Mladinslca maiica —mm Jan.i*&rska številka »Našega roda«, ki je pravkar iz,šia, ima prav pestro in bogato vsebibo. Za uvodno pesem prinaša Janko Samec Žalžstne kolednike. Pesem je sestav- ljcna iz dveh izbru&enih sonetov z lepo so- cialno noto. Podobni po motivu, le stiiistično bolj enostavni, so »Trije Kralji« od Zdravka ''bcvirka. K«aver Meško je zajel v pesem ^raz« težko vzdušje današnjib. dni. Danica J^ruden posveča z optimizmom prepojeno pesem »Naš rod« mladini. V prozi se nada- )juje Bevkova povest »Peter Klepec«, ki jo naša; mladina prebira & takhn užitkom. Jan i^e^tbvjak je zastopan z lepo črtico »Hero- dcžs.lž 'katere kar diha škofjeloiko ozračjc. Bogd ffrogelj pa z zanimivo cigi-nsko pripo- vedko »Materina duša — sinji cvet«. Roza- nov-Šmasek govorita še nadalje na izviren , način v »Travki« 6 prometu. Aaton Ingolič "riiam odgrinja ob »Sprehodu v Haloze« vso revščino in trpljenje, ki vlada v teh vinorod- nih krajih. Karlo Bajt nas seznanja v »Zlati poliorski duši« s Pohorjem in s Pohorci, z njihovim trdim delom in težkim življenjem. Josip Križman pa govori o »Barbarah«, o za- nimivem prleškem običaju na dan sv. Barba- re, 4. decembra, ki je nekako miklavževanje otrck. »Lukec in sv. Trije krafji« so za naše najmlajše slikopisno obdelan zabaven in ob, cnem aktualen motiv. kot jih spretno sestav- lja Josip Ribičič. Sledijo dve za danaJnje dni ; prfiv aktualni stvari Hotkove »Vojne ladje« in novo poglavje Junakov sinjih višav »Vrag na solunski fronti« od D. BoUariča. VHjem Kunst nadaljuje »Daj nam danes naš vsakdanji kruh«. Med drobnimi stvanni za naše najmlajše so omembe vredua še dva prispevka »Dobra Ankica in drobna ptičica« ter Stnnškova »Dva hinavčk*«. Sledijo še »Drobne zanlmivostia, »Mladina piše« in Uganke. Kot jc številka vsebinskro zanimiva, tako je tudi iltistrativno pestra. Naslovno stran krasi Pogačnikova slika »Na poti v Betlehem«. Iznted ihistratorjev so zastopani Riko Debenjak, z naraynost bravuroznimi risbami, Niko Pintai, ki zna z enostavnimi sredstvi doseči največji učinek, mojstrska ilustratcirja Ftaa MihelK in Maksim Sedej, krepki Albert Sirk, nekoliko ekstremni, a origmalni Marij Pregdj, mladi ^erko in dnigi. —mm Ekspedicija »Nažega roda« se je iavrSila 19. in 11. t. m. —mm V žlanJru »Muzej slovenskega Ijudskega Solstva v »Slovenskem narodu« z dne 5. jan. t. 1. so naveidene podrobno vse zbirke, ki jih bo obsegal Muzej. O zbirki mladinskega slovstva stojivv članku med drugim: Semkaj bodo -ovrščesne vse leposJovne in poudne knjige in revije, pisane za slovensko mladino. Urejftiaije 1. do leta 1918. in 2. po letu 1918. Iz nje ' je razvidno, da je s prihodom Mladinske matice mladinsko slovstvo na prelomnici, s katero se orjalko dviga njeno itevilo po vseh šolarskih knjižnicab.