po trdem, peturnem boju pogasile nevarni ogenj. Tudi v tem primeru je strela že v soboto vnela posušena tla. Žerjavica je tlela do ponedeljka, ne da bi ga kdo opazil. V ponedeljek pa so prasketala plamena ...
p e a u j u , ob viharnem odobravanju sedemdeset tisoč glave množice, pozabljajoč v tem trenutku, da je to naj dražja olimpiada vseh časov, ki je stala Kanado skoraj 28 milijard šilingov.
Če pomislimo, da je bilo v Rimu 84 držav, v Tokiu 94, v Ciudad Me-xicu 120 in v Miinchnu 122, zdaj pa jih je v Montrealu ostalo le 93 od 119 najavljenih, potem ni nobenega dvoma, da predstavlja umik petindvajsetih afriških držav hud udarec ne le igram kot takim, ampak tudi olimpijskemu gibanju sploh.
Igre se bodo kljub odstopu teh držav, seveda nadaljevale, vendar pa bo pomenila odsotnost afriških držav precejšen udarec kakovosti v nekaterih panogah, zlasti v atletiki.	B. L.
Olimpijski stadion v Montrealu.
Od 119 držav, kolikor jih je bilo prijavljenih za XXI. olimpijske igre na slovesni otvoritvi ni bilo predstavnikov kar 26. držav. Razen Tajvana so v slavnostnem mimohodu manjkali tudi predstavniki 25. afriških dežel, ker mednarodni olimpijski odbor ni sprejel njihove zahteve, da bi morali izključiti športnike Nove Zelandije. Med udeleženci olimpiskih iger je tudi 88 jugoslovanskih športnikov,
avstrijskih je pa 65.
3000 ljudi v Steverjanu
Kanadska mladostnika: mladenka Sandra Henderson in mladenič Stephane Prefontaine prinašata olimpijski ogenj na stadion.
Kot je znano, je bil VI. Zamejski festival domače zabavne glasbe 26. in 27. junija v Steverjanu. (Naš list je o tem poročal). V soboto, 26. junija, je bilo izločilno tekmovanje. Po končanem sobotnem programu je komisija odšla takoj na delo, da bi odločila, kateri ansambli bodo ponovili nastop v nedeljo. Izbrala je naslednje finaliste: „DO-BRI PRIJATELJI" iz Brežic; „TAIMS“ iz Opčin pri Trstu; ..FRANCIJA ZEME-TA“ iz Vojnika; „SALE3KI FANTJE" iz Velenja; “MEJAŠI" iz Gorice; „IGA RADOVIČA" iz Tržaškega; „FRANCI-JA KIPIČNIKA" iz Zagorja ob Savi; „TRlO ATELŠEK" iz Ljubljane; „TRIO IVANA KOROŠCA" iz Cerknice.
V nedeljo, 27. junija, se je predstavilo 9 finalistov. Komisija je podelila nagrade in pokale takole: Pokal, ki ga je darovala tvrdka „TERPIN“ iz Gorice, je prejel ansambel „Saleški fantje" iz Velenja. Pokal, ki ga je darovala Pokrajinska ustanova za turizem, je prejel ansambel „Trio Atelšek" iz Ljubljane. Pokal, ki ga je darovala urama „GRATTON“ iz Gorice, je prejel an-
1. mednarodni turnir SAK
SAK bo priredil 31. 7. in 1. 8. na igrišču KAC v Celovcu prvi mednarodni turnir. Sodelovali bodo: NK Olimpija iz Ljubljane, NK Maribor, Avstrija Celovec in 1. moštvo SAK.
Turnir se bo začel v soboto, 31. 7., ob 15.30.
Tekme bodo vsak dan ob 16.00 in 17.45.
V	soboto bosta igrala v prvi tekmi: NK Olimpija — SAK; v drugi tekmi: NK Maribor — Avstrija Celovec.
V	nedeljo bosta igrali moštvi, ki sta zgubili, v drugi pa oba zmagovalca.
Turnir bo gotovo pravi užitek, in to ne samo za ljubitelje nogometa, ki ga ne bi smeli zamuditi.
sambel ..Francija Zemeta" iz Vojnika. Pokal, ki ga je daroval supermarket „Košič Benedikt", je prejel ansambel „Dobri prijatelji" iz Bržica.
Nagrade: Za najboljše besedilo „Za lepše dni" je prejel Franc Pohajač nagrado v znesku L. 50.000.—.
Nagrado v znesku L. 50.000.— za najboljši pevski duet, sta prejela Nadja Fabris in Košuta od ansambla „Taims“ iz Opčin pri Trstu.
Nagrado revije „Antena“ iz Ljubljane za najboljšega debutanta v znesku ND 2.000.— je prejel ansambel „Trio Ivana Korošca" iz Cerknice, ter je prejel tudi pokal, ki ga je podarila Zveza slovenske katoliške Prosvete iz Gorice.
Nagrado v znesku L. 100.000.—, ki ga je darovala revija „Stop“ iz Ljubljane, je prejel ansambel „lga Radoviča" iz Tržaškega ter pokal društva „Sedej“. (Le-tega je občinstvo izbralo za najboljši ansambel.)
Nagrado v znesku L. 100.000.— za najboljšo izvedbo je prejel ansambel „Mejaši“ iz Gorice, ter pokal, ki ga je podelila števerjanska občinska uprava.
Nagrado v znesku L. 150.000.— za najboljšo melodijo je prejel ansambel ..Francija Lipičnika" iz Zagorja ob Savi za melodijo ..Mladost je norost". Ansambel je prejel tudi odlikovanje ansambla „Hlede“, ki so ga letos prvič podelili.
Na festivalu je bilo v dveh dneh nad 3000 poslušalcev.
Kreiskv
Silni gozdni požar je več dni onemogočil ves cestni promet čez Ljubelj v Jugo-
vijo in nazaj.
V soncu sklepa parlamenta o preštevanju so se sončili eksperti vlade in strank v oddaji zveznega kanclerja zadnjo soboto. Kreisky, Pahr, Ermacora ter Orator so neo-sporavano hvalili modrost sklenjenih zakonov kot to dela krošnjar s svojim blagom. Prav tako so zagotavljali potrpežljivim avstrijskim poslušalcem, da se internacionalizacije prav nič ne bojijo. Informacijske vrednosti oddaja ni imela, kajti novih aspektov diskutanti niso prinesli.
Obisk SKGZ
Prvič v drugi republiki je obiskala sedež NSKS delegacija Slovenske kulturno-gospodarske zveze iz Trsta. Delegacijo je vodil predsednik Boris Race, člani delegacije pa so bili vidni predstavniki te organizacije zamejskih Slovencev. Na sedežu NSKS jih je pozdravil predsednik dr. Matevž Grilc. V daljšem pogovoru so gostje zagotovili svojo solidarnost z bojem koroških Slovencev za dosego svojih pravic ter obljubili, da bodo koroške brate podprli z vsemi razpoložljivimi močmi.