časopis slovenskih delavcev 34 Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer Telefon: 313-942 Naročnina in prodaja: 321-255 Telefaks: 311-956 Naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana Ljubljana, 4. avgusta 1994, št. 34, letnik 53, cena 175 SIT Borut Brezovar, glavni republiški inšpektor za delo v pogovoru za DE: »Zakon o inšpekciji dela je postavil le temelje za novo organiziranost. Ukrepi inšpekcije pa še ne bodo bistveno vplivali na red na področju delovnih razmerij zlasti zaradi zastarelosti delovne zakonodaje in preblage kaznovalne politike. Medtem ko so kazni za kršitve delovne zakonodaje v razvitih deželah tako velike, da jih je težko plačati, se pri nas še vedno splača goljufati državo in posamezne delavce.« Preberite pogovor v Sindikalnem zaupniku! ZGODBA 0 ČLOVEKU BREZ DEU Stran 11 EE. 14" sreda Užaljena visočanstva Dr. Janez Gril se v zadnji številki Družine repenči nad zakonom o RTV Slovenije in predstavnika verskih skupnosti v svetu RTV poziva, naj odstopi in tako pripomore k demokraciji. Gre pač le za eno od različic ropotanja užaljenih kujonov iz katoliške cerkve, ker so verske skupnosti v svet RTV za svojega predstavnika izvolile gospoda Geza Fila, ljubljanskega evangeličanskega pastorja. Bogvedi, zakaj Janez Gril ne pozove še Lojzeta Peterleta, naj odstopi kot minister, in krščanske demokrate, naj stopijo iz vladne koalicije, če je družba že tako nedemokratična, da bi jo morali demokratizirati prav z odstopi. No ja, poslušaj, kaj govorim, in ne glej, kaj delam. V Evangeličanskem listu z Grilom polemizira Drago Kuhar. Rogoviležem in užaljenim veličinam iz katoliške cerkve pripiše »politikantstvo, versko inštitucionalni populizem in celo spreminjanje zgodovine«. Ugotavlja, da se svet pač ne bo podrl, če v svetu RTV ni predstavnika katoliške cerkve in je v njem vendarle predstavnik slovenske cerkve, protestantski pastor. STRANKARSKI GOLAŽ Kdo so tisti, ki meditirajo, se napihujejo, so mazohisti in vabijo prisklednike v postelje lastnih žena? Stran 3 O Francu Humarju iz Koržetovega sklada razen plakata ni bilo ne duha ne sluha. Republiški razvojni sklad dela z delavci slabše kot s hlapci Koržetov človek, zadolžen za dolgovaško Opekarno, je Franc Humar. Iz opekarjev brije norce: poziva jih na zbor, pa se ga ne udeleži samo zato, ker mu je, gospodu, v pisarni hladneje. Pozablja, da opekarji vsak dan garajo v vročini, ki doseže 50 do 80 stopinj Celzija. O tem pišemo na 3. strani in v Sindikalnem zaupniku. -s: Čeprav ni rešila problema S nezaposlenih. Pomagati si S .bodo morali sami, na primer tako, da svoj certifikat zaupajo nekomu, ki jih ne bo pustil na cedilu. s: .g =5 (PULSAR) Tudi g. Arturje vložil -S »svoj« certifikat, vreden 400.000 tolarjev. Prisežemo vam, daje izvohal najboljšo možnost. 061/1313325 d.o.o. Vpisna mesta: Pulsar d.o.o., Ljubljana, Dalmatinova 2, 61000 Ljubljana PROXY d.d., Ljubljana, 61000 Ljubljana Piše: Ciril Brajer Ukinimo dopust Vsi gredo na počitnice, učenci, dijaki, študentje, celo poslanci in politiki - na zaslužene, pravijo sami, na nezaslužene, benti ljudstvo. Počitnice so po definiciji pač čas med dvema letoma ali polletjema in poslance po njih čakajo kar težki popravni izpiti. Delavci gredo na dopuste (dopust: dovoljena začasna prekinitev dela, piše v Slovarju slovenskega knjižnega jezika). Še jih dopustijo nanje ali jim jih dopustijo, le uživati jih več ne morejo kot njega dni. Letos prebiramo, da bo lahko letovalo le 20 odstotkov zaposlenih, da bo dopust moralo preživeti doma kar 90.000 družin, dve tretjini zaposlenih v Podravju si letovanja ne bo moglo privoščiti, in dobivamo nove izraze: socialna riviera, socialni turizem namesto sindikalnega, in hrvaški turistični delavci so Slovence že uvrstili med »paradajz turiste«. Menda zato, ker so začeli kot včasih Poljaki rabutati paradižnike. Sam sem dobršen del dopusta preživel s Čehom med Hrvati. Zanimiva kombinacija, a le nekaj dni, potem je postala enolična. Vsi pomenki so se sukali okoli cen, plač in socialnih razlik. Tako Čehi kot naši sosedje so nejevoljni nad jaro gospodo. Ne zato, ker je tako hitro obogatela in bogati vse bolj, ampak zato, ker bogati na nepošten način. Poslušal sem o mafiji, tisti pravi in prispodobični, s katero označijo politike novega kova in direktorje. Več je delavcev na cesti, teže životarijo z bednimi zaslužki, v bolj razkošnih limuzinah se prevažajo njihovi tlačitelji. Robantijo tudi gostinci, krčmarji, slaščičarji. Istro je res preplavil paradajz turizem in bojijo se, da bo povsem odgnal petičnejše goste. Tudi Slovenci, ki smo se posmehovali Čehom, Poljakom in tudi varčnim Nemcem, ki so s seboj na dopust vozili celo toaletni papir, smo hitro zdrknili na isto raven. Celo po radensko se slovenski turisti menda vozijo nazaj v domovino, da o pivu in podobnih nujnih življenjskih potrebščinah sploh ne govorimo. In dopust, na katerem šteješ drobiž, ali ga bo še za eno pivo, in vlečeš otroka za roko mimo sladoledarja, res ni noben dopust. Postane prava muka. Po eni plati je človeku že kar nerodno, da se je znašel med tistimi nekaj odstotki izbrancev, ki si morje sploh še lahko privoščijo, in po drugi preklinja, ker razen slane vode nima nič od njega. Ljudje med takšnim tratenjem obilice prostega časa pač le še bolj zaznajo globino in širino socialnega prepada. In po glavah se jim začno motati zlobne misli. Zato bi bilo najbolje, da bi tisti, ki dopuste dopuščajo oziroma ki k dopustom dopuščajo, le-te enostavno ukinili. Vsi bomo lepo hodili v službe, kjer je vsaj še malica malce cenejša. Ne bomo več trepetali, da nam bo kdo pobasal težko privarčevane marke, potni list ali nam vlomil v avto, medtem ko morda njegov kolega prav ta čas prazni zapuščeno stanovanje. Ali ni preočitno, da lahko med dopustom človek več izgubi kot pridobi?! Morda bi pa poslanci jeseni res lahko sprejeli zakon o ukinitvi dopustov. Bojim se le, da bi se ne vmešala naša največja stranka. LDS je namreč že začela groziti, da bo »posebno pozornost namenila socialnemu razslojevanju kot posledici velikih družbenih sprememb«. Pa se menda ni bati. V boj proti revščini namreč ne kani planiti iz kakšnega globljega prepričanja, ampak »ker socialne razlike posamezne stranke izkoriščajo za nabiranje cenenih političnih točk «. Boj iz takšnih pobud pa je že vnaprej izgubljen. časopis slovenskih delavcev Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime: _______________________________________________ Naziv podjetja ali ustanove: Naslov: __________________ Podpis naročnika: Sintikat Avtotehne je reprezentativen Dne 28. 7. 1994 je bila objavljena moja izjava o slabih plačah, ki jih prejemamo delavci, »delničarji« v Avtotehni, d.d. v Ljubljani, in istočasno izjava o moji plači 50,000 tolarjev. Korektna moja izjava ob prisotnosti g. Smaja Djefiča, g. Marjana Gršiča, g. Kavčiča je bila takšna: Konkretno moja plača je približno 500 DEM, preračunano v SIT, kar predstavlja 60-pro-centni ali fiksni del plače (ne 50.000,00, kot je bilo navedeno v časopisu). Preostali 40-pro-centni del plače pa je variabilen in ga dobivamo delavci zelo različno, odvisno od uspešnosti posameznega sektorja. V mojem primeru je približno 20.000,00 SIT mesečno. Še vedno trdim, da je večina delavcev v AVTOTEHNI nezadovoljna s svojo mesečno plačo, predvsem so to tisti delavci delničarji, ki s svojim poštenim delom in prizadevnostjo že leta ustvarjajo »profit in image renomirane firme, sedaj delniške družbe AV-TOTEHNA, ki ima 41-letno tradicijo uspešnega delovanja«. Konkretno: navajam svojo povprečno plačo 56.246,43 (fiksni in stimulativni del skupaj), ki sem jo prejemala v obdobju 12 mesecev, to je od meseca julija 1993 do meseca junija 1994. Moja povprečna plača v letu 1993 je bila 45.630,74 (to je fiksni in stimulativni del skupaj). Za mesec junij sem dne 15. 7. 1994 prejela 62,244,50 SIT, od tega je 60 procentov fiksnega dela ali natanko 43.205,70 SIT (skupaj z dodatkom za 17-letno del. dobo). Ostalo, to je 19.038,90 SIT pa predstavlja stimulativni del dohodka za uspešnost pri ustvarjanju profita. VSAK DELAVEC V AVTOTEHNI lahko pravzaprav sam oceni in izračuna, koliko PROCENTOV »ZASLUŽI« pod povprečjem ALI PA CELO NAD POVPREČJEM Avtotehnine DOBRE, PRAVZAPRAV ZELO DOBRE POVPREČNE PLAČE. Pretekli mesec je bilo to 71.585,00 STT Nevenka Mihelčič, komercialist, član REPREZENTATIVNEGA IO SINDIKATA AVTOTEHNE Disciplinski konstrukt Izraziti želim javno zahvalo Marjanu Podobniku in Ivu Hvalici za podporo, ki mi jo nudita pri reševanju disciplinskega konstrukta, uvedenega proti meni v portoroški igralnici, in za razgaljanje nepravilnosti v igralništvu. Hkrati želim pred parlamentarnimi počitnicami izreči zahvalo vsem poslankam in poslancem opozicijskih strank za napore in trud pri uveljavljanju demokracije in civilizacije v Sloveniji. Dobro sem dobil vpogled v to, kaj pomeni biti danes poslanec opozicijske stranke v slovenskem parlamentu. Koliko energije morajo porabiti samo za to, da bi preprečili ali vsaj omilili vandalizem ljudi brez predsodkov, ki si hočejo na podlagi nakradene družbene lastnine utrditi absolutno totalitarno oblast. Pozitivne pobude in predlogi so v takem vzdušju le govorjenje praznim zidovom. Pojavlja se vprašanje, kaj ima kdo za pozitivno pobudo, kaj pa se šteje za destruktivno delovanje. Če veljajo za pozitivne le tiste pobude, ki vladajoči koaliciji pomagajo utrjevati oblast, potem je razumeti, da je trud za transparentnost, zakonitost in poštenost nekaj negativnega. Pozitivna je torej podkupnina vladajoči stranki ali politikantom iz njenih vrst, negativno pa zavzemanje za čiste račune pri javnem dolgu, preprečevanje oškodovanja družbene lastnine, reševanje afer itd. Podobno sprevrženost pojmov doživljam tudi pri disciplinskem konstruktu, izvedenem proti meni v portoroški igralnici. Zaposlitev sem izgubil pod pretvezo, da naj bi škodoval podjetju, potem ko je po moji zaslugi družba prihranila več milijonov mark, ki so doslej odtekali udbomafiji prek posojil-niških služb. Po sprevrženi logiki naj bi bilo to uporabno, saj se akterji, ki so to omogočali, danes mastijo z mesečnimi plačami, za katere morajo slovenski delavci garati vse leto, posledice pa čutimo le tisti, ki smo na nepravilnosti opozarjali. Narobe svet. Obrnejo ga lahko le predčasne volitve. Miran Lipovec, Lucija Odprto pismo Gospodu mag. Hermanu Rigelniku, predsedniku Državnega zbora Republike Slovenije Spoštovani gospod predsednik, v imenu poslanske skupine Demokratske stranke Slovenije Vas prosim, da glede na potek nedokončane julijske (23. seje) državnega zbora skličete zbor za nadaljevanje seje takoj v začetku septembra, torej vsaj 5. septembra t.l. Naš poziv utemeljujem predvsem z dejstvom, da državni zbor do prekinitve julijske seje ni uspel obravnavati zakona o političnih strankah in zakona o volilni kampanji, čeprav bi bilo nadvse koristno, tako rekoč nujno, da oba zakona, še zlasti zakon o volilni kampanji, začneta veljati pred razpisom lokalnih volitev. Te pa morajo biti decembra letos. To pomeni, da tudi zaradi rokov, ki jih predpisuje zakon o volilni kampanji, morata biti zakona v tretji obravnavi vsaj konec septembra. Vi pa tudi sami veste, gospod predsednik, da zakona urejata pravila za financiranje strank in tudi pravila glede medstrankarskih odnosov, kar je še posebej važno za civilizirani potek volilnih kampanj. Gospod predsednik, predlagam, da naš poziv upoštevate v prid izboljšanju političnih razmer v Sloveniji, in Vam želim prijetno nadaljevanje poletja. Lep pozdrav! Tone Peršak, vodja poslanske skupine Demokratske stranke Slovenije Sporočilo za javnost Kompas skladje začel zbirati certifikate V ponedeljek, 25. 7. 1994 je Kompas sklad začel zbirati certifikate občanov. Družba ima razpisanega za 7 milijard tolarjev kapitala. Prodajna cena delnice je 1053 tolarjev. Kompas sklad bo investiral v podjetja, ki zagotavljajo varno in donosno naložbo. To so podjetja, ki že vrsto let uspešno poslujejo in bodo jamstvo za stabilnost sklada. Drugi del investicij bo usmerjen v dolgoročno perspektivna podjetja, katerih poslovanje se lahko z aktivnim upravljanjem občutno izboljša. To bo zagotavljalo stalno rast vrednosti delnic in izplačilo dividend. Najmanj 20% premoženja pa bo vloženo v nepremičnine, državne obveznice in druge vrednostne papirje. Investicijska politika bo s tem dosegla primemo razpršenost in s tem večjo varnost naložb. I /te uu lc- i\urujjua siu,uu puajevij biral na osnovi regionalnega ključa, temveč izključno glede na donosnost naložbe. Investicijsko prednost bodo imela podjetja s področja turizma (zdraviliški turizem, Portorož, Bled, Kranjska Gora), večja trgovska podjetja, del prehrambene industrije in predvsem izvozno usmerjena uspešna podjetja. Kompas sklad bo na osnovi svoje poslovne politike razdelil celotni dobiček med svoje delničarje. Prednosti Kompas sklada pred drugimi podobnimi družbami so: močna analitska služba, razrešeno lastništvo v družbi za upravljanje, kar bo onemogočalo izvajanje politike delničarjev družbe za upravljanje preko sklada (tak primer je zaslediti pri nekaterih, predvsem bančnih družbah), visok vplačan kapital v družbe za upravljanje in dobra informiranost predvsem o položaju v slovenskem turizmu (kot investicijsko usmerjenost ga poudarja večina skladov), ki je posledica dolgoletnega nastopa na tem trgu. V nadzornem svetu družbe so dr. Anton Krašovec, ki je delal kot generalni direktor RTV Ljubljana, podpredsednik LB d.d. in kot predsednik SOZD Slovenijales in Franc Poteko, dipl. oec., ki je direktor podjetja Kompas Consulting. V nadzornem svetu sodeluje tudi magister managementa Clive Lleivellin, ki je član British Institute of Management in član Sheffield Business School in ima dolgoletne praktične izkušnje pri projektih dviga profitne stopnje podjetij. Direktor družbe je Roman Strgar, dipl. org., ki ima večletne izkušnje kot vodja projektov za reorganizacijo in izboljšanje poslovanja, delal pa je tudi kot svetovalec za management pri tuji svetovalni družbi. Delnice se vpisujejo pri vseh enotah PTT, na večini poslovalnic Kompas Holidags group in pri nekaterih delničarjih družbe za upravljanje. Dodatne informacije dobite na sedežu družbe za upravljanje Di-vida, tel. 325-774, g. Igor Lah. BKOMPAS sklad Slovenski strokovnjaki in razumniki Po novinarskih člankih sodeč, Slovenija premore kakih petdeset strokovnjakov in razumnikov. Njihova imena so zbrana pod »zadnjo« Majniško deklaracijo in je, ni pa nujno, da bo število strokovnjakov in razumnikov naraslo, ko (če) izvemo za kadrovsko sestavo ilegalne Civilne inicijative. Vsi ki nismo razumniki, smo najbrž nerazumniki. Za razliko od razumnikov, ki so vsi v istem rangu ne glede na poklic, izobrazbo, položaj..., nerazumnike lahko razdelimo v več skupin: 1. bivši razumniki - ljudje, ki so pomagali zrušiti prejšnji sistem in državo, kasneje pa se niso strinjali s politiko trdega jedra Demosa; 2. pogojni (ne)razumniki - ljudje iz vodstev »desnih« strank in »nadstrankarski desničarji«. Z nadaljnjim trdim delom se lahko uvrstijo med razumnike; 3. največji nerazumniki ali trobentači - novinarska srenja, ki verjame samo eni resnici, resnici razumnikov in to resnico ob vsaki priložnosti »prodaja« drugim ne-razumnikom. Največji med njimi imajo možnost postati razumniki; 4. navadni ali »naši« nerazumniki — množica, ki verjame razumnikom in trobentačem, čeprav bolj malo ali nič ne razume; 5. kronični nerazumniki — množica, ki ne verjame razumnikom in trobentačem, čeprav bolj malo ali nič ne razume; 6. drugače misleči (ne)razum-niki — nekaj tisoč magistrov in doktorjev znanosti, ki v »razum-niški« igri nočejo sodelovati; 7. razumni nerazumniki - preprosti ljudje, ki razumejo težave naše mlade države, ne razumejo pa tega, da morajo celotno breme teh težav nositi oni. Želijo si samo delo in pošteno plačilo, ki bi zadostovalo za človeka vredno življenje. To je največja skupina nera-zumnikov (ca. 40% volilnega telesa), skupina, ki ji vsi nekaj obljubljajo, skupina, ki je spoznala, da so obljube hrana za naivne. Jože Vuk Je šport tudi igra? Doseči najboljši rezultat je princip današnjega časa. Pridno delati, se truditi, pokazati kaj pozitivnega, kaj izrednega, kar je koristno za družbo, za posameznika, vredno vseh naporov. Vseeno je, če so ti napori duševni ali telesni. Družba pa temu daje vso svojo podporo. Šport je dandanes postal široko področje, ki ima svojo kategorijo med igro in dosežkom. V človeku je že prirojena volja, da se uveljavlja pred drugim človekom, da z njim tekmuje. To lahko opazimo že v vedenju majhnega otroka. Igra in dosežek človeka veselita. V modernem času pa ta dva principa gresta precej narazen, zgubljata ravnotežje. Princip dosežka je postgl precej močnejši, pomembnejši in pozablja na temeljni smisel vsakega tekmovanja - igro. Igra in šport sta najlepši in najveličastnejši stranski zadevi sveta. Ko za nekatere ljudi postane ta najpomembnejša zadeva, se šport odtujuje svojemu bistvu in smislu. To spoznanje pa ne zadeva le nekaterih iger, temveč lahko tudi takoimenovani »vsakdanji šport«. Pri tem se moralna vrednost popolnoma spremeni. Ljudje lahko postanejo stroji! To se v zadnjih desetletjih že prakticira v vrhunskem športu. V stopnjevanju dosežkov vidimo neverjeten vzpon človeške moči in zmogljivosti, vzdržljivosti, spretnosti in športno-telesne tehnike. To je privedlo do neverjetnega pritiska na tekmovalni duh človeka, ki komaj da pozna človeku dane noralne meje. Kakor tehniki potrebujemo vedno hitrejše in močnejše avtomobile, mora biti podobno tudi v športu, da bi dosegli kar največjo »senzacijo«. Če bi lahko pogledali v telovadnice, na tekaške steze in vse druge »terene« športnih tekmovalcev, kjer se urijo v raznih veščinah, pripravljajo na tekmovanja, bi z žalostjo ugotovili, da so te priprave silno odmaknjene od vsakega športnega ideala. Če bi lahko opazovali trinajst in petnajstletne deklice, ne samo tistih nekaj minut njihovega, nastopa, kjer se ponavadi smehljajo, temveč tudi pri njihovih mučnih, zelo dolgotrajnih pripravah (dnevno po več ur), bi lahko ugotovili, kako se zaradi nekaj minut uspeha tepta humana, človeška stran športa. Koliko bolj nehumano, kaj šele športno pa je, ko se mora telo za najvišje dosežke »prepirati« z raznimi poživili, ki ga trenutno prisilijo k izrednim naporom in dosežkom. Ali je smisel športa v tem, da do skrajnosti preizkusi vzdržljivost telesa in duha? Zakaj bi se morali mladi ljudje podrediti nečloveškim naporom? Ali človek tu ne prestopi svoje meje? Štari Grki so poznali estetiko, lepoto človeškega telesa in človeških gibov. Ravno ta estetski, lepotni ideal športa je pomemben, če naj bi bil šport res igra. Današnji šport pa se je navezal na kategorijo dela, celo težaškega dela, nekaj najtežjega, kar lahko človek še zmore. Ustanovitelji Borzno posredniške hiše: Proxy d.d. / Bona Fide d.d. Koper stavite na strokovnjake BONA FIDE d.d./ Koper, Pristaniška ul. 3, 66000 Koper, s predstavništvi d.o.o. Tmb d.o.o. Maribor in Most d.o.o. Zidani most 061/1313325 DS T časopis slovenskih J delavcev Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 • DE - glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 479 • Direktor in glavni urednik- Marjan Horvat telefon 313-942 311-956 • Odgovorni urednik: Cini Brajer, telefon 1316-163, 313-942 • Časopis urejajo: Sašo Bernardi (fotografija). Brane Bombač (oblikovalec), Malija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda Najpomembnejša stran)’ Damjan Križnik (Kažipot), Franček Kavčič (sindikati), Bons Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Na tržnem prepihu), Bora Zlobec (lektorica) Igor Žitnik (Razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica) telefon 313-942 311 -956 • Naročnina- 321 -255 9 Posamezna številka stane 175 tolarjev • Žiro račun: 50101-603-46834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Mira Videčnik, Alojz Omejc, Ciril Urek, Edo Kavčič’, Jernej Jeršan Dušan Semolič Dolgovaški opekarji že nekaj mesecev živijo v negotovosti. Ne vedo, kakšna bo usoda opekarne, ki je doslej njim in njihovim družinam zagotavljala skromno socialno varnost. Najprej se je z njihovo usodo poigral Franc Gajšek oziroma ljubljansko podjetje Facig d.o.o. Od Sklada Republike Slovenije za razvoj je odkupilo Opekarno, nato pa zaradi velikih terjatev upnikov (več kot 70 milijonov tolarjev) in požara v začetku maja je Opekarni povzročil za 4,5 milijona tolarjev škode) od kupoprodajne pogodbe odstopilo. Tako je Franc Gajšek, potem ko je med dolgovaškimi opekarji nekaj mesecev sejal prazne upe, pobral šila in kopita... Ko je Opekarna ponovno prešla v last Sklada Republike Slovenije za razvoj, je maja njeno krmilo prijel v roke Franc Humar. Ta svojo dolžnost opravlja kar iz Ljubljane. Delavci so upali, da bo sklad Opekarno saniral ali pa jim vsaj povedal, kakšna bo njena usoda. Vendarle so se ušteli. V maju je Franc Humar poslal vse delavce na čakanje, v juniju so morali vsi na kolektivni dopust, nato pa so ■ ^ dobili se odločbe o čakanju za ,£salil§«iflflF julij in avgust. Poleg tega, da de-lavcem ni nihče povedal, kaj bo ' r z njimi jeseni, pa brez pojasnila JH niso prejeli tudi plač za junij in julij. Razumljivo, da so zahtevali , SHk P°iasnila- Koržetov sklad Pritiskom delavcev in sindikata se je Franc Humar končno uklonil in za 1. avgust ob 12. uri na dvorišču Opekarne sklical zbor delavcev. Ko so se opekarji, ki se na delo vozijo iz bližnje in daljne okolice, sredi vročega dne zbrali na opekarniškem dvorišču, pa so izvedeli, da Franca Humarja ne bo. O tem, da na zbor, ki ga je sam sklical, ne namerava priti, ni nikogar obvestil. Ko so sindikalni zaupniki pri njegovi tajnici uro pred zborom po telefonu želeli poizvedeti kdaj bo v Lendavi, je Humar sam dvignil telefon in jim pojasnil, da se pri 36 stopinjah Celzija ne misli voziti iz Ljubljane v Lendavo. Tako je odgovoril dolgovaškim opekarjem, ki se že več mesecev borijo za možnost, da bi lahko še naprej pri 50 stopinjah Celzija pekli opeko in jo pri 80 stopinjah Celzija sušili ter tako v znoju služili kruh za preživljanje svojih družin. Ali je sploh treba zapisati, da je dolgovaške opekarje Humarjevo ravnanje spravilo v bes in jih hkrati tudi globoko užalilo. Franc Humar si ni privoščil samo cinizma in arogance brez primere. pač pa se iz dolgovaških opekarjev očitno dela norca. Po reakcijah magistra Uroša Koržeta na Humarjevo početje bodo delavci v vseh skladovih podjetjih lahko hitro spoznali, ali je Humar ravnal na svojo roko ali je britje norcev iz delavcev politika sklada. ZAČARANI KROG Noben agresor v Evropi še nikdar ni bil soočen s tako močno skupino držav, kot jo danes sestavljajo ZDA, Rusija, Nemčija, Francija in Velika Britanija. Toda srbski agresor kljub temu ne odneha. Najmočnejše države in tudi Združeni narodi mu do zdaj niso mogli priti do živega. To se je pokazalo tudi na zadnjem sestanku kontaktne skupine za Bosno in Hercegovino. Glavni razlog za to je, da nesporni obsodbi agresije niso sledili tudi resnični ukrepi proti agresorju. Razen gospodarske zapore proti Srbiji in Črni gori in nekaj posegov Natovih letal na srbske položaje v BiH, so velike sile in Združeni narodi dosedaj ostajali pri politiki praznih groženj, ki so jih občasno ponavljali. Dosedaj so v glavnem samo »nadzirali mir« (mir v BiH, ki ga ni). Modre čelade (sedaj jih je 35.000) zmorejo zagotavljati samo delno premirje na nekaterih območjih na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, nikakor pa niso vzpostavile miru. Za to niso imele niti pooblastila niti materialnih možnosti. Srbski agresorji se zaradi občasnih groženj »z vojaškimi posegi NATA« gotovo ne mislijo umakniti z velikih področij, ki so jih zasedli in jih čvrsto držijo v svojih rokah. Izjava generalnega sekretarja Združenih narodov Butrosa Galija, da bo predlagal umik modrih čelad, in njegova sugestija, naj bi NATO vzpostavil mir v Bosni in Hercegovini, sta povzročili med glavnimi zahodnimi državami velika razhajanja. Vsi vedo, da se agresorja lahko prisili k umiku samo z obsežnimi vojaškimi posegi. Zračni napadi na posamezne objekte gotovo niso dovolj. Toda katera država članica NATO je pripravljena poslati svoje vojaške enote na ozemlje Bosne in Hercegovine? V kongresu ZDA gotovo ne mislijo svojih fantov poslati v neposreden spopad s srbskimi oboroženimi silami. Mnoge zahodnoevropske države se tudi ne bi strinjale z angažiranjem nem- ških vojaških enot na Balkanu, saj so še vedno živi spomini na drugo svetovno vojno. Pa tudi v sami Nemčiji ne bi bili pripravljeni na takšno tvegano operacijo, NATO se je znašel v novem, zelo kočljivem položaju. V času hladne vojne in konfrontacije s sovjetskim blokom je bila njegova vloga jasna. Sedaj pa bi moral, če bi prevzel nase vzpostavitev miru v BiH, vojaško poseči na področje, ki je izven meja dosedaj definiranega obrambnega področja NATA. V razpravah o tem so med članicami NATA velika razhajanja. Srbski agresorji vse te nejasnosti spretno izkoriščajo in jih razne nove grožnje ne ustrahujejo preveč. Zato so tudi precej samozavestno postavili nove pogoje za sprejem zadjega načrta o ozemeljski razdelitvi Bosne in Hercegovine. Takoimenovana Zvezna republika Jugoslavija je vsekakor zelo . zainteresirana za ukinitev gospodarske zapore, ki jo izčrpava. Je pa nikakor ne toliko, da bi prenehala vsestransko podpirati Srbe v BiH in na Hrvaškem. Občasne kritike Karadžičevega ravnanja so bolj taktično-propagandne kot pa resnične. Tudi zadnji Miloševičev poziv bosanskim Srbom, naj pristanejo na predlagano rešitev, je spreten politični manever. Napovedi nekaterih zahodnih dejavnikov, zlasti ameriškega državnega sekretarja, da bo naslednji poostreni ukrep proti Srbiji odprava prepovedi nakupa orožja za BiH, agresorjev očitno ne ganejo resneje. Razen političnega ta ukrep ne bi imel kakšnega večjega Dolgovaški opekarji pa v težavah, ki jih pestijo, niso ostali sami. Na neuspelem zboru jih je obiskala poslanka v republiškem parlamentu Marija Poszonec in jim obljubila, da bo do konca z njimi. Vendar se kasneje ni mogla udeležiti pogovora o usodi Opekarne pri predsedniku lendavske občinske vlade, ker je Humar dejal, da ne bo sodeloval na nobenem sestanku, na katerem bo Poszončeva. »O ravnanju Humarja bo slišal še najvišji organ oblasti v Sloveniji,« je vse skupaj komentirala Poszončeva. Med delavci pa je bila seveda tudi sekretarka lendavskega krajevnega sveta pri območni organizaciji ZSSS Sindikat za Pomurje Zdenka Bobovec, ki že več mesecev odločno brani njihove interese. Zaradi dogajanj v Opekarni je že štirikrat preložila dopust. Zdenka Bobovec je tudi najbolj zaslužna, da se je Franc Humar, potem ko ga zaradi vročine 36 stopinj Celzija ni bilo na zbor delavcev, še istega dne ob 12. uri pri 37 stopinjah Celzija odpravil na pot iz Ljubljane v Lendavo, kjer se je skupaj z Bobovčevo popoldne sestal s predsednikom lendavskega izvršnega sveta Štefanom Gjerkešem, predstavnikom Centra za razvoj malega gospodarstva Antonom Blažkom, občinsko ministrico za gospodarstvo Heleno Kramar in drugimi Lendavčani, ki si prizadevajo Opekarno rešiti najhujšega. Humarje predlagal, naj bi Opekarna takoj šla v stečaj, vendar so se po posredovanju sindikata dogovorili, da bodo poprej poskusili izpeljati prisilno poravnavo. Če bi kateri od upnikov Opekarno odkupil, mu je sklad za njeno sanacijo menda pripravljen dati 2 do 3 milijone mark kredita z obrestno mero R + 10, če bo dobil ustrezno garancijo od občinske vlade ali koga drugega. Bobovčeva je Humarja tudi prisilila, da je naslednjega dne zjutraj sodeloval na zboru v Opekarni in se z delavci, katerih direktor je, po dolgem času zopet pogledal iz oči v oči. Razžaljeni in obupani delavci so zahtevali, naj sklad Opekarno takoj spravi v stečaj in jim na ta način zagotovi socialno varnost, če že ne ve, kaj drugega bi z njo. Kako bo z junijskimi plačami, pa bo Humar opekarjem sporočil v petek... Z opekarji pa so solidarni tudi Dolgovaščani. To jim je kljub avgustovski vročini prišel na zbor povedat Štefan Fehir. Dejal je, da lahko v Dolgi vasi postane še bolj vroče... Boža Gloda Strankarski golaž Piše: Martin Ivanič Teoretično je razložljiv vsak problem. Pri tem ne smemo mešati teorije in demagogije. Po mojem je demagogija, če politični fundamentalist grobo obtoži uglednega strokovnjaka (na kakršnega bi sicer bil zrel narod ponosen), da je svojčas svaril pred državno osamosvojitvijo zavoljo latentnih italijanskih aspiracij po delu slovenskega ozemlja. Ko pa praksa strokovne ocene vsaj deloma potrdi, tedaj vrli demagog pozabi svojo nesramno zaletavost. materialnega učinka. Muslimanske in hrvaške oborožene sile v BiH so kljub embargu uspevale zagotoviti kanale za dostavljanje orožja. Poleg tega bi ukinitev embarga na orožje dala srbskim agresorjem dober povod za še silovitejše vojaške posege. Kljub raznim dogovorom v kontaktni skupini petih velikih držav in kljub novim grožnjam z ostrejšimi posegi se stvari še vedno vrtijo v začaranem krogu. Zanimivo je razmišljanje komentatorja v uglednem ameriškem dnevniku The Wall Street Journal: »Vsi člani kontaktne skupine si iskreno želijo konec vojskovanja na Balkanu, toda njihovi strateški interesi se nikakor ne ujemajo. Britanija in Francija bi se radi umaknili iz tega področja. ZDA želijo vsiliti svojo rešitev, toda s čimmanjšim ameriškim vojaškim angažiranjem. Nemčija se zavzema za takšno rešitev, ki bi vsaj delno obvarovala verodostojnost Evropske unije. Rusija pa je pripravljena sprejeti samo takšno rešitev, ki Zahodu ne bi dala prostih rok na območju, ki ga Moskva še vedno šteje za svoje vplivno področje.« Primer »teoretične razločljivosti« je čudna logika, po kateri se Slovenski krščanski demokrati, presenetljivo zvest člen vladne koalicije, mimo sporazumevajo, da bodo na lokalnih volitvah nastopili v koaliciji z dvema glavnima opozicijskima strankama na državni ravni, Slovensko ljudsko stranko in Socialdemokratsko stranko Slovenije. Pri tem SKD meditira, da se to ne izključuje in ni v nikakršnem nasprotju z njihovo sedanjo politično navezo. Vsekakor razumemo koalicijska prizadevanja SLS in SDSS oz. Podobnika in Janše. Njihov račun je preprost in z izjemo nekaterih lokalnih območij več kot zanesljiv. Z združitvijo »slovesa« SKD in SLS kot strank ter Janševe slej-koprej sporne karizme je moč pobrati kar lepo število volilnih glasov. Izbira volilcev je lahko čudna, a vselej legitimna. O njej lahko govorimo na ves glas in s še tako tehtnimi argumenti, toda zanesljivo je, da bodo pri njej kvečjemu še bolj trdovratno vztrajali. Z njo se je treba kratko in malo sprijazniti, če jih že poprej nismo znali prepričati. Dvom pa vzbuja logiko SKD. Zanesljivo je danes v Sloveniji glavni akter centralizma izvršna oblast (koalicija), v kateri vedrijo tudi oni. Lokalna »oblast« bo nujno ves čas v opoziciji s centralizmom in egoizmom osrednje (izvršne) oblasti. Ne morem razumeti, kako bodo SKD praktično reševali položaj lastne opozicije na omenjenih dveh ravneh. To je en vidik položaja, v katerega precej kratkovidno lezejo. Drugi vidik pa je, da SKD v očeh volilcev in zaveznikov na lokalni ravni s tem pravzaprav opravlja svojevrsten popravni izpit. V takšnem primeru pa je vsakdo v nekoliko podrejenem položaju. Piše: Pavle Kje je naša prestolnica Naslov članka se bo komu morda zdel smešen ali celo nespameten. Zakaj? Saj vendar vsak šolarček ve, da je naše prestolno mesto Ljubljana! Pa poglejmo, če je to bilo, je in bo Za pretekla stoletja velja, da je bil sedež oblasti, ki je vladala slovenskim ozemljem, v tujini. K temu so bili naši daljni predniki prisiljeni mimo svoje volje. Najdalj je bil prestolnica v pravem pomenu besede Dunaj, za katerega so naši ljudje spoznali rek, da moraš pustiti trebuh zunaj. Del oblasti je počasi prehajal tudi na dežele, vendar so bili njih sedeži zunaj sedanjega slovenskega državnega ozemlja. Edina izjema je bila Ljubljana kot prestolno mesto Kranjske. Po razpadu obdonavskega cesarstva je slovenska oblast nekaj mesecev delovala v Ljubljani. Segala je na tretjino ozemlja, saj je tretjino zasedla Italija. Ljubljani se je tudi zato mudilo v Beograd in ta je postal sedež osrednje oblasti v novi državi. Pri nas ni bilo več niti deželnega parlamenta, saj je pravni obstoj oblastnih skupščin v Ljubljani in Mariboru moč zanemariti. O najbolj pomembnih stvareh so odločali na sotočju Save in Donave bodisi v narodni skupščini bodisi na kraljevem dvoru. Omeniti je treba še dvoje obdo- bij. Italijanska kraljevina in zlasti fašizem sta skoraj tri desetletja vedrila in oblačila na tretjini slovenskega narodnega ozemlja. Glavno mesto je bilo v Rimu. Med drugo svetovno vojno sta preostala dela Slovenije ječala pod oblastjo Berlina ter Budimpešte. Ideološko nadvlado sta do nas izražali zlasti dve prestolnici. Od pokristjanjevanja naprej je bil to Vatikan, preostanek papeške države, ki naj bi pomenila udejanjenje božje oblasti na zemlji. Med obema svetovnima vojnama je k nam segel tudi vpliv sovjetskega boljševizma, recimo Moskve. Po zmagi v osvobodilni vojni je Ljubljana dobila svojo ljudsko skupščino in njena pristojnost je postopoma segla na vse današnje ozemlje samostojne Slovenije. V Beogradu so postopoma osredotočili vse ključne vzvode oblasti. Mesto pod Rožnikom je ostalo upravno središče dela enotne države. Krepilo se je nezadovoljstvo s tako ureditvijo in Slovenci so bili za to, da iz republiškega središča oblikujejo državno prestolnico. Prišlo je do plebiscita, razglasitve samostojnosti, posega JLA in do mednarodnega priznanja Slovenije. Ljubljano so hoteli svečano razglasiti za prestolnico nove države. Do tega (še) ni prišlo. Ali je v tem kaj simboličnega? Svojo državo smo dobili v času, ko potekajo v Evropi združevalne poti. Tudi mi hitimo v Evropsko unijo in druge povezovalne oblike. Pri tem se moramo neizprosno prilagoditi zahtevam, ki jih postavlja sebična in vase zaverovana zahodna Evropa. Zakoni, ki jih sprejema naš parlament, morajo biti v skladu z zahodnim svetom, in če niso, jih je treba kmalu prilagoditi zahodnim merilom. To se obeta tudi naši ustavi. Pri tem ne gre zgolj za notranjo željo novih oblastnikov, da bi uredili državo po zahodnem vzoru. Ne, prav zadnje čase se krepi nevarnost ozemeljskih zahtev do Slovenije z zahoda in deloma s severa. Že videno in doživeto, bi rekli. V takih okoliščinah je moč postaviti vprašanje, če je Ljubljana res naša prestolnica. Ali ne postajamo vse bolj odvisni od Bruslja? Ta je še bolj oddaljen, kot sta bila Dunaj in Beograd. Zdi se mi, da nas politiki hranijo preveč enostransko: obetajo nam le dobre plati našega otroškega in otročjega hitenja na zahod. Neizbežno pa so tudi škodljive, slabe strani te usmeritve. Počasi se že kažejo in se bodo še bolj. Večstrankarska ureditev in naša nekritična zavezanost Bruslju bosta svoje davčne položnice izstavili prej, kot pričakujemo, in zneski bodo neprimerno višji, kot nam govorijo Na koncu se utegne pokazati, da je naslov sestavka ne le upravičen, marveč tudi pravilen. Presenetljivo je, da njihovim prvakom (od članstva in simpatizerjev te pronicljivosti pač ni moč pričakovati!) ni jasno, kako jim zlasti Janša vdira v politični prostor skozi zadnja vrata. (Malce spominjajo na naivnega gostitelja, ki gosta povabi v lastno posteljo, potem pa začudeno ugotovi, da je ta nekaj šaril z njegovo ženo, medtem ko je sam spal spanje pravičnega.) Podobno politično oz. strankarsko nepreglednost na našem političnem odru ustvarja sam prvak SDSS. Koalicijske povezave zelo raznobarvnih strank v svetu parlamentarne demokracije res niso nobena redkost. Sila težko pa je prebaviti dejstvo, da prvak po definiciji leve in v dobršni meri ateistične stranke brez kančka politične in siceršnje zadrege igra vlogo glasnika in vodnika politične desnice. Politične desnice seveda nikakor ne razumem omalovažujoče, podcenjujoče ali - bog ne daj! - zamerljivo. Vsa sreča, da jo imamo! A kakšna sreča bi šele bila, če bi lahko vedeli, kaj desnica sploh je in kaj v resnici hoče! Tedaj bi se nam volilcem ne bilo težko odločati. In brez zadrege povem, da - kakor gotovo nisem desničar - ne bi omahoval glasovati za njen (državni ali lokalni) program, če bi le vedel, za kaj se zavzema, in če bi le lahko verjel, da res dela za narodovo korist. Desnici, ki je sestavljena iz tako čudne politične snovi in ki jo vodi človek, katerega glas v bran poštenosti je prepogosto slišati, da bi mu lahko verjeli (po vsem sodeč pa je - osebno morda povsem pošten - s svojo avtoriteto dal potuho marsikateri nečednosti), pa človek težko zaupa zgolj zato, ker tudi v lastni izprijenosti in!ali nesposobnosti vidi zgolj boljševiško zaroto. A strankarskega golaža s tem noče biti konec. Bržčas lahko rečemo, da po dejanjih sodeč LDS prav nič več ne skriva svoje »nature«. Verjetno je to posledica njihove napihnjene veličine. Vendar jim ni moč očitati kratkovidnosti. Ker je politično zaupanje celo v tako naivni deželi pokvarljivo blago, si liberalni demokrati pridno in brezobzirno utrjujejo gospodarske in druge pozicije za čas, ko utegnejo sedeti v opozicijskih klopeh. A kaj neki je Združeni listi, da se tako mazohistično oklepa položaja revnega sorodnika? Zagotovo so pozabili na lucidno odločitev nekdanjega YU-boksarja M. Parlova, ki je dejal, da je najboljši čas za slovo, ko si na vrhuncu kariere. Če bi to laskavo oceno zelo velikodušno uporabili za to stranko, so najboljši čas za takšno potezo že zamudili. Ni pa še povsem prepozno, da premislijo o svojem »socialnopolitičnem« profilu. Sila težko bo v nedogled tako po francosko združevati videz levičarske delavske stranke in močnega direktorskega lobija. Zgodba o dekliču, ki bi in ne bi, je poučna! Seveda pa mi ne gre za usodo strank; skrbi me, da bodo volilci, če ne bodo (in gotovo je, da ne bodo!) pozorno »brali« politične slike, spet glasovali instinktivno in se pozneje hudovali nad pohabljenostjo naše demokracije. Če si ne bodo zabili v glavo, da niti njihova stranka po definiciji ni zaveznik, temveč sebičen mešetar. J 4. avgusta 1994 Investicijski skladi uspešno zbirajo certifikate Vse kaže, da smo imeli prav v prejšnji številki DE, ko smo zapisali, da se zdi, kot da reklame za razne pooblaščene investicijske sklade prepričujejo državljane, lastnike certifikatov, naj jih vlagajo »na lepe oči«. Naval na sklade, ki sprejemajo certifikate zadnjih štirinajst dni, kaže prav to. Ljudje namreč najbolj pritiskajo kljuke na vratih tistih skladov, za katerimi stojijo banke in zavarovalnice, o katerih pa v zadnjem obdobju, v času sanacije (bank), nismo slišali dosti lepega. Pa še zu-daj je mogoče slišati (nepreverjene) zgodbe o čudnem razkoraku med plačami bančnih uslužbencev (tudi takih, povsem »navadnih«) in ugodnimi posojili (na primer), ki jih lahko dobijo v svoji banki ter sanacijskimi napori in (posledično) še vedno previsokimi obrestnimi merami za posojilojemalce na drugi strani. Za certifikati se zdaj poganja 37 investicijskih skladov, med katerimi pa zlasti manjši, taki z majhnim kapitalom, že »kričijo« o nelojalni konkurenci močnih skladov, pri čemer imajo verjetno v mislih tudi moč reklame. Nekatere banke so si menda privoščile in so občanom hkrati z bančnimi sporočili pošiljale reklame za »svoj« investicijski sklad. Ker imamo pri nas vse urejeno demokratično in tudi delo investicijskih skladov nadzoruje posebna ustanova, Agencija za trg vrednostnih papirjev, bo ta uradni nadzornik delovanja investicijskih družb zavzel stališče do takih pojavov. Nemara bo pred bralci že prej kot naš časnik. Predvsem pa bo morala zavzeti še kaj več kot samo stališče tudi do pojava akviziterjev, ki jih nekatere investicijske družbe menda množično uporabljajo, čeprav je zbiranje certifikatov s pomočjo ak- viziterjev - prepovedano. Nekatere pa motijo tudi tako-imenovani pooblaščenci družb, ki z blagoslovom Agencije za trg vrednostnih papirjev za nekatere družbe v odročnih krajih dajejo informacije ter tudi vpisujejo certifikate. Toda to lahko počno samo v krajih, kjer ni pošte, banke ali drugega primernega prostora. Je pa treba prej obesiti javni razglas in imeti predpisan prostor. Ali bodo manjši skladi pobrali le drobtinice? Glede na pritisk na velike sklade bi bilo morda takšno ugibanje celo pravilno, čeprav se večina Slovencev še ni odločila, kam s prostim delom (potem, ko bodo del porabili za notranji odkup podjetja), kjer so zaposleni) certifikata. Zlasti še, ker se je že pokazalo - pa ne le ob tej priliki - da se Slovenci radi odločamo na pamet, za stvar, ki jo »bolje« poznamo. Bolje zato, ker smo jo denimo večkrat videli v reklamah... Ker mali skladi nimajo dovolj kapitala, da bi si plačevali drage reklame v medijih, kot si jih privoščijo »veliki« skladi, je velika verjetnost, da bodo velike družbe za upravljanje nad investicijskimi skladi ena za drugo morale prositi Agencijo za trg vrednostnih papirjev, da jim dovoli povečati delniški kapital. Ali pa bodo ustanavljale nove sklade. Nekatere pa so že postorile oboje. Skratka, vroče ni samo na soncu in v senci, vroče je tudi resnim možem, ki vse te dni s plakatov vabijo: »Vložite certifikat v naš investicijski sklad!« Vse bolj vroče pa je tudi bodočim delničarjem: ali bo uspelo ali pa bodo imeli prav tisti, ki trdijo, da iz vseh teh silnih certifikatov ne bo nastalo nič uporabnega (beri šuštečega). B. R. To je prva slovenska knjiga o diplomaciji. Njen avtor je znan družbenopolitični delavec, publicist in doajen slovenske diplomacije. Knjiga v prvem delu govori o razvoju, teoriji in praksi diplomacije, drugi del pa je zgodo- ^ BIVANJE S SVEZ^TA Obe knjigi lahko naročite pri I ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni 321-I 255, 1310-033, 313-942, I faks 311-956. vinski pregled dela in deleža Slovencev v diplomatski dejavnosti do danes. Cena knjige 2.000 SIT, s prometnim davkom 2.100 SIT. Piše: Metka Tekavčič Certifikati in referendum: da ali ne Prvaki Slovenske ljudske stranke so najavili, da bodo parlamentarne počitnice namenili nadaljevanju prizadevanj za referendum o dodatni razdelitvi lastninskih certifikatov. V sklop njihovih predlogov, povezanih s spremembami »privatizacijskega zakona«, sodi tudi zahteva, da naj se roki za lastninsko preoblikovanje podjetij podaljšajo za eno leto, to je do konca leta 1995. Te njihove zahteve niso povsem nove. Že spomladi so predlagali, naj se omenjeni zakon spremeni po hitrem postopku v določbah, ki govorijo o preoblikovanju po načelih notranjega odkupa. Svoje tedanje rešitve, ki bi prinesle predvsem večjo brezplačno razdelitev ter zmanjšanje ali odpravo pravice do popusta upravičencem do notranjega odkupa, so utemeljevali s trditvami, da želijo s tem preprečiti hitro nastajanje velikih socialnih razlik in zlasti pospešiti lastninske procese. Tu pa se resnična plat zgodbe tudi konča. Skušajmo zato odgovoriti na vprašanje, kaj je v ozadju tokratnega koketiranja s slovenskim delavstvom. Slovenska ljudska stranka vzbuja vtis, da je na strani stistih, ki so z dolgoletnimi napori, trdim delom in odrekanjem soustvarjali slovensko družbeno premoženje. Privid gre še dlje. Ker teh zahtev ni mogoče uveljaviti skozi redno parlamentarno proceduro, naj ljudje na referendumu povedo, kaj v resnici hočejo. Ni važno, koliko referendum stane. Prav tako ni pomembno, da smo letos o nečem že odlo- Osrednja junaka sta mlad partizan in na smrt obsojena vohunka, ki jo mora predati štabu divizije. Odlika tega dela je poglabljanje v samo tkivo sveta in pisateljeva odpoved slehernemu opredeljevanju, ki bi bilo nad njim. ji Vi r liliji mm. p... * . li li i čali na referendumu in da smo tovrstnega eksperimentiranja povzpetniških politikov siti. In prava reč, če so bili certifikati razdeljeni na osnovi ocene družbenega premoženja, ki je predmet delitve, in če so postopki lastninjenja v polnem teku ali pa so že končani. Vsak naj dobi še enkrat toliko kot doslej in socialnemu čutu bo zadovoljeno. Res lepo sprenevedanje. Delovanje zagovornikov predlaganih sprememb zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij je čudna mešanica levičarske demagogije in poceni populizma. Njihovih idej, ki zagovarjajo pravice delavcev, se ne bi sramovali niti najortodoksnejši teoretiki marksizma. A pod krinko je podoba precej bolj spačena. Tisti, ki v besedah nasprotujejo ustvarjanju socialnih razlik, s svojimi dejanji povzročajo najbolj grobo diferenciacijo v slovenskem povojnem obdobju. V isti sapi, ko delavski javnosti licemersko točijo med in mleko z besedičenjem o preprečevanju možnosti lastninjenja družbenega premoženja zgolj nekaterim bogatejšim posameznikom, te posa- meznike prav sami ustvarjajo. Analiza njihovega delovanja namreč kaže, da so poleg doslednosti v demagogiji dosledni tudi v najtrših protidelavskih stališčih, s katerimi krčevito ščitijo interese največjega veleposestnika na Slovenskem in neizprosno omogočajo bogatenje nosilcem denacionalizacijskih zahtevkov, ki imajo lepo možnost, da družbeno premoženje pokupijo z realnim denarjem in ne s certifikati. Demagogija pa gre še naprej. Če je prav razumeti izjave veljakov omenjene stranke, naj bi z referendumom rešili tudi vprašanje razveljavitve zakona o Agenciji za plačilni promet, nadzor in informiranje ter vprašanje revizije podeljenih državljanstev. Res lepo. Najbolj črna inačica njihovih zahtev tako vključuje tudi možnost, da bi državljanstvo (in s tem tudi certifikat - pa ne le povečanega za 100%, ampak kar tistega osnovnega! izgubil nekdo, ki je soustvarjal slovensko družbeno premoženje, a ima to PRISPEVAJTE ZA MATERINSKI DOM! Piše: Vlado Babič NA DOPUST V dogajanje je močno vpeta Suha krajina s svojo tipično problematiko in znano tragiko. Cena 2.400 SIT, s prometnim davkom 2.520 SIT. Berem časopise in ne morem se dovolj načuditi številu turističnih agencij. Če verjamete ali ne: na stotine jih je, večina med njimi pa za enkratno rabo. Da se na hitro koga obere in kaj v trenutku pomlaska, potem že bo kako. Samo nekatere agencije ponujajo bolj oddaljene in eksotične dežele, vse druge pa se stiskajo v Črnogorskem primorju ali na grški obali. Ljudje pa se pulijo za prostor, kot da je zastonj. Naval je tolikšen, da so se Grki ustrašili toliko bratskih Srbov na kupu in so začeli omejevati vstop v Grčijo. Iz Črne gore sporočajo, da bi lahko prodali dvakrat toliko postelj v hotelih, kot jih imajo. Hotelirji so pokupili vse mogoče sobe in zdaj bašejo v njih prebukirane goste, čeprav so cene za povprečnega gosta astronomske. Pri tem pa ne govorimo o izvenpenzion-ski porabi. Zato se na »naših morjih« kopajo samo bogatejši Srbi, jih pa je presenetljivo veliko. Sveti Stefan, Miločer, Budva so razprodani do konca sezone, prav tako hoteli v drugih mestih. Morda na to vpliva tista znana modrost: dajmo zdaj, kdo ve, kdaj bomo spet lahko. Srednji sloj, da revežev niti ne omenjamo, se ne sme niti obrniti proti jugu, kaj šele da bi pomislil na čofotanje v morju. Zato lastniki zasebnih sob željno pričakujejo vsak vlak ali avtobus. Vendar zaslužek niti približno ni tak kot v letih, ki se jih spominjajo, da ne govorimo o letih sedmih debelih krav. Moja družba iz okolice tržnice na Paliluli ni dosti marala za kopanje v slani vodi. Niti takrat ne, ko je imela denarja tudi za mnogo večja morja. In zakaj tudi bi, ko pa je doma najlepše. Tu se zabavaš 24 ur na dan in ni niti drago. Najlepše pa je, ko se zbere vse, kar se lahko, v krogu stotih metrov. To je sanjski dopust. Upokojenci in lastniki psov so se abonirali na park Ta-šmajdan. Senca je debela in od cerkve sv. Marka stalno vleče vetrič. Zato tu lahko srečate ljudi ob vsakršni uri. Kavarna »Poslednja šansa« je odprta, dokler so gostje, kioski pa še dalj. Pod parkom je istoimenski športni center z odprtim in zaprtim olimpijskim bazenom. To je riviera Palilulske tržnice. Od svita do mraka hrešči glasba in kričijo otroci. Ves ta konec se je naučil plavati v otroškem bazenu. Kasneje so se ljudje preselili v veliki bazen ali na Ado Cigan-lijo, na Jadran ali vse pogosteje - za zmeraj na avstralsko smolo, da ima korenine v napačnem kosu zemlje, medtem ko je vse lepo in prav, če do včeraj tuji državljan, ki niti ne govori jezika svojih dedov, danes dobi naše državljanstvo, jutri pa še grad. Toliko na rob besedičenju o preprečevanju socialnih razlik. Kar zadeva interese slovenskih delavcev, pa je prav in pošteno, da tudi v novem družbenoekonomskem sistemu dobijo častno mesto. Slovenska levica se je zato vseskozi zavzemala in se zavzema, da bi največji del družbene pogače dobili tisti, ki so jo ustvarili, torej delavci. Levica tako podpira vsako rešitev, ki delavcem resnično kaj prinese. Vendar pa nepotrebno zavlačevanje privatizacijskih postopkov zagotovo ne prinaša delavcem, ampak zgolj tistim, ki želijo podaljševati obdobje ribarjenja v kalnem in omogočiti prerazdelitev premoženja v korist novih kapitalnih mogotcev. V interesu delavcev zato je, da vlada stori vse potrebno za pravočasno dokončanje privatizacijskih postopkov ter jih podaljša le v skrajni nuji in ne kar za vsak primer. Še bolj pa je v delavskem interesu, da vlada zagotovi dosledno spoštovanje in uveljavljanje delavskega soupravljanja v podjetjih ter pogoje za gospodarsko rast in povečanje družbene blaginje. Slednje bo slovenskim delavcem prineslo več kot pa podvojena vrednost lastninskih certifikatov, ki v tem trenutku, ne zdrži resne strokovne utemeljitve. ali južnoafriško morje. Brez denarja, vendar vešči plavanja. Pravi uživači se izogibajo namakanju v bazenih in bolj cenijo zalivanje z vrčki piva. Če ste eden teh, vam priporočamo gostilno »Tašmajdan«. Pod divjimi kostanji nikoli ne zmanjka družbe. Kot da se svet v resnici vrti okoli naše tržnice; ni vam treba drugega kot sedeti na vrtu, in vse imate na dlani. Tihotapci potujejo po svetu in se z blagom ustavljajo na tržnici. Izbira je na svetovni ravni, skorajda brez pripomb. Kmetje se bodo s svojo solato kmalu morali preseliti kam drugam, razen če se ne bodo včlanili v svoj sindikat. Ob vsej dolžini nekdanje ulice Georgi Dimitrova so zdaj razvrščene plastenke ali kantice z zelenkasto in oranžno vsebino. Kaj je v njih, se vam zasveti, ko v hladu opazite prodajalce pretihotapljenega goriva. Prodaja je odlična. Z vrta vse to žalostno opazuje prodajalec na nekdanji črpalki v bližini, ki je zaprta že dve leti. Zelo prijetno je sede v kavami opazovati izmučene, blede ljudi, otovorjene s petimi, šestimi torbami, sončnikom in plavutkami, kako hitijo, da bi ujeli katerega od neštetih avtobusov, ki z naše ulice stalno vozijo po nakupih v tujino ali proti morju. Skupaj z našimi krajevnimi taksisti jih ob pivu pričakamo tudi, ko se utrujeni, a zagoreli, natovorjeni vračajo domov. Včasih je bil svet prevelik in preširok, kot da je bil brez meja. Zdaj smo zelo omejeni, pa se družimo samo s sebi podobnimi in sorodnimi. Kaže, da nam prav to ustreza. Kaj nam manjka? Ustanovitelji Borzno posredniške hiše: Proxy d.d. / Bona Fide d.d. Koper stavite na strokovnjake Tmb d.o.o. Maribor in Most d.o.o. Zidani most d.o.o. 061/1313325 BO ŠPORT INŽENIRING REŠIL BELTINKO? Ker so upniki Beltinke pospravili denar za delavske plače, je firma morala poiskati pomoč pri posrednikih. Po novem delajo Beltinčani za Šport inženiring iz Murske Sobote. Finančne in računovodske posle zanje opravlja svetovalna firma iz Maribora. Posredniki so zaposlili le 230 od 340 delavcev Beltinke. Preostali so na čakanju in ne prejemajo ne plače in ne nadomestila. Zdi se, da je usoda delavcev Beltinke odvisna od dobrih namer ljudi, ki poslujejo s svojim in družbenim denarjem. V začetku junija smo se v naslovu članka o težavah tekstilne tovarne iz Beltinec v DE vprašali: »Bo nova metla rešila Beltinko?« Takrat je namreč upravni odbor Beltinke iz Beltinec zaradi nakopičenih gospodarskih težav, neizpolnjevanja plana in nerednega izplačevanja plač delavcem razrešil dotedanjo direktorico Natašo Hozjan in tehnično direktorico Anico Varga (zamenjavo vodstva Beltinke je terjal tudi zbor delavcev) ter za v.d. direktorja imenoval Petra Bajžlja, znanega strokovnjaka iz Rašice v Gameljnah. Po našem obisku v Beltinki sd se stvari odvijale bliskovito. »Takoj po zamenjavi vodstva so delavkam in delavcem Beltinke vodilni obljubili plačo za pretekli mesec, kar so pred tem zaposleni zahtevali tudi na zboru delavcev,« pravi Benjamin Šipoš, predsednik sindikata tekstilne in usnjar-skopredelovalne industrije v Beltinki. Vodilni v podjetju so s pomočjo upravnega odbora sicer uspeli dobiti na račun plač predujem od svojega dolgoletnega tujega partnerja, vendar pa je le-ta Beltinki zaradi blokiranega žiro računa oziroma njenih likvidnostnih težav sredstva nakazal preko ene od domačih finančnosvetovalnih in posredniških družb. Kakor hitro pa so upniki, zlasti tisti s sivega trga, izvedeli, da je Beltinka dobila denar, so začeli pritiskati na posredniško finančno družbo. Tej ni preostalo drugega, kakor da je z denarjem Beltinke poplačala upnike. Tako delavci plač niso dobili. Delavke in delavci, ki so že prej prejemali samo zajamčene plače, so nekaj dni še čakali na že zasluženo plačo, potem pa jim je prekipelo: preprosto niso hoteli več delati zastonj. V Beltinki se je začela stavka. Trajala je dva dni, nato je upravni odbor z odločbami poslal vse delavce domov na čakanje. Zaradi vsega, kar se je v Beltinki in okoli nje dogajalo, je »vrgel puško v koruzo« tudi Peter Bajželj. Upravnemu odboru je sporočil, da ni več pripravljen sprejeti dolžnosti v.d. direktorja Beltinke. Beltinko so prevzeli posredniki Tako se je Beltinka s 340 zaposlenimi znašla v izjemno težavnem položaju: podjetje je bilo prezadolženo in nelikvidno, delavci so stavkali oziroma niso hoteli delati, dokler ne bi dobili plače, za nameček pa Beltinka ni imela niti direktorja niti ni mogla dobiti kreditov za obratna sredstva. »Za Beltinko so obstajale samo tri možnosti,« pojasnjuje sindikalni predsednik Benjamin Šipoš, ki je tudi član upravnega odbora, kjer zastopa interese delavcev. Beltinka bi lahko šla takoj v stečaj, kar so delavci tudi terjali. V tem primeru bi vseh 340 zaposlenih našlo socialno varnost na zavodu za zaposlova- nje. Pri tem je obstajala samo ta nevarnost, da bi se uvedba stečajnega postopka na sodišču še zlasti zaradi dopustov zavlekla. V tem primeru bi zaposleni podobno kakor v lenarški Tovarni konfekcije Ca-price lahko več mesecev brez plač čakali na uvedbo stečajnega postopka, nato pa na zavodu za zaposlovanje prejemali samo minimalna nado- mestila za čas brezposelnosti. Druga možnost za Beltinko je bila prisilna poravnava. Tretja možnost pa je bila ustanovitev novega podjetja, preko katerega bi začela poslovati na novo. Upravni odbor se je v soglasju s svetom delavcev odločil za ustanovitev novega podjetja. Na odločitev delavcev so še posebej vplivala zagotovila članov upravnega odbora in vodstva Beltinke, da bo v novem podjetju dobilo delo 300 od 340 delavcev in da bo stečajni postopek za Beltinko rešil vpra- šanje socialne varnosti 40 presežnih delavcev. Tik pred ustanovitvijo nove firme je Beltinka uspela dobiti predujem od drugega tujega partnerja in tako je vodstvo vendarle lahko delavcem izplačalo zajamčene plače v višini 18.350 tolarjev. Upravni odbor in vodilni v Beltinki so našli firmo - ver- jetno v mirovanju - imenovano Šport inženiring d.o.o., Agencijo za šport in turizem, Murska Sobota. Prvega junija je Šport inženiring d.o.o., ki je bil registriran v glavnem za dejavnosti na področju športa in turizma, vložil na Temeljnem sodišču v Murski Soboti vlogo za razširitev dejavnosti podjetja za »proizvodnjo trikotažnih oblačil in tekstilne konfekcije«. Devetega junija je sodišče izdalo sklep o vpisu te dejavnosti v sodni register. Nekaj dni za tem je Šport inženiring začel poslovati. V njem je našlo delo 230 delavk in delavcev Beltinke, 110 njenih delavcev pa je moralo na čakanje. Skupščina Beltinke je Temeljnemu sodišču v Murski Soboti hkrati predlagala uvedbo stečajnega postopka za Beltinko. Le-to trenutno vodi edini, ki v njej še dela - v.d. direktorja Branko Gros. Direktor Šport inženiringa je od 1. junija naprej poslovnež Bela Pavlič. Šport inženiring ima v najemu poslovne prostore in proizvodna sredstva Beltinke, za kar ji bo plačeval že dogovorjeno in izračunano najemnino. Prav tako je Šport inženiring delavcem s pogodbo garantiral plače za 6 mesecev. Z enim od mariborskih podjetij za gospodarsko svetovanje je Šport inženiring sklenil pogodbo o vodenju finančne funkcije in računovodstva. To svetovalno podjetje bo skrbelo tudi za oblikovanje politike in strategije podjetja ter organiziralo poslovanje in nadzor. Pogodba med družbo za gospodarsko svetovanje iz Maribora in Šport inženiringom je podpisana za nedoločen čas. V Beltinki so posli ponovno stekli. Podjetje še naprej dela največ za italijanski Stefanel in nizozemski Westerman. Proizvodnja se je s 24 tisoč izdelkov v juniju povečala na 35 tisoč v juliju. V tem mesecu pa naj bi podjetje proizvedlo 35 tisoč izdelkov, kar že zagotavlja rentabilno poslovanje. Beltinko naj bi nasledila Beltina V Beltinki vsi pričakujejo, da bo po uvedbi stečajnega postopka v Beltincih nastalo novo podjetje, ki se bo morda imenovalo kar Beltina. Šport inženiring v tej kombinaciji ne bo več potreben. Novo podjetje naj bi ustanovili naj-večji upniki Beltinke - to so verjetno banke. Velik upnik pa so tudi delavci, ki so na sodišču že vložili tožbo za povrnitev jubilejnih nagrad, regresov za letni dopust in za premalo izplačane plače v minulih treh letih. S temi sredstvi in certifikati imajo delavci »na razpolago« skupno že več kot 2,5 milijona mark, ki bi jih lahko vložili v privatizacijo Beltinke, če se ta ne bo privatizirala na kakšen drug način Kljub vsemu pa so delavci še vedno močno zaskrbljeni, saj tudi odkar posluje Šport inženiring, ne teče vse tako, kakor so upali. V prvi vrsti jih skrbi za delovna mesta, saj je ostalo brez dela več kot 100 delavcev. Presežnih delavcev niso ugotavljali skladno z zakonom o delovnih razmerjih, Beltinka je nekatere delavce začasno posodila Šport inženiringu, drugih pa ne. Tako so ostali brez dela tudi nekateri, ki jih zakon ščiti, med njimi tudi sindikalni zaupniki. Plače kasnijo in zaostajajo za kolektivno pogodbo za 10 odstotkov. Delavci Beltinke, ki so na čakanju, še niso dobili nobenega denarja. Marsikdo se boji, da jih čaka takšna usoda kakor delavce lenarškega Capricca, ki niso dobili plače šest mesecev pred uvedbo stečajnega postopka. Na poti sanacije zdravega jedra Beltinke je torej še veliko čeri. Ali bo na njenih temeljih zrasla nova Beltina, ki bo dajala kruh tukajšnjim delavcem, ali se bo iz vsega skupaj rodilo kaj drugega, bo pokazal čas. Tomaž Kšela KAKO JE BIL PRnumZMN BNIISH TELECOM Piše: Lučka Bohm Od 21. do 24. junija letos je v Dublinu potekal seminar »Evropske fondacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer« o privatizaciji državnih podjetij in o odnosih med sindikati in delodajalskimi organizacijami na evropskem Vzhodu in Zahodu. Zahodnjaki so na seminarju skušali vzhodnjakom posredovati svoje izkušnje o privatizaciji državnih podjetij. Seminarja za države, pridružene članice, in za države, kandidatke za pridruženo članstvo v Evropski uniji, se je kot predstavnica slovenskih sindikatov udeležila Lučka Bohm iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. V nekaj zaporednih člankih bo predstavila temeljna sporočila seminarja. Organizatorji seminarja so kar pravilno ocenili, da nam bo zgodba o privatizaciji nekdaj državnega britanskega telefonskega podjetja Bri-tish Telecom omogočila pravo predstavo o tem, kaj se zgodi z javnim podjetjem, ki ga država izpostavi konkurenci svetovnega trga. Zgodbo nam je pripovedoval David Scott iz BT Centre v Londonu. Privatizacija BT je od leta 1984 za zaposlene v tem podjetju pomenila prilagajanje konkurenci in odpuščanje. V BT je bilo leta 1980 zaposlenih 246.000 ljudi. V letu 1994 je v njem zaposlenih 155.000 ljudi. V letu 1980 je bilo v BT devet sindikatov, danes so trije. Toda še letos bosta ostala le še dva. Eden za delavce in eden za menedžerje. Sindikalnih članov je bilo leta 1980 196.000, danes jih je 114.000. Skoraj 90 odstotkov zaposlenih je včlanjenih v sindikat zaradi strahu pred nadaljnjim odpuščanjem. V letu 1980 je bilo v BT manj kot 10 individualnih pogodb o zaposlitvi. Danes jih je preko 10.000. Leta 1980 je bilo manj kot 1.000 oseb, ki so za BT delale pogodbeno. Danes je takih preko 20.000. V letu 1994 bo ukinjenih nadaljnjih 14.700 delovnih mest. Kar za 50 odstotkov se bo samo v tem letu zmanjšalo število srednjih menedžerjev. V letu 1992 so odpustili 37.609 ljudi - od tega 19.000 v enem samem dnevu. Vodstvo BT računa, da bo v letu 1998 v BT delalo še 100.000 zaposlenih (torej 55.000 manj v štirih letih). Za odpravnine odpuščenim bodo v letu 1994 izplačali 750 milijonov funtov. Podjetje je od leta 1984 za 38% znižalo svoje cene. Samo v letu 1994 so cene znižali za 7,5% (letna inflacija je bila 3%). Toda dobički so tolikšni, da konkurenca ne odneha. BT je bil zato v letu 1993 prisiljen investirati v novo tehnologijo 3.000 milijonov funtov. In tako je bilo vsako leto. Nova tehnologija pa omogoča, da BT v enem dnevu odpusti 19.000 ljudi in naslednji dan potrošnik sploh ne opazi razlike, ker delo teče kot namazano. Kaj pa človeška plat vsega dogajanja v BT po letu 1984? Potrošniki so seveda zadovoljni, delničarji pa zaenkrat še ne prodajajo delnic BT. Povsem drugačna slika pa je med zaposlenimi. Veliko pove podatek, kako poteka odpuščanje. BT naredi razpis: »Odpustili bomo 19.000 zaposlenih. Odpravnina bo lepa. Kdor se pusti odpustiti v začetku leta, dobi k odpravnini še poseben dodatek. Zainteresirani naj se javijo!« In javilo se je 16.000 kandidatov preveč. Tudi naš predavatelj David Scott je bil med 16.000 zavrnjenimi. Ponujena odpravnina je znašala namreč njegovo triletno plačo. (Pri vsem tem pa znašajo prihranki zaradi odpuščene delovne sile kar 50% znižanja stroškov!) Poleg tega si vsi želijo ven iz BT. Razpoloženje zaradi stalnih množičnih odpuščanj je namreč na psu. V prejšnjem članku sem zapisala, da delodajalec zahteva od zaposlenega predanost delu. V takih razmerah je kaj težko v sebi vzbuditi takšna plemenita čustva. Odkrito priznavajo, da občutka privrženosti podjetju enostavno ni več. Tistim, ki po službeni dolžnosti odpuščajo, se to upira. Najbolj na svetu si želijo, da bi ta nori ples prenehal in da bi si lahko vsaj eno leto odpočili od stalne tekmovalnosti. Toda to bi bilo možno samo, če bi isto storila tudi njihova konkurenca. Tej pa to ne pride na misel. In ples se nadaljuje. David Scott je nas vzhodnjake na seminarju opazoval z resnično sočutnimi očmi. Ko nam je opisoval, kako mora odpuščati, in ko nam je napovedoval, da to čaka tudi nas, ko se bomo odprli svetovni konkurenci. David Scott je pojasnil tudi filozofijo takšnega ravnanja vodstva. Menijo, da je bolj pošteno odpustiti 20 % zaposlenih in preostalim 80 % ne znižati plače. Pravijo namreč, da na tak način trpi le 20 % ljudi in ne vseh 100% zaposlenih. Pri tem sem se spomnila nasprotnega nemškega sistema, kot so nam ga pred dvema mesecema razlagali strokovnjaki z inštituta Hansa Bockleja DGB nemške sindikalne zveze. Nemci so se odločili ravno obratno. Ko je v Volksvvagnu grozilo, da bo od 120.000 zaposlenih izgubilo službo 30.000 ljudi, so raje skrajšali delovni čas in znižali letno plačo vsem. Odpustov ni bilo, »trpeli« pa so vsi zaposleni. »Solidarnost!« pravijo Nemci. David Scott je omenil tudi, kako so se spremenili odnosi med vodstvom BT in sindikati. Včasih (pred 1984) so bili pogovori s sindikati dolgotrajni, dogovori pa so pokrivali relativno kratko obdobje. Stroški za zaposlene vodstvu BT niso bili pomembni, saj so jih zlahka pokrili z monopolno ceno. O plačah so se pogajali izključno kolektivno. Po novem pa je seveda vse drugače: odločitve so hitre, tako da ni časa za posvetovanja sindikatov s člani. Dogovori temeljijo na strategiji ohranjanja deleža trga. Vodstvo bolj od zadovoljstva zaposlenih zanima zadovoljstvo potrošnikov in delničarjev. Znižanje stroškov delovne sile je bistveno. Vedno manj je kolektivnega in vedno več individualnega pogajanja. Posebej značilno je, da je bilo v 7 letih odpuščeno 169.000 ljudi (več, kot jih je danes zaposlenih) in da je bilo v tem času le 5 dni stavke. Za sindikate je računica neusmiljena: manj zaposlenih = manj članov = manj članarine = manj stavkovnega sklada. Po drugi strani pa je resnica tudi tole: če preživi BT, preživi tudi sindikat. Podjetje, ki na trgu ni konkurenčno, propade. Delodajalci bi lahko sindikate kljub visokemu članstvu še bolj ignorirali. Toda če se je vodstvo BT kaj naučilo, se je tega, da jim osnovne pogoje poslovanja določa parlament. In na naslednjih volitvah lahko zmagajo laburisti... Ti pa lahko uberejo drugačne strune od sedaj vladajočih konservativcev. Čeprav nihče ne verjame, da bo še kdaj katera vlada BT zopet podržavila. David Scott je povedal, da povprečni Britanec telefonira 4 minute na dan. Če bi ga lahko prepričali, naj telefonira še eno minuto dlje, bi profit BT narastel za bilijon funtov. V dublinski hotelski sobi sem večkrat gledala irsko televizijo. Svetovno znana ameriška filmska zvezda Danny de Vito (!) je reklamiral BT telefone in storitve. Danny ni imel BT telefona, zato ga je pral dež in druge nevšečnosti. Mlada gospodinja in mamica pa je imela BT telefon, ki ji je omogočal telefonske trike, proti katerim sta oba telefona na moji pisalni mizi iz ledene dobe. Uspela se je istočasno zmeniti s prijateljico, hčerko in še kom in na ta način opraviti ogromno. Vse z BT telefonom. inč zaigrajte svo MOST d.o.o./ Zidani most. Poslovni center-Trubarjevo nabrežj jih certifikatom ubarjevo nabrežje la, 63270 Laško 4. avgusta 1994 Sindikalna lista Prvi del julij 1994 SIT 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 4.197 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 2.099 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča dve uri po njem) 1.461 2. Kilometrina (od 1.4.1994 dalje) 21,60 3. Ločeno življenje 28.550 4. Prenočišče se izplačuje po predloženem računu, skladno z navodilom na potnem nalogu. Če na nalogu ni drugače določeno in delavec ne predloži računa, ima pravico do povračila v višini 1.259 5. Regres za prehrano 6.078 Drugi del V prvem delu sindikalne liste smo objavili zneske materialnih stroškov. V drugem pa objavljamo povprečni osebni dohodek za obdobje od j:;: marca 1994 do maja 1994 kot osnovo za uveljavljanje pravic iz nepo-sredne skupne porabe. Povprečni osebni dohodek v gospodarstvu Slove-nije od marca 1994 do maja 1994 znaša 54.850,00 tolarjev. j:-: 1. Jubilejne nagrade jijij - za 10 let 27.425,00 ig - za 20 let 41.138,00 S: - za 30 let 54.850,00 Si 2. Nagrada ob upokojitvi 164.550,00 3. Solidarnostne pomoči 54.850,00 Vir: podatki Zavoda RS za statistiko ::::: I I lllllllilll sindikalni mm mi| Se je direktor Humar hal delavcev? ELIZABETI JE SINDIKALIZEM PISAN NA KOŽO KAJ DELAJO p : J nsiiii J * Slini Podravje Območni odbor sindikata delavcev trgovine Priprava na skupščino sindikata V Mariboru se je pred dnevi sestal območni odbor Sindikata delavcev trgovine Podravja, ki mu predseduje Franc Wemer Petek. Na seji so med drugim ugotovili, da imajo največ težav z uresničevanjem svojih pravic delavci, zaposleni v majhnih privatnih trgovinah, ki niso sindikalno organizirani. Z delodajalci se velikokrat ne morejo pogajati o uresničevanju kolektivne pogodbe, o regresih, dopustih in drugih svojih pravicah tako, kakor se v večjih in velikih trgovskih podjetjih. Zato se je območni odbor zavzel, da bi na jesenski skupščini Sindikata delavcev trgovine Slovenije spremenili statut in delavcem pri zasebnikih in seveda vsem drugim delavcem v trgovini omogočili neposredno včlanjevanje v območno sindikalno organizacijo. Interese takšnih članov naj bi pri delodajalcih zastopal sekretar območne organiza- :g 1 I 1 8 8 I i »Med seboj bi se morali več pogovarjati in bolj ceniti delo eden drugega, saj so takšne ustanove, kakršna je naša bolnišnica, toliko bolj uspešne, kolikor bolj se zaposleni v njih med seboj spoštujejo in si pomagajo pri delu, ki je po naravi timsko...« pravi Elizabeta Zadravec, predsednica sindikata zdravstva in socialnega skrbstva pri ZSSS v bolnišnici Rakičan, ki je edina bolnišnica v Pomurju. »Zaposleni v bolnišnici morajo imeti urejene medsebojne odnose, vseskozi pa se morajo zavedati, da je njihova poglavitna in skupna skrb - skrb za bolnika.« Da sodi medicinska sestra Elizabeta Zadravec med tiste sindikalne zaupnice, ki jih ljudje spoštujejo in jim zaupajo, smo spoznali že pri vhodu v bolnišnico v Rakičanu, ki se je v zadnjih letih močno razširila (ima 600 postelj in 800 zaposlenih). Ko smo skupini vratarjev povedali, zakaj iščemo njihovo sindikalno predsednico, je eden izmed njih dejal: »Kaj lepega napišite o njej, saj je naša predsednica ena redkih, ki se zavzema tudi za interese in pravice vseh - tudi nas ,malih* ljudi. Konec koncev smo v bolnišnici, seveda vsak na svoj način, potrebni vsi: od vratarjev in snažilk do medicinskih sester in zdravnikov ter specialistov, ali ne?« (Kasneje smo izvedeli, da je sindikat zdravstva in socialnega skrbstva v bolnišnici tožil bolnišnico zaradi premajhnih plač peric in vratarjev ter s tožbo uspel.) »Naša bolnišnica še nima akta o ustanovitvi, saj želijo štiri pomurske občine postati njene soustanoviteljice. Vodstvo bolnišnice z v. d. direktorja Štefanom Vučkom na čelu si že lep čas na vse načine prizadeva rešiti ta problem, vendar se stvari rešujejo zelo počasi. Ne razumem, zakaj tako dolgo ni mogoče rešiti tega problema in komu v Sloveniji ali Pomurju je to v interesu,« se sprašuje predsednica najmočnejšega sindikata v bolnišnici v Rakičanu in dodaja, da imajo zaradi tega nekatera nerešena statusna vprašanja tudi vsi zaposleni delavci. Neurejen status pa ni edini problem bolnišnice v Rakičanu. Tudi ta se tako kakor vse podobne ustanove v Sloveniji srečuje s finančnimi težavami. V bolnišnici v Rakičanu delujejo trije sindikati: zdravniški sindikat Fides (od 64 zdravnikov jih je v njem 55), sestrski sindikat ter sindikat zdravstva in socialnega skrbstva pri ZSSS, ki ima največ članov - med njimi je tudi precej zdravnikov in medicinskih sester. Prizadevanja sindikata KNSS, da bi razvil dejavnost in pridobil člane v bolnišnici, niso obrodila sadov. Elizabeti Zadravec je sindikalizem napisan na kožo. Rada se pogovarja o reševanju problemov in išče najboljše skupne rešitve ter ob tem vsakemu pove v obraz, kar mu gre. Prizadeva pa si, da bi v poglavitnih stvareh vsi trije sindikati nastopili Agonija 62 delavcev Opekarne v Dolgi vasi pri Lendavi, ki že tretji ftiesec ne obratuje, še vedno traja: delavci še niso dobili junijske plače, prav tako ne vedo, kakšna usoda čaka njih in Opekamo. Potem ko so delavci večkrat zahtevali sestanek s predstavnikom republiškega razvojnega sklada in svojim direktorjem Francem Hu-toarjem, je le-ta za 1. avgust ob 12. uri sklical zbor delavcev. Delavci so upali, da jim bo povedal, kaj bo 'z Opekamo in z njimi. Vendar Humarja ni bilo. Pa tudi opravičil se ni. Presenečenim sindikalnim zaupnikom, ki so poklicali v Ljubljano, je samo pojasnil, da se pri temperaturi 36 stopinj Celzija ne misli voziti iz Ljubljane v »daljno« Lendavo... Med delavce pa so prišli prva lendavska sindikalistka Zdenka Bobovec, bivši v. d. direktorja opekarne Jožef Gerenčer, republiška poslanka Marija Poszonec in predstavnik krajevne skupnosti Dolga vas Štefan Fehir. Kaj so dolgovaški opekarji in njihovi gostje povedali na izjalovljenem zboru in po njem? Janez Perša: Opekarji že dva meseca nismo dobili plač, opekama pa tudi ne gre v stečaj, zato sploh ne vemo, kaj bo z našo socialno varnostjo. Polna ušesa imamo obljub, nihče med nami pa ne ve ne kod ne kam... Ali je to pravna država? Janez Naqy: Nimam komentarja. To, kar de-jnjo z nami, je, če smem tako reči, prava barabija. Sam sem na bolniški že več kot leto dni, sedaj pa niti iz zavoda za zdravstveno zavarovanje nisem dobil nadomestila, ker v Opekami niti ne izračunavajo plač, kaj da bi jih šele Plačevali. Živim sam in resnično ne vem, od cesa naj živim in od česa bom živel... Elizabeta Zadravec skupno, saj tako lahko več dosežejo. »Zdravniški sindikat Fides gor ali dol - nekaterim mladim zdravnikom sem kar sama povedala, da ne morejo in ne smejo biti arogantni ne do sester ne do bolničark in snažilk, še najmanj pa do bolnikov,« pravi smeje se Zadravčeva. Dodaja, da se tako kakor povsod v družbi tudi v bolnišnici vse bolj uveljavljajo hierarhični odnosi. »Včasih - v takoimenovanih trdih časih - so si ljudje upali več povedati kakor dandanes.« To si Elizabeta upa povedati, ker si je upala dosti povedati tudi v prejšnjih časih. »Najbolj se odnosi krhajo, ko se pogovarjamo o plačah. Lahko bi rekla, da je vsak vsakemu ,fouš*. Več bi se morali med seboj pogovarjati, saj so v vseh kategorijah zaposlenih eni veliko bolj obremenjeni kot drugi. Včasih se človeku zazdi, da si mnogi želijo evropske plače in delo po starem,« zopet smeje pravi Zadravčeva. Delno pa je to tudi razumljivo. Čeprav so se po mnenju Zadrav-čeve po stavki leta 1991 razmere bistveno spremenile, je vendarle še večina delavcev v zdravstvu - od zdravnikov do medicinskih sester in drugih - nezadovoljna z osebnimi dohodki. »Včasih so bili naši osebni dohodki primerljivi s plačami v Muri, danes pa nas zaposleni v Muri že močno prekašajo, da o nekaterih drugih podjetjih ne govorimo. Po drugi strani pa imamo v bolnišnici 100-odstotne plače po kolektivni pogodbi, prav tako prejemamo plače redno, česar si v številnih kolektivih v gospodarstvu ne morejo niti predstavljati.« Sicer pa sindikat ni »edina ljubezen« Elizabete Zadravec. Poleg družine največjo ljubezen posveča otrokom, ki jih je bolezen ali nesreča pripeljala na otroški oddelek bolnišnice v Rakičanu. Morda je ravno zato, ker pomaga otrokom in dela z njimi, tako polna zanosa, vedrine in optimizma. Tomaž Kšela Janez Horvat: Zanima me, ali se Franc Humar zares boji vročine ali pa se boji priti med prekmurske ljudi, ker ga je strah, da bi bilo na današnjem zboru zanj »prevroče«. Če je tako, potem nas slabo pozna. Želimo samo, da nam končno povedo, kako bo z Opekamo in kakšna usoda čaka zaposlene. § I I 1 I 1 I I Cvetka Cerovac: Devet let sem že v Opekami 'n nikoli si nisem mislila, da bom doživela kaj takega, kar doživljam danes, saj se iz nas norčujejo in nas žalijo. Ob vsem tem nimam veliko uPanja, da bodo pristojni rešili Opekamo... Ladislav Horvat: Opekarjem je smešno govoriti o tem, da je vroč poletni dan prevroč za delo. Mi vsak dan težko delamo pri temperaturi od 40 do 50 stopinj Celzija. Zaradi takšnega ravnanja smo vsi ogorčeni. Človek preprosto nima komentarja. Marija Poszonec, republiška poslanka, ko je spregovorila delavcem: Do konca bom z vami. G tem, kako ravna z vami Franc Humar, bo slišal tudi najvišji organ v Republiki Sloveniji " državni zbor. cije. Tako se delavcem v manjših podjetjih ne bi bilo treba za svoje pravice več izpostavljati pred delodajalcem, ki jih ob današnji zaščiti : delavcev lahko začne kaj hitro šikanirati ali se jih celo na zakonit ali nezakonit način odkriža. Podravski območni odbor sindikata trgovine je podprl tudi predlog za spremembo statuta, ki prihaja iz Murske Sobote. Gre za predlog, da bi ' se sindikalne podružnice v velikih sistemih, če bi se same tako odločile, , lahko povezovale tudi v območne organizacije, kar pa ne bi smelo j okrniti samostojnosti sindikata podjetja. Doslej so se v velikih trgovskih j sistemih, ki imajo podjetja po vsej Sloveniji, trgovci namreč sindikalno ! povezovali samo v okviru sistema, kamor so odvajali tudi članarino, | v težavah pa so marsikdaj ostali prepuščeni bolj sami sebi. Območni odbor Sindikata delavcev trgovine Podravja združuje šest 1 tisoč članov. Zato so za 2. skupščino Sindikata delavcev trgovine Slove-! nije izvolili kar 12 delegatov, poleg tega pa so evidentirali kandidate S tudi za republiški odbor in druge organe. Za predsednika republiškega : odbora so evidentirali Franca Wernerja Petka, ki je po njihovi oceni že ! doslej pol mandatnega obdobja zelo uspešno vodil ta sindikat. Za člane j republiškega odbora pa so evidentirali Zinko Arnuš iz Koloniala, Kurta Verdnika iz Kvika in Sonjo Ploj iz Merkatorja-Potrošnika iz Lenarta, i Poleg tega so za statutarno komisijo evidentirali Zvonko Letonja, za | nadzorno komisijo pa Ivanko Plečko. p % Območni odbor sindikata delavcev tekstilne in usnjatske industrije za Podravje Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Zahteva za uradno tolmačenje 51. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS št. 67/93) Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji v 51. členu predvideva za eno izmed oblik finančne reorganizacije zmanjšanje števila delavcev. Pri tolmačenju uporabe tega člena glede na zakon o delovnih razmerjih pa nastajajo različna tolmačenja. Zakon o delovnih razmerjih določa t. i. »zaščitene kategorije« delavcev, ki jim delovno razmerje kot presežnemu delavcu ne more prenehati ali jim lahko le z njihovim soglasjem (delavcu na služenju vojaškega roka, delavcu, ki je odsoten zaradi bolezni, nosečnici, delavki ali delavcu na porodniškem dopustu, članom organov upravljanja, sindikalnim zaupnikom, invalidom, delavcem do 5 let pred upokojitvijo, obema zakoncema, samohranilcem z otrokom do dveh let starosti itd.). Po nekaterih razlagah pa 51. člen Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji daje možnost, da v prisilni poravnavi izgubijo delovno razmerje tudi ti delavci. >š I I S* i 1 i S: 8 8: 8 i 8: 8: 8! I I 1 :» vi; •Iv! i*: >8 8 i Topi kremplji inšpektorjev dela Novi zakon o inšpekciji dela je bralcem Zaupnika predstavil član predsedstva ZSSS Gregor Miklič, ki meni, da je ta organ z zakonom dobil nove zobe. Borut Brezovar, glavni republiški inšpektor za delo pa nam je povedal, da je zakon postavil le podlage za novo organiziranost delovne inšpekcije. Ukrepi inšpekcije pa še ne bodo bistveno vplivali na red na področju delovnih razmerij zlasti zaradi zastarelosti delovne zakonodaje in preblage kaznovalne politike. Medtem ko so kazni za kršitve delovne zakonodaje v razvitih deželah tako velike, da jih je težko plačati, se pri nas še vedno splača goljufati državo in posamezne delavce. Borut Brezovar je diplomirani jurist. Sedanjo funkcijo je prevzel pred letom dni. Pred tem je delal v nekem trgovskem podjetju. Pravi, da je pred nastopom nove službe mislil, da je v njej vse urejeno, vendar je takoj ugotovil svojo zmoto. Njegovi predhodniki niso imeli niti posetnic, inšpektorji pa so še vedno brez nujno potrebnih računalnikov in službenih avtov. Torej materialni pogoji še ne zagotavljajo učinkovitosti inšpekcije dela. Glavna pridobitev novega zakona o inšpekciji dela je po Bre-zovarjevem mnenju reorganizacija in poenotenje službe, ki je bila še pred 14 dnevi razdeljena na republiški in občinske inšpektorate. Vsi inšpektorji imajo po novem le enega delodajalca, prej pa so o njihovem imenovanju in tudi o plačilu odločali občinski veljaki. Brezovar misli, da je reorganizacija inšpektorske službe nujna, saj nadzor nad zakoni, ki veljajo za vso državo, ne more biti v Ljubljani drugačen kot v Kopru ali v Brežicah. Glavni inšpektor za delo pravi, da so na inšpektoratu imeli možnost sodelovati pri pripravi novega zakona in da je zato v glavnem skladen s hotenji inšpektorske stroke. Ena od pomanjkljivosti zakona pa je različno tolmačenje meje med stvarno prisotnostjo inšpektorjev in sodišč. Brezovar meni, da so pravice inšpektorjev za samostojno ukrepanje veliko bolj jasne v manjših kot velikih podjetjih. Če en stroj v veliki tovarni ni skladen s predpisi, je tovarno težko zapreti. Tudi če podjetje krši kolektivno pogodbo pri izplačilih, je težko prepovedati nadaljnje delo, saj bi se delavci proti svoji volji znašli na zavodu za zaposlovanje. Tudi v primeru, če podjetje del plače ali regresa daje v obliki bonov, inšpektorji težko ukrepajo, če vedo, da ni denarja za izplačila, skladna s kolektivno pogodbo in zakonom. Povsem drugače je, če zasebni podjetnik daje šestim delavcem plačilo le na roko in delavcev ne zavaruje. Pa tudi v teh primerih delo inšpektorjev ni lahko, saj ________________ Borut Brezovar, glavni republiški inšpektor za delo praviloma niso obveščeni pravočasno, ampak šele po polomu v takšni zasebni obratovalnici. Delavci praviloma nimajo nobenih papirjev in pot do njihove pravice je zelo dolga. Delavci v zasebnih obratovalnicah nikogar ne upajo niti vprašati o svojih pravicah, kaj šele, da bi poklicali inšpektorje. Republiški inšpektorat za delo ima 65 inšpektorjev, od ka' terih je 26 usposobljenih za delovna razmerja. Po Brezovarje-vem mnenju manjka 25 inšpektorjev, zlasti pravnikov, strokovnjakov za delovna razmerja’ Po novem bosta v vsaki izpostavi dva inšpektorja, eden za varstvo pri delu,,drugi pa za delovna razmerja. Dela inšpektorjev pa ne otežuje samo slaba opremljenost, ampak tudi zastareli predpisi in neučinkovito delo sodišč. Slovenija ima zelo star zakon o varstvu pri delu in delovno zakonodajo prevzeto iz Jugoslavije, ki temelji na družbeni lastninj; Zato je novi zakon o inšpekciji dela po Brezovarjevem mnenju ustvaril le podlago za novo organiziranost in delo inšpekcije, ne pa nove varovalne zgradbe za vse zaposlene. Zaradi tega imajo inšpektorji dela zaenkrat še tope kremplje. Na ta način Brezovar ocenjuje delo inšpektorjev p° letu 1990. Meni, da ne gre za slabo delo, ampak za neprilagojenost na spremembe družbene ureditve. Inšpektorji so se zato znašli v klasični in brutalni kapitalistični ureditvi brez potrebne nove zakonodaje. Slovenija vse do leta 1990 v družbenem sektorju skoraj ni poznala kršitev delovnih razmerij. Tudi zato inšpektorji niso bili pripravljeni na hitre spremembe. V nasprotju z njimi pa so novi podjetniki takoj spoznali, da ji® lahko kršitve delovne zakono- ojninski zavod. Delodajalci kaVedeli, da lahko dobijo le milo 2 *en po prijavi inšpektorja ali . radi tožbe nrizadeteea de- h Je in predpisov o varstvu pri siti* koristijo. Kazni so bile jj.^sno nizke, postopki pred so-Pa se vlekli dolga leta. Po-Jettliki so vedeli, da bo nezava-Šj^nega delavca, ki se je po-v ^doval pri delu, prevzel Za-d za zdravstveno zavarovanje, p Primeru invalidnosti pa tudi .koini ' ■ e I tožbe prizadetega avca n ■ ial rezovar pravi, da deloda-bor)1’ k’ poslujejo na našem svo-2 dnem trgu, lahko računajo 2 Neomejenim zaslužkom in milimi kaznimi za kršitve pjNodaje. Kazni so namreč )j ®V2ete iz obdobja samouprav-Sonia in družbene lastnine, ko Prp- 0 delavci kot direktorji 2a ]]en?al1 relativno nizke plače. Uk *Uzki menedžerjev pa zdaj Vel° °meieni in prav bi bilo, da tern3 *° za kazni. V razvide,, SVetu velja pravilo, da mora hov na kazen tistega, ki zako-2a d® sP°štuje, resno prizadeti, požene kazni so tolikšne, da k jhtnike odvračajo od neza-l^kosti, naše smešno nizke Pa kršitelje kar spodbu- nif^zovar misli, da tudi Slove-V(, Potrebuje nov predpis o ob-,i, hem ... de{aVca To zavarovanje je v razvi-deželah poverjeno zavaro-Ijai m zav°dom, ki jih ustanav-doh°’ ^rzave- Zavarovalnice, ki Za DlJo odškodninski zahtevek vj. Poškodovanega delavca, pra-njp1,13 prevalijo breme odškod-v® ha delodajalca oziroma po-Ivj ai° zavarovalno premijo. Sl zavarovalni zavodi pa na ta zavarovanju vsakega za primer nezgode pri način ne poslujejo, ker v Sloveniji velja neomejena solidarnost znotraj zavarovalnih zavodov. Tuji zavarovalni zavodi pa presežke vplačanih premij usmerjajo v podjetja, ki izboljšujejo delovne pogoje. Inšpektorji dela dobro sodelujejo s sindikati, pravi Borut Brezovar. Problemi so le takrat, ko neučakani sindikalisti mislijo, da njihova informacija zadošča za ukrepanje. Inšpektorji pa ne morejo improvizirati, saj morajo delati kot državni organ. To pomeni, da morajo preveriti informacije in da' lahko ukrepajo^ le, če dobijo pisne in ustne dokaze za obtožbe sindikalistov. V preteklih letih se je večkrat zgodilo, da so sindikalisti pripovedovali o hudih kršitvah zakonodaje v škodo delavcev. V konkretnih podjetjih pa inšpektorji niso mogli dobiti nikogar, ki bi potrdil obtožbe. Zgodilo se je tudi, da so molčali celo sindikalni zaupniki, ki uživajo posebno zaščito zaradi svoje vloge v odnosih med delavci in delodajalci. Brezovar pravi, da morajo sindikalni zaupniki opraviti svoje delo, sicer ne morejo računati na ukrepanje inšpektorjev. Brezovar pa je prepričan, da imajo kljub zastareli zakonodaji inšpektorji vseeno nekaj pristojnosti. Za firmo, ki bi ovirala nji-hovo delo, lahko zahtevajo milijon tolarjev denarne kazni. Nekaj manj lahko predlagajo tudi za odgovorno osebo. Prve dobre izkušnje s kaznovalno politiko na podlagi novega zakona ima le tržna inšpekcija. Na nove odločbe inšpektorjev dela pa zaradi izjemno slabih razmer ne bo treba prav dolgo čakati. Franček Kavčič ________ >$ 8 >8 ! I •Iv •Iv •Iv g; 1 8 8 1 s: 8 8: 8 8 8 ••8 8 i! i I I 1 & 8 8 •Iv ::i:: i 8: i 8i .V.* •:•:•: 8 8: Zdenka Bobovec, ko je spregovorila delavcem: Sprašujem se, ali za republiški razvojni sklad veljajo naši zakoni ali ne, saj se sklad obnaša tako, kakor da bi deloval v drugi državi. Na začetku je kazalo, da si sklad prizadeva rešiti Opekamo, ne razumem pa njegovega arogantnega odnosa do delkavcev. Franc Humarje dolžan priti na zbor in delavcem pojasniti razmere, sicer bomo šli mi k njemu v Ljubljano... Štefka Bogdan: S pomočjo sindikata se bomo borili za svoje pravice, to morajo vedeti vsi. Ne smemo in ne bomo obupali. Alojz Vinčec: V naših sušilnicah je temperatura vedno okoli 80 stopinj Celzija, zato naj nam nihče ne govori, da mu je za opravljanje dolžnosti prevroče. Veliko obljub smo že slišali - toliko, da se nam vse zdijo že »brez veze«... Verjamemo samo še dejanjem. Jožef Gerenčer, bivši v. d. direktorja: Franc Humar mi je prejšnji teden naročil, naj skličem zbor, sedaj pa ga ni... Delavci čakajo na konkretne odgovore. Sedaj je vse skupaj videti kakor nekakšno norčevanje iz ljudi. Tudi sam sem v neprijetnem položaju... Štefan Fehir, predstavnik KS Dolga vas: Sklad in vsi drugi morajo vedeti, da Opekarne nikoli ne bodo mogli spremeniti v sežigalnico smeti za tujce, kar je nekaterim že rojilo po glavi in jim morda še roji, zato je tudi tako z Opekamo. V njej je že leto dni šest vagonov nesnage iz tujine... Krajani Dolge vasi bomo na vsak tak poskus odgovorili s fizično zaporo Opekarne. Opekama naj ostane opekama in daje kruh našim ljudem. j* Stiki s sindikati Furlanije-Julijske krajine Predstavniki zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Konfederacije sindikatov Slovenije 90, ki sta jih vodila predsednik mag. Dušan Semolič in predsedujoči Boris Mazalin, so se v torek v Domu sindikatov v Ljubljani pogovarjali s predstavniki vseh treh sindikatov, CGIL, CISL in UIL Furlanije-Julijske krajine o pripravah na dvodnevni posvet 3. in 4. oktobra letos v Gorici in Trstu, ki ga bo financirala Evropska unija. Na posvetu bodo sodelovali predstavniki sindikatov iz Italije in Slovenije, strokovnjaki s področja ekonomskih znanosti, povabljeni bodo tudi predstavniki nekaterih institucij. Obravnavali bodo gospodarsko sodelovanje med državama in uresničevanje sindikalnih pravic. P. V. KR za vzgojo, izobraževanje in raziskovalno dejavnost Prejšnji teden podpisana nova kolektivna pogodba za vzgojo in izobraževanje velja za vse delodajalce od vrtcev do univerze. Pogodba ureja delovna razmerja in nekatere dodatke k plačam. Izhodiščne plače so urejene s splošno kolektivno pogodbo za negospodarstvo in z zakonom o razmerjih plač. Največji, to je 15-odstotni dodatek bodo po novem dobivali učitelji predmetov, ki se eksterno preverjajo (maturitetni predmeti). Šolsko osebje, ki uporablja manjšinski jezik, bo prejemalo 5-odstotni dodatek. Učitelji, ki bodo imeli le še 5 let do upokojitve, bodo imeli za 2 uri manjšo tedensko delovno obveznost. Pogodbo sta zaenkrat podpisala le predsednik SVIZ-a Janez Stergar in minister za šolstvo Slavko Gaber. Podpisnika sta izme- njala tudi pismi o dobrih namerah, kar pomeni, da bodo vsa sporna vprašanja skušali urejati z dogovarjanjem. Sindikat delavcev vzgoje, izobraževanja in raziskovalnih dejavnosti iz sestave ZSSS pa bo o podpisu pogodbe odločal na seji predvidoma 19. avgusta. Ta teden so bile podpisane tudi dopolnitve in spremembe kolektivne pogodbe za raziskovalno dejavnost. Podpisali so jih Janez Stergar za SVIZ, Rado Bohinc za ministrstvo za znanost in tehnologijo in Matilda Jer-nejšič za poslovno skupnost raziskovalnih organizacij. Dopolnitev pogodbe pomeni uskladitev tarifne priloge z zakonom o razmerjih plač. Natančneje so določene tudi pravice presežnih delavcev in sindikalnih zaupnikov. F. K. Seznanjeni smo, da vas je zaprosil za razlago tega člena zakona v januarju 1994 že SKEI - Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije. Prav tako smo seznanjeni z vašim mnenjem z dne 7. 4. 1994, v katerem ugotavljate, da dikcija tega člena zakona ni jasna, in zaprošate za mnenje Ministrstvo za pravosodje. Vendar do danes uradnega mnenja še ni nikjer zaslediti. Tekstilna industrija v Podravju zaposluje zlasti ženske in veliko število od njih je zaradi pogojev, v katerih so delale, pridobilo status invalida. Če bi v prisilnih poravnavah izgubile zaposlitev, bi se z moralne človeške plati s tem lahko strinjali. Vendar lahko na ugotavljanje invalidov kot presežnih delavcev v prisilni poravnavi pristanemo le, ko bodo invalidi imeli zagotovilo, da bo zanje ustrezno poskrbljeno tako na Zavodu za zaposlovanje kot tudi pri Zavodu za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. To pa pomeni, da morajo te inštitucije že sedaj razpolagati s takšno uradno razlajgo zakona, da ne bo dvoma, ali imajo invalidi pravico do nadomestila za čas brezposelnosti in druge pravice. O drugih zaščitenih kategorijah delavcev pa menimo, da jih v nobenem primeru ni možno opredeliti za delavce, ki izgubijo delo v postopku prisilne poravnave. Zavedamo se, da je bila težnja zakona zagotavljanje delovnih mest tudi z metodo prisilne poravnave kot ene izmed oblik sanacije podjetij. Vendar vas kot odgovorno ministrstvo sprašujemo naslednje: - Ali smo v naši družbi pripravljeni na reševanje problemov velikega števila brezposelnih, ki bodo izredno težko ali skoraj nemogoče zaposljivi (invalidi, starejši, nosečnice, matere z malimi otroki itd.)? Če smo, prosimo za pojasnilo, kako je to predvideno, zlasti ob upoštevanju dejstva, da so navedene kategorije delavcev praviloma med že sedaj socialno ogroženimi. Menimo, da je vaše ministrstvo dolžno takoj ukreniti vse potrebno, da dobimo pravo razlago zakona. Če boste pri »pravi razlagi« pristali na to, da navedene kategorije delavcev lahko izgubijo delovno razmerje, vas pozivamo, da nam javno odgovorite, kakšno zaščito bo jim nudila družba in ali je sprejemljivo, da z zakoni kategoriziramo delavce na bolj in manj zaščitene. Prosimo, da glede razlage zakona uredite nejasnosti takoj. V Podravju je že začetih ali pa se pripravlja vrsta postopkov prisilne poravnave, ki temeljijo na ugotavljanju zaščitenih kategorij delavcev kot presežnih. Ne bi želeli, da bi sindikat ob obravnavi takšnih programov rušil sanacijo podjetij, ne želimo pa tudi brez avtentične razlage zakona pristajati na negotovo usodo velikega števila delavcev. Stanislav Šajn, sekretar Stanko Mlakar, predsednik K Sindikat komunalnega in | stanovanjskega gospodarstva Slovenije •jij: Kolektivna pogodba za gospodarske javne službe na 8 področju komunalnih dejavnosti in vodnega gospodarstva 8 ■ - Prejšnji teden je bila podpisana kolektivna pogodba za javne gospo-8 darske službe s področja komunalne dejavnosti in vodnega gospodar-stva. Za ministrstvo za okolje in prostor je pogodbo podpisal državni 8 sekretar Radovan Tauzes, za sindikat komunalnega in stanovanjskega 8 gospodarstva njegov predsednik Marjan Vrabec, Jože Osolnik pa jo je podpisal v imenu sindikata avtobusnega podjetja in komunalne dejav-8 nosti iz sestave KNSS. Pogodbo so podpisali tudi nekateri predsedniki 8 izvršnih svetov občin in predstavnik zbornice gospodarskih javnih služb za varstvo okolja. GZS, združenje delodajalcev Slovenije in sindi-8: kat gradbenih delavcev Slovenije, ki združuje delavce vodnega gospo-8 darstva, pa se za podpis pogodbe še niso odločili. Preostali imajo "i; možnost pogodbo podpisati do konca avgusta. Nova kolektivna pogodba velja za gospodarske javne službe na po-8 dročjih varstva okolja, ki so v pristojnosti ministrstva za okolje in 8 prostor in lokalnih skupnosti. Gre za javne službe različnih komunalnih dejavnosti in za področje vodnega gospodarstva. Kolektivna pogodba 8 velja za vse organizacije z omenjenega področja, ki te službe izvajajo •8 v okviru zavoda, javnega podjetja, koncesionirane službe ali gospodar-8 ske družbe, v katero je vložen javni kapital. Kolektivna pogodba velja 8 tudi za organizacije in delodajalce, ki omenjene dejavnosti izvajajo •8 v drugih organizacijskih oblikah. :8 Kolektivna pogodba za gospodarske javne službe na področju komunalnih dejavnosti in vodnega gospodarstva TARIFNA PRILOGA ZA LETO 1994 I. Izhodiščne plače po tarifnih razredih za mesec julij, avgust in september 1994 Relativno Izhodiščna bruto razmerje plača v SIT I. enostavna dela 1,00 41.738,00 Ur manj zahtevna dela ■ • 1,10 - 45.912,00 III. srednje zahtevna dela 1,23 51.337,00 IV. zahtevna dela 1,46 60.937,00 V. bolj zahtevna dela 1,60 66.781,00 VI. zelo zahtevna dela 2,16 90.154,00 VII. visoko zahtevna dela 2,70 112.693,00 VIII. najbolj zahtevna dela 3,50 146.083,00 IX. izjemno pomembna zahtevna dela 4,20 175.300,00 8 .v. •:•:• ! i 8 8 :Iv •:•:• 8 § ::::: 1 8 ! i I !•:•: 8 8 8 8 8: Nova kolektivna pogodba v glavnem povzema določbe iz dosedanje •iji: pogodbe za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo. V pogajanjih pa 8 nismo uspeli doseči novih pravic za delavce, ker nasprotna stran nanje ni pristala. Zlasti ministrstvo za okolje in prostor za kaj takega ni imelo vladinega soglasja. Izhodiščne plače so zato skladne z dogovorom o po-8 litiki plač za leto 1994. Plača za 1. tarifni razred za mesec julij znaša •8 41.738 tolarjev. V pogodbi je tudi možnost izjemnega znižanja plač za 10 8 odstotkov. Po dosedaj veljavni kolektivni pogodbi dejavnosti pomenijo 8 nove izhodiščne plače 13-odstotno znižanje. To pomeni, da smo pristali j8 na znesek, ki je izhajal iz prejšnje možnosti za 15-odstotno znižanje plač zaradi težav pri poslovanju. Ker pa dogovor o politiki plač za leto 1994 8: upošteva izplačane plače, bodo vsa podjetja lahko ohranila sedanjo višino izplačil. V novi kolektivni pogodbi ni poglavja o plačah poslovodnih delavcev, saj se le-te urejajo s posebnim dogovorom, objavljenim v Uradnem listu 8 št. 35/94. Kolektivna pogodba podrobneje ureja nekatera vprašanja, 8 npr. posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja, konkurenčno 8 klavzulo, določanje in reševanje presežnih delavcev, letni dopust, ■8 stavke, plačo na podlagi uspešnosti poslovanja in osebne delovne uspeš-8: nosti, dodatke za obremenitve pri delu. 8 Dogovorili smo se, da bomo do konca letošnjega leta v kolektivni 18 pogodbi določili še plačilne razrede znotraj tarifnih razredov, zlasti =8 zaradi možnosti napredovanja. Maoš Mikolič na ■ Ustanovitelji Borzno posredniške hiše: Proxy d.d. stavite na PTT podjetje Slovenije, Ljubije vseh poštah v Slovenij d.o.o. Ne zaigrajte svojih Ctertifl.fcntfiV ABH Abančna borzno posredniška hiša d.o.o., Ljubljana, Slovenska 50, 61000 Ljubljana 8 4. avgusta 1994 PRAVICA DO BLAGOVNE ZNAMKE ISKRA Niti v teh vročih dnevih, ko je celo večina zaposlenih v Iskrinih tovarnah na kolektivnem dopustu, boj za lastništvo blagovne znamke Iskra med Iskro Holdingom d.d. in Iskro Števci d.o.o. iz Kranja ter še 14 drugimi Iskrinimi tovarnami ne jenja. Spor se je začel pred dvema letoma, ko je vodstvo Iskre Števcev začelo oporekati Iskri Holdingu izključno pravico do lastništva blagovne znamke Iskra. Iskra Holding, ki je nastal med likvidacijskim postopkom nekdanjega Sozda Iskra leta 1989, je namreč s sozdom sklenil pogodbo o prenosu blagovne znamke Iskra s sozda na holding in zdaj terja od Iskrinih podjetij, ki znamko uporabljajo, naj za njeno »vzdrževanje«, kot se reče, plačujejo v povprečju 0,3 odstotka od celotnega prihodka, najmanj pa 10000 mark. V Števcih in še nekaterih Iskrinih tovarnah menijo, da so podjetja, iz katerih je Iskra pravzaprav nastala, legitimni lastniki (solastniki) te blagovne znamke in jo lahko uporabljajo brezplačno. Doslej je bilo v sporu že nekaj sodnih postopkov in tiskovnih konferenc ene in druge strani. Te dni pa smo dobili daljše pismo Združenja za sonosilstvo blagovne znamke Iskra, ki ga je ustanovilo 15 podjetij s tem imenom in katerih »kolovodja« so Števci. V njem pojasnjujejo svoje poglede na zadnje dogodke in prizadevanja za razrešitev spora. Oprano perilo obešamo skrajšano po lastni presoji. ozira na njegovo morebitno članstvo ali nečlanstvo v takšnem ali drugačnem koncernu ali holdingu. Namesto da bi Iskra Holding sporno zadevo razreševala na osnovah, kot so bile ponujene na sestanku na MGD, je Iskri Števcem ponudila podpis nekakšnega »pisma o dobrih namerah«. Pri tem se je Iskra Holding sklicevala na željo, da bi se izognila večji škodi za obe strani in medijskemu razreševanju zadevne problematike, ob tem pa upoštevala tudi interese delničarjev Iskre Holding. V navedenem pismu je predloge za urejanje spornih vprašanj obrazložila na naslednjih izhodiščih: bitno - zaobljubo tudi spoštuje. Iskri Holding pa očitno predvsem ni všeč predlog MGD in GZS, podprt z mnenjem strokovne javnosti, za izdelavo ti. razmejitvenega sporazuma, s katerim naj bi se Iskri Števcem in ostalim članicam Združenja priznala pravica do (so)nosilstva (ali enostavneje povedano do solastništva) in torej brezplačne uporabe blagovne znamke Iskra. In zakaj Iskra Števci ne more sprejeti »pisma o dobrih namerah« Iskre Holding? • zaradi tega, ker Iskra Števci problematiko blagovne znamke na podlagi pogodbe Iskra je dobra blagovna znamka tudi v tujini, zato ni čudno, da se za njeno lastništvo »bije« tako vroč boj. Koordinacijski odbor Združenja za sonosilstvo blagovne znamke Iskra je na svoji seji dne 27. 7. 94 obravnaval tekočo problematiko v zvezi s postopkom za uveljavljanje pravice do blagovne znamke Iskra, zlasti še pismo Iskre Holding o dobrih namerah, objavljeno tudi v sredstvih javnega obveščanja, in daje naslednje pojasnilo: Dne 7. 7. 94 je bil na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti (MGD) v Ljubljani sklican sestanek predstavnikov Združenja in članov Iskra Holding, na katerem sta navedeno Ministrstvo in Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) obema stranema predlagali sprejem sporazuma o naslednjih vprašanjih: • da se prekinejo vse aktivnosti (zlasti medijske), ki bi lahko povzročale gospodarsko škodo, • da se pri GZS oblikuje arbitraža, ki naj: - ugotavlja višino zapadlih in bodočih obveznosti članic Združenja in - izdela in sklene t.i. razmejitveni sporazum. Članice Združenja so predlog v celoti sprejele, Iskra Holding pa ne. Predlog, ki je bil na sestanku na Ministrst-svu predlagan za umiritev zadeve, je namreč po mnenju Iskre Holding »skrajno enostranski, saj ščiti le podjetje Iskra Števci in v ničemer ne upošteva dejanskega pravnega stanja«. Navedeni razlogi Iskre Holding za zavrnitev predloga Ministrstva so nerazumljivi. Predlogi Ministrstva za izvensodno ureditev sporne zadeve temeljijo namreč na strokovnem mnenju Urada za industrijsko lastnino, ki ugotavlja: # da je prosta uporaba znamke Iskra zagotovljena vsem podjetjem, ki so združena v sistem Iskra Holding d.d., • glede podjetij nekdanjega SOZD Iskra, ki niso združena v koncern, katerega krovna organizacija je Iskra Holding, pa velja, da jim je ta pravica zagotovljena na drugi pravni podlagi. Zakon o industrijski lastnini (ZIL) namreč kot enega ključnih kriterijev, komu varstvo nad znamko pripada, priznava čas in obseg njene dotedanje uporabe oziroma uporabe znaka, ki je predmet znamke (2. odst. 18. čl. ZIL). To načelo praktično priznava vsa evropska in tudi ameriška zakonodaja in je dosledno izpeljano v 1. odst. 100. čl. ZIL. Nesporno so vsa podjetja, ki so bila združena v nekdanjo SOZD Iskra (med njimi torej tudi članice Združenja), vrsto let legitimno uporabljala znamko Iskra za svoje proizvode. Po tej strani jim torej ni mogoče oporekati nadaljnje uporabe znamke za tiste proizvode, za katere so to znamko že doslej uporabljala. Na podlagi ZIL bi bila po mnenju Urada pravno korektna naslednja rešitev: obseg blaga in storitev blagovne znamke Iskra, ki je registrirana na ime Iskra Holding d.d., se skrči za tiste proizvode, ki jih proizvajajo podjetja izven sistema Iskra Holding (npr. števci), ta podjetja pa potem znamko Iskra za svoje proizvode registrirajo kot lastno znamko. Zato je v vsakem primeru potrebno skleniti poseben, t.i. razmejitveni sporazum. Izraz je povzet po nemškem »Ab-grenzungsvereinbarung«, kjer so se že soočili s problemom, ki je predmet mnenja Urada v sporni zadevi med Iskro Holding in Iskro Števci ter drugimi članicami Združenja. Sporazum mora določiti, za katere izdelke iz celotne palete proizvodov nekdanjega SOZD Iskra sme vsak posamezni subjekt blagovno znamko Iskra prosto uporabljati, kakšni so pogoji glede kvalitete itd. Logično je pravica do uporabe zagotovljena za osnovni proizvodni program vsakega subjekta, brez • Iskra Holding d.d. do zaključitve vseh že začetih sodnih postopkov v Republiki Sloveniji preneha vse aktivnosti v tujini zoper Iskro Števce d.o.o., ki se nanašajo na uporabo blagovne znamke Iskra na njegovih proizvodih. O Iskra Holding d.d. in Iskra Števci do konca vseh že začetih sodnih postopkov opustita vse medijske in druge aktivnosti, s katerimi bi lahko škodili druga drugi in ostalim podjetjem v sistemu Iskra. Prepoved aktivnosti se nanaša tudi na delovanje t.i. Združenja za sonosilstvo blagovne znamke Iskra. # Iskra Števci d.o.o. so dolžni Iskri Holding d.d. takoj poravnati že zapadle obveznosti, ki se nanašajo na uporabo blagovne znamke Iskra. Del že zapadlih obveznosti, o katerem se dogovorita stranki, se do zaključka sodnega postopka deponira in se po zaključku le-tega sprosti v korist stranke, ki v postopku uspe. Iskra Holding d.d. v višini plačila umakne tožbo, vloženo na Temeljnem sodišču v Kranju. Če Iskra Holding res želi, da se sporna vpašanja glede pravice članic Združenja do blagovne znamke Iskra ne bi obravnavala preko časopisnih stolpcev, naj sprejme predlog MGD in GZS ter izavi, da ne bo nadaljevala oziroma začenjala novih medijskih »besednih vojn«, ter takšno - more- ureja skupaj s štirinajstimi drugimi podjetji, • ker je znano, da je Iskra Holding pred kratkim s posebnim pismom Števčevim trgovskim zastopnikom in končnim kupcem zagrozil s prepovedjo prodaje izdelkov v Nemčiji pod blagovno znamko Iskra, vključno s sodnimi postopki. V »pismu o dobrih namerah« pa Iskra Holding ponuja prenehanje navedenih aktivnosti v tujini samo zoper Iskro Števce, kar seveda pomeni, da tudi ob morebitnem sprejemu ponujenega pisma ne bi bilo izključeno uveljavljanje postopkov zoper tiste, katerim so bile grožnje Iskre Holding tudi dejansko namenjene, to je Števčevim trgovskim zastopnikom in končnim kupcem izdelkov v tujini, npr. v Nemčiji, • ker bi sprejem predloga iz »pisma o dobrih namerah« za plačilo »odškodnine za uporabo blagovne znamke« v bistvu pomenil pripoznavo pravice do blagovne znamke Iskri Holding v celoti. To pa bi bilo nasprotno tako opisanim strokovnim podlagam kot tudi dosedanjim ciljem Iskre Števci in drugih članic Združenja. Zakaj torej »pismo o dobrih namerah«? • ker Iskra Holding očitno želi odvrniti pozornost od svojega zavrnilnega odgovora na predlog MGD in GZS za mirno ureditev sporne zadeve, vključno z izdelavo t.i. razme- jitvenega sporazuma, • ker ni izključeno, da želi nekatere neupravičene ugodnosti zase priribariti v kalnem, in • ker poizkuša odgovornost za morebitno sprožitev postopka za prepoved prodaje števcev v Nemčiji (ki bi bila nerazumna in nasprotna načelom, uveljavljenim v Evropi, celo v primeru, če bi se v sodnem postopku v Sloveniji v pravdi za uveljavljanje pravice do blagovne znamke ugotovilo, da ta pravica Iskri Števci ne bi bila priznana) prevaliti na Iskro Števce, saj jo v javnosti poizkuša predstaviti kot podjetje, ki ne želi sprejeti »dobrih namer«. Koordinacijski odbor Združenja PRIROČNIKI ZA SINDIKALNE PODJETIJ IN POSAMEZNIKE • več avtorjev 1 MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU g: Cena 350,00 SIT A M ir a Rocolo S STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM g: Cena 520,00 SIT • Bogdan Kavčič 1 DELAVCI IN UPRAVLJANJE g: Cena 460,00 SIT • Stane Uhan 1 PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI S: Cena 400,00 SIT • Emil Rojc I KARIERA KOT SPREMINJANJE Cena 850,00 SIT • Več avtorjev | SOCIALNA DRŽAVA g: Cena 600,00 SIT • Aleksej Cvetko | ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM S: Cena 580,00 SIT 1 • ZAKON 0 LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETIJ IN SINDIKATI ig Cena 1.800,00 SIT 1 • KOLEKTIVNA POGODBA ZA NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI S KOMENTARJEM ::::: Cena 950,00 SIT + 5% p. davek ------------------------------------->1— NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo izv. • Moje pravice na izv. • Stanov, razmerja izv. • Delavci in uprav, izv. • Zakon o last. izv. • Plačni sistem izv. • Kariera kot... izv. • Socialna država... izv. • Zdrav. zav... izv. • Kol. pog. za negosp... Od 1. 2.1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek. Naročeno mi pošljite na naš naslov: Ulica, poštna št. in kraj: Ime in priimek podpisnika: 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. Dne: Žig Podpis naročnika Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »DE«. Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni (061) 321-255, 1310-033, 313-942, 311-956. Fax. (061) 311-956. Ustanovitelji Borzno posredniške hiše: Proxy d.d. / Bona Fide d.d. Koper stavite na strokovnjake TRIMO d.d., Trebnje, Prijateljeva 12, 68210 Trebnje j* — v— — m KAŽIPOT POCENIMO ŽIVLJENJE GOBE BOMO ŠE NABIRALI Za Uredbo o zavarovanju samoniklih gob, objavljeni v Uradnem listu 38/1994, je treba za začetek povedati vsaj to, da je njena vsebina povsem neskladna z njenim imenom. Najbolj prav imajo tisti strokovnjaki, ki dokazujejo, da je edini namen uredbe pobiranje davkov in polnjenje državne blagajne. Podpisani ljubiteljsko gobarim že od mladih let. Moja gobarska sezona se začne konec januarja, ko najdem prve marčnice, konča pa se decembra, ko je v gozdovih še mogoče najti sivke in zapoznele gobane. Takrat ko raste le ena vrsta užitnih gob, je tudi ta dobra za mojo košaro. Takrat ko množično rastejo jesenski jurčki, borovjaki, ajdovčki, v moji košari ni prostora ne za različne golobice, kaj šele za slinarje, ježevce, pol-ževce, trobente, livke in tintnice. Od vseh 70 gob, ki jih po uredbi ne smem nabirati, bi bil lahko prizadet le zaradi karžlja ozi- roma žardane, ki pa je v gozdovih okoli Ljubljane tako redek, da jo najdem le vsako prestopno leto. Prizadet bi bil tudi zaradi lisičke, če bi v uredbi spregledal, da v košaro ne sme le njen lu-skati različek. Trdim, da se z izjemo karžlja in omenjene lisičke, ki je navadni nabiralci ne ločijo od drugih lisičk, niti ena od 70 prepovedanih gob ne prodaja na ljubljanski tržnici, katere stojnice si ogledam skoraj vsak tržni dan. Prepovedane gobe tudi niso predmet odkupovanja ne v Drogi ne pri zasebnikih, ki tržijo za Italijane. Menim, da vse gobe, katerih nabiranje je po uredbi popolnoma prepovedano, pomenijo le nepomemben del našega gobjega bogastva. Prepoved nabiranja gob, ki jih nihče ne nabira in jih skoraj nihče ne pozna, je zame popoln nesmisel. Za ljubitelje in trg so zanimivi zlasti jurčki pa tudi lisičke, što- rovke in sivke. Tudi če bi nabiralci našli in porabili prav vse naštete gobe, bi s tem ne mogli ogroziti naravnega ravnovesja, ki je verjetno odvisno od 300 vrst in tisoč podvrst drugih gob, ki krasijo naše gozdove, pašnike in travnike. Prepoved torej ne bo prav v ničemer koristila ohranjanju naravnega ravnovesja in gozdov, kar so menda hoteli tisti, ki so uredbo zagovarjali iz naravovarstvenih razlogov. Vsaj nekaj smisla imajo tisti členi uredbe, ki govorijo o dovoljeni količini gob, ki lahko gredo v naše košare. Večji smisel pa bi imeli, če bi lahko inšpektorji nadzirali vsako košaro, nahrbtnik ali vrečko obiskovalcev gozdov, sprehajalcev, planincev in tudi tistih, ki v gozdu delajo. Če so že predpisali največ po 2 kg na dan, bi bilo prav, da določijo tudi kontrolna mesta in standardizirane tehtnice, ki bi jih morali uporabljati tudi vsi ljubiteljski gobarji. Pravi pomen imajo torej le tisti deli uredbe, ki predpisujejo evidenco odkupljenih gob. Ce bo država sposobna nadzirati odkup in trgovanje z gobami, bo lahko pobirala tudi davke, ki bodo v gobarskih sezonah, kot je bila tista v letu 1993, krepko povečali dotok denarja v nena- sitno državno blagajno. Podpisani misli, da je le to smisel uredbe, za katero je predsednik vlade Janez Drnovšek po nepotrebnem izpostavil tudi svoje ime. Franček Kavčič PULSAR a,,, S If-? £ -C5 >3 o O Današnje odločanje o tem, komu zaupati premoženje, je minilo brez proceduralnih zapletov. Večinsko podporo je dobila vseslovenska investicijska družba PULSAR. Nikomur ni mogel verjeti, pa je iz certifikata naredil papirnati avionček. Potem je izvedel za nas. Zdaj ga išče po vsej Sloveniji. 061/1313325 Bona sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 31 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih-počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061 131 0033 int 384, 385 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317298 žiro račun 50101-601 92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15.30 ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO PONUDBA MOŽNOSTI ZA LETNI DOPUST Borza sprejema prijave za letni dopust. Ob potrjeni rezervaciji se vplača 40 odstotkov, znesek pa mora biti v celoti poravnan 10 dni pred odhodom na dopust, v republiki Hrvaški 15 dni pred odhodom. Možnost plačila v dveh obrokih ali s turističnim kreditom. 1. PENZIONI V FIESI - sobe za 3 do 4 osebe s kopalnico, predprostorom in teraso, penzion ali polpenzion od 13. avgusta do 2. septembra. Cena penziona za odrasle 49 DEM, za otroke do 10. leta 37 DEM v tolarski protivrednosti. Cena polpenziona za 4 DEM nižja. MOŽNA OBROČNA VPLAČILA. Termini po sedem dni: zamenjave vsako soboto. 2. POČITNIŠKI APARTMAJI V PIRANU - sodobno opremljeni za dve ali štiri osebe 85 oz. 100 DEM dnevno. Termini po 20. 8. 3. POČITNICE NA POKLJUKI V DVO- ALI ŠTIRIPOSTELJNIH APARTMAJIH - od 27. avgusta do 1. oktobra. Cene; veliki ap. 56 DEM, mali ap. 37 DEM v tolarski protivrednosti. Termini vsako soboto. Turistična taksa ni vključena. 4. POČITNIŠKI DOM V BOHINJU - šest ap. za štiri in dva za osem oseb, cena 60 oz. 120 DEM za večjo enoto. Termini od 20. 8. dalje. Veliki ap. od 20. do 30. avgusta. MANSARDNI APARTMA 50 DEM. 5. APPARTMAJI V NASELJU PICAL, APARTMAJI LUNA 14. POČITNIŠKI DOM SAVUDRIJA tri- ali štiriposteljne sobe, penzion, cena 43 DEM, prosti termini v avgustu. ŠOLA V NARAVI Organizatorje šole v naravi obveščamo, da imamo v mesecu septembru prosta dva počitniška doma z do 100 ležišči. Cena za polni penzion je 35 DEM. POSAMEZNI TERMINI ZA ODDIH POSAMEZNI TERMINI ZA ODDIH ATOMSKE TOPLICE Od 20. 8. do 30. 8. CENA 89 DEM ČERVAR, GARSONJERA od 19. 8. do 28. 8. CENA 46 DEM BARBARIČA od 19. 8. do 29. 8. CENA 48 DEM MAREDA - dvosobno stanovanje za pet oseb - najem od 21. 8. do 31. 8. CENA 53 DEM, 3 obroki od 31. 8. do 9. 9. CENA 42 DEM od 9. 9. do 19. 9. CENA 42 DEM MIHOLAŠČICA, GARSONJERE ZA 4 osebe od 21. 8. do 28. 8. CENA 51 DEM TERME ZREČE: PETDNEVNI POČITNIŠKI PAKET 300 DEM POLNI PEN. DESETDNEVNI POČITNIŠKI PAKET 530 DEM POLNI PEN. Pokličite po telefonu 063 762451 RATEČE PLANICA, PRIVATNI PENZIONI do 15. 8. CENE: APARTMA ZA 2 OSEBI 50 DEM ZA 4 OSEBE 70 DEM ZA 6 OSEB 100 DEM BLED - turistični apartmaji 1. kategorije za 4 ali 8 oseb, cena 70 oz. 130 DEM. Nočitev z zajtrkom 35 DEM. KMEČKI TURIZEM »Pri Marti«, Drbetincl - 15km oddaljena kmetija od Ptuja. Gostišče ima 60 sedežev, primerno za slavja, sindikalne izlete, individualne obiske. PONUDBA V MESECU SEPTEMBRU Prikolice v Luciji, Belvederju, Ankaranu, Fiesi, Koversadi, cena 45 DEM. STANOVANJA v Novigradu, Dajli, Barbarigi, Maredi. B SEJEMSKA PONUDBA 1. KČBENHAVEN - SFF, sejem skandinavskega pohištva, svetil, tekstila od 31. 8. do 4. 9. Štiridnevni obisk z letalskim prevozom 1650 DEM. 2. PARIZ - mednarodni sejmi mode PAPF in SEHM, sejem ženske konfekcije od 2. do 5. septembra in moške ter deške mode od 3. do 5. septembra. 3. Mednarodna razstava vozil IAA Hannover 3. do 11. 9. 1994 odhod aviona 6. 9. Cena tridnevnega potovanja 990 DEM. OD 9. 8. DO 19. 8. Ap. za 3 osebe za 4 osebe za 6 oseb PICAL CENE 80 DEM 87 DEM 108 DEM LUNA CENE 80 DEM 90 DEM POLPENZION Hotel Krtistal 9. 8. do 18. 8. 56 DEM v 1/2 sobah Hotel Diamant 9. 9. do 18. 8. 56 DEM v 1/2 sobah Hotel Neptun 9. 8. do 18. 8. 49 DEM v 1/2 sobah Ta hotel priporočamo aktivnejšim gostom. Hotelsko naselje SPLENDID 9. 8. do 18. 8. 44 DEM AKCIJA ATRISA HOTEL TAMARIS POREČ visoka B kategorija, lasten bazen, teniška igrišča, padala, vodni šport Polpenzion v dvoposteljnih sobah po 6. avgustu, 58 DEM na osebo. Termini po lastnem izboru. REZERVACIJE SPREJEMAMO DO 15. AVGUSTA. 6. GARSONJERE V ČERVARJU - za štiri osebe, opremljena kuhinja. CENA 48 DEM. Termini v avgustu. 7. HIŠICE NA ROGLI - za štiri osebe, termini 7 ali 10 dni, cena dnevnega najema 58 DEM. Prosto od 15. 8. dalje. 8. KOPE - garsonjere za 4 osebe, termini od 7. 8. dalje. Cena 35 DEM. 9. OTOK PAG, Gajac - enosobno stanovanje od 19. 8. do 29. 8. Cena 45 DEM. 10. Postavitev prikolic na VRANSKEM, brezplačna uporaba bazena. Celoletna najemnina prostora 500 DEM. 11. Prikolica v Martuljku - za štiri osebe, prosti termini v septembru, cena 32 DEM na dan. 12. POČITNIŠKI DOM V KRANJSKI GORI - tri in štiriposteljne sobe, polpenzion, sedemdnevni paketi, zamenjave vsako soboto, 245 DEM. TO PONUDBO PRIPOROČAMO. 13. POČITNIŠKE HIŠICE V ZAMBRATIJI, SAVUDRIJA - penzion, hišice za 4 ali 5 oseb, spalnica, otroška soba, predprostor, kopalnica. Cena polnega penziona 39 DEM, otroci do 10. leta 31 DEM. Termini po 16. avgustu. Ali sem rekla, da bodo napravili izjemo? Nudi od 1. 8. 1994 naprej sindikatom, društvom, družbenim organizacijam, krejevnim skupnostim, dobrodelnim organizacijam, obrtnikom, majhnim pravnim osebam in privatnim osebam Nove obrestne mere na revalorizirano osnovo Revalorizacijska stopnja za AVGUST 1994 znaša 1,1% mesečno, preračunano na letni nivo 14%. PASIVNE OBRESTNE MERE ZA BANČNE VLOGE: MESEČNE LETNE OBRESTNE OBRESTNE MERE MERE PONUDBA ZA PRIVATNE OSEBE Za vezane vloge MESEČNA LETNA OBRESTNA OBRESTNA POSOJILNA PONUDBA: - kratkoročna posojila privatnim osebam; Kratkoročna posojila lahko dobijo delavke in delavci, člani tistih sindikatov, ki svoja sredstva varčujejo v hranilnici, dolgoročna posojila pa člani sindikatov, ki so lastniki Hranilnice. POSTANITE SOLASTNIK DELAVSKE HRANILNICE TUDI VI POHITITE TER VARČUJTE SVOJA SREDSTVA V VAŠI DELAVSKI HRANILNICI USTVARITE MOŽNOST, DA BODO ČLANI VAŠEGA SINDIKATA LAHKO DELEŽNI STORITEV DELAVSKE HRANILNICE NAŠE GESLO JE, KAKOVOST SO LJUDJE! NAŠ ŽIRO RAČUN JE 50101-625-7316 Dodatna pojasnila lahko dobite na sedežu Hranilnice tel. 061 312-098, 316-881. 4. AVTOMEHANIKA FRANKFURT - sejem opreme avtomobilskih delavnic in bencinskih črpalk. Od 13. 9. do 18. 9. Tridnevni obisk sejma z letalskim prevozom 1090 DEM. 5. MILANO MODIT - tridnevni ogled mednarodnih sejmov od 30. 9. do 4. 10. Cena 360 DEM. 6. PHOTOKINA KČLN - OD 22. DO 29. septembra, sejem fotoaparatov, video, hifi, tehnika za film, radio, TV. Štiridnevno potovanje z avionom 1295 DEM. 7. IMEGA MUNCHEN - prehrambeni sejem z obiskom OKTOBERFESTA od 18. 9. do 22. 9. Dvodnevni avtobusni ogled 210 DEM. 8. BUREAU 94 BRUSELJ - sejem pisarniške opreme, pisarniških strojev, računalnikov od 21.9. do 28. 9. Štiridnevni obisk z avionskim prevozom 1390 DEM. 9. MILANO - sejem orodjarskih strojev, tridnevni ogled od 29. 9. do 4.10., cena 360 DEM. 10. PARIZ EUROPLAST - sejem plastike, izdelkov iz gume, surovin, strojev in obdelave. Štiridnevni ogled od 2. 10. do 6. 10. Cena 664 USD. 11. HOGATEC 94 DUSSELDORF - sejem hotelirsta in gastronomije od 10. do 14. oktobra. Štiridnevno potovanje z letalom 1340 DEM. IZLET PO LJUBLJANICI Vsakodnevni izlet z rečno ladjo po Ljubljanici. Barka sprejme do 40 gostov. Možen piknik na barki in ob pristanku v vasi Vrba. Dnevni najem barke za 6 ur 24.000 tolarjev, druge ure po 2.000 tolarjev. KONCERTI 1. Rock koncert PINK FLOVDI, Dunaj 19. 8. Cena 130 DEM vključuje prevoz in vstopnino. VSTOPNICE ŽE V PRODAJI. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO 1. Počitniške hišice v ČATEŽU, ATOMSKIH TOPLICAH ali MORAVSKIH TOPLICAH. 2. Počitniške zmogljivosti v Slovenskem primorju in v Istri. POSEBNO SE ZANIMAMO ZA STANOVANJA V MAREDI IN NA OTOKU LOŠINJU. Ponudba je lahko penzionska ali pa kot najem opremljenih apartmajev. K ponudbi vabimo tudi lastnike vikendov ali počitniških stanovanj v ANKARANU, Izoli, LUCIJI, Piranu in v ISTRI OD KANEGRE do ROVINJA. PRODAMO NEPREMIČNINO 1. Trisobno stanovanje z garažo v Ljubljani, 72 m2 prodamo za 105.000 DEM, cena brez garaže 95000 DEM. Stanovanje je v drugem nadstropju, centralno ogrevanje. Informacija gostom Atrisa PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 20 dni pred odhodom za že rezervirani termin zaračunamo stroške poslovanja in nastale stroške; najmanjši znesek stroškov odpovedi je 4000 tolarjev pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spremenijo za več kot 7%. Po vplačilu gostje prejmejo našo napotnico. V primeru, da naše napotnice ne prejmete sedem dni pred odhodom, nas nujno pokličite. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami rešujemo sporazumno. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze IJI|W;I Ne zaigrajte svojih Certifikatov d.o.o. DADAS d.d. Trbovlje, Gimnazijska 16, 61420 Trbovlje, s poslovalnicami v LJUBLJANI, Kotnikova 2, 61000 Ljubljana in RAZLIČNI PODATKI O ŠTEVILU BREZPOSELNIH Po najnovejših podatkih Slovenija ne spada med države z visoko brezposelnostjo. V Evropski uniji je povprečna stopnja brezposelnosti 11 odstotkov, v Sloveniji pa 9. Slovenija ima celo manjšo brezposelnost kot Velika Britanija, Danska, Italija in občutno manjšo kot Irska, ki ima 17,9 odstotka brezposelnih, Finska, ki ima 19,9 odstotka, in predvsem Španija, ki ima kar 23,1-odstotno brezposelnost. Gre za podatke, ki so jih na Republiškem zavodu za zaposlovanje zbrali z anketo o kadrovskem potencialu, narejeno po strožjih metodoloških in vsebinskih standardih Mednarodne organizacije dela (ILO). Anketo so izvedli maja in junija na doslej največjem vzorcu prebivalstva, saj so vanj vključili 8523 gospodinjstev in anketirali 25.061 oseb. Po sprejetih mednarodnih standardih, upoštevanih pri tej anketi, se v delovno aktivno prebivalstvo štejejo vse tiste osebe starejše od 15 let, ki so v tednu pred anketo opravile kakršnokoli delo za plačilo - ne glede na njihov siceršnji formalni položaj. Po klasično registriranih podatkih je bilo maja letos v Sloveniji okrog 125.000 brezposelnih (14,5 odstotka). Brezposelnih po mednarodnih merilih ILO pa je bilo maja »le« 84.000 oziroma 9 od- stotkov. Taka razlika v številu brezposelnih je običajna tudi v drugih državah. Brezposelnih po definiciji Mednarodne organizacije dela je običajno 5 do 40 odstotkov manj, kot kažejo registrirani podatki. Hitro zmanjševanje aktivnega prebivalstva in naraščanje neaktivnega, kar je bilo značilno za minula tri leta, se je v letu 1994 ustavilo, je ena bistvenejših ugotovitev iz analize ankete. Število delovno aktivnega prebivalstva in brezposelnih je ostalo na lanski ravni, opazno pa se je zmanjšal pretok delovno aktivnih med neaktivne, zaradi upokojevanja. Zato pa je za letošnje leto značilen pretok delovno aktivnih med brezposelne zaradi iztekanja zaposlitev za določen čas in zaradi odpuščanja presežnih delavcev. Pozitivni rezultati gospodarske rasti v lanskem letu se kažejo na MEDNARODNA PRIMERJAVA STOPENJ BREZPOSELNOSTI (ILO definicija) Stopnje Španija I Finska [ Irska [ Italija F Danska J: I]' I’ V. Britanija | Slovenija zda(_ Portugalska j Avstrija 290 j®-5 6.2 5.0 10.0 15.0 Podatek za Slovenijo - maj 94, za države EU - april 94, za ostale države - februar 94 trgu delovne sile, saj se brezposelnost letos ni povečala, v primerjavi z lansko anketo se je celo nekoliko zmanjšala. Anketa je izračunala maja letos 84.000 brezpo- selnih (tisoč oseb manj kot lani) in tako stopnjo brezposelnosti ocenila za 9-odstotno, s čimer se Slovenija ne uvršča med države z visokimi stopnjami brezposelnosti. Problematika mladinske brezposelnosti se je nekoliko zmanjšala, vse bolj pereča pa postaja pri starejših, ki vedno teže dobijo novo zaposlitev. To pa kažejo tudi klasično registrirani podatki o brezposelnosti v Sloveniji. Še naprej ostaja žgoče vprašanje dolgotrajna brezposelnost, saj skoraj polovica brezposelnih išče zaposlitev več kot eno leto. Podatki iz ankete ne potrjujejo pogostih očitkov, češ da so brezposelni pasivni in samo čakajo, da jim delo pade z neba. Nasprotno, kažejo, da je intenzivnost iskanja zaposlitve med brezposelnimi zelo velika. Skoraj dve tretjini brezposelnih išče zaposlitev po vsaj dveh kanalih. Glavna in najpomembnejša metoda iskanja zaposlitve je že tretje leto zapored zavod za zaposlovanje, medtem ko tisti, ki so v minulih treh letih dobili zaposlitev, pravijo, da jim jo je največkrat uspelo najti s povpraševanjem neposredno pri delodajalcu. Večina brezposelnih išče zaposlitev s polnim delovnim časom, obenem pa jih je velika večina pripravljena sprejeti zaposlitev s skrajšanim delovnim časom. Oseb, ki so v zadnjih osmih letih opustile, izgubile zaposlitev in so bile maja letos še vedno delovno neaktivne, je bilo skupaj kar 267.000. Od tega je bilo 146.000 oseb ali 54,5 odstotka upokojenih brez dokupa delovne dobe, 55.000 oseb ali 20,4 odstotka je bilo odpuščenih, 16.000 oseb ali 6 odstotkov je bilo upokojenih z dokupom delovne dobe. Oseb, ki so izgubili zaposlitev zaradi prenehanja zaposlitve za določen čas, pa je bilo 12.000 ali 4,3 odstotka. Trenuten položaj v gospodarstvu pa ni ravno rožnat, saj se zmanjšuje delež delovno aktivnih v industriji, povečuje pa se zaposlenost v javni upravi oziroma v negospodarstvu. Srž problema je v tem, da odpiramo premalo novih delovnih mest. O obljubljenih 30.000 novih delovnih mestih na leto ni ne duha ne sluha. Zgodba o uspehu ali neuspehu Slovenije pa je ravno področje zaposlovanja. Marija Frančeškin VRNI STANOVANJE IN POČAKAJ NA BRCO Zoran Milosavljevič je po osemnajstih letih odraščanja in bivanja v Celju postal Sloveniji nezaželen tujec. Vse kaže, da zato, ker je verjel besedam obrambnega ministrstva v septembru 1991. Zoran je bil rojen leta 1968 v Kavadarcih v Makedoniji, kjer je takrat njegov oče Jovan služboval kot oficir JLA. Od tretjega razreda osnovne šole je Zoran s starejšim bratom odraščal v Celju, srednjo šolo pa je obiskoval na kovinarsko-metalurškem centru v Štorah. Med vojno v Sloveniji je oče ostal v celjski kasarni in nato po službeni dolžnosti odšel v Obrenovac, kjer se je v oktobru 1993 upokojil ter se nato preselil v hišo, ki jo je že vrsto let gradil v rodni vasi pri Šabcu. Z njim sta odšla Zoranova mati in brat, Zoran pa je ostal v Celju. Ker je njihovo trisobno oficirsko stanovanje presegalo normative, predpisane za samsko osebo, je Zoran iz ministrstva za obrambo prejel obvestilo, v katerem so ga pozvali, naj stanovanje vrne, v zameno zanj pa bo dobil garsonjero. Obvestili so ga tudi, da ustreznega stanovanja za zamenjavo še nimajo, da pa bodo to uredili v najkrajšem možnem roku. Zoran je stanovanje vrnil ministrstvu in se za prehodni čas preselil k punci. Tu pa so se začele težave. Ker še ni imel urejenega državljanstva in je s predajo stanovanja izgubil stalno bivališče, je formalno nenadoma postal tujec v tuji deželi. Imel je sicer veljaven jugoslovanski potni list, ki pa mu pri pridobivanju državljanstva ni kdo ve kako pomagal. Toda glavno se je šele zgodilo. Naenkrat je ugotovil, da brez stalnega dovoljenja za bivanje sploh ne NOVA DOB* more več živeti v mestu in republiki, v kateri je preživel osemnajst let. Na ministrstvo za PULSAR TMBd ■O.O. Maribor, Strossmayerjeva 13 62000 Maribor 062/224756 222445 obrambo je poslal prošnjo za čimprejšnjo razrešitev njegovega stanovanjskega vprašanja, vendr ni dobil nikakršnega odgovora. Med tem je poskusil svoje bivanje v Sloveniji legalizirati vsaj z delovno vizo, ki pa je ni mogel dobiti, ker ni imel prijavljenega stalnega ali začasnega bivališča. Ko je na občini v Celju skušal prijaviti bivališče, so mu dejali, da brez delovne vize tega ne more storiti. Kavelj 22? Od takrat pa do danes je bil dvakrat izgnan iz Slovenije, tri dni v juniju lanskega leta pa je prebil v zbirnem centru za tujce na Brniku, kjer so ga zadržali, čeprav je imel takrat še veljaven potni list. Na ministrstvu za obrambo se je osebno oglasil še dvakrat, vendar obljubljenega stanovanja še do danes ni dobil. Zoran ima vsa dovoljenja in potrdila, s katerimi bi pridobil vsaj enoletno delovno vizo, med katere sodijo potrdilo o zaposlitvi, potrdilo, da ni v kazenskem postopku, izjava delodajalca, delovno dovoljenje in drugo, le potrdila o stalnem ali začasnem bivališču ne. In tega, jasno, ne more dobiti, ker nima delovne vize. Medtem si je pridobil državljanstvo ZRJ, saj bi bil kot človek brez državljanstva obsojen na večni pregon iz ene države v drugo. Zoran tako živi na poti med Šabcem in Celjem. V Slovenijo prihaja s turistično vizo in v tistih dneh, ki jih ima na voljo, poskuša urejevati svoj status. Vse stroške krije sam, in čeprav že močno dvomi o ugodni rešitvi, ne odneha. Postal je eden izmed tistih ljudi, ki se po dolgih letih življenja v Sloveniji tu nimajo več na koga obrniti. Vasja Ocvirk NOVOSTI PRI PORODNIŠKIH NADOMESTILIH Z mesecem julijem letos so na področju pravice do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta začele veljati bistvene spremembe, tako kot jih predvideva zakon o družinskih prejemkih iz lanskega decembra. Določila zakona razširjajo krog upravičenk do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta - do njega so poleg delavcev upravičene tudi vse tiste osebe, ki so zavarovane po predpisih o zdravstvenem zavarovanju v primeru odsotnosti z dela zaradi bolezni (obrtniki, samostojni kulturni delavci in vse druge »samozaposlene« osebe, kmetice...), kot tudi matere, katerim je delovno razmerje prenehalo brez njihove volje ali krivde med nosečnostjo ali med trajanjem porodniškega dopusta. Zakon uvaja nov način določanja osnove in višine denarnega nadomestila: osnova za nadomestilo je povprečna mesečna plača upravičenke v zadnjih dvanajstih mesecih pred mesecem obveznega nastopa porodniškega dopusta, ki se z ustreznim indeksom preračuna na zadnji mesec pred mesecem nastopa tega dopusta; med porodniškim dopustom pa se višina nadomestila usklajuje na enak način kot pokojnine. Vse upravičenke, ki so porodniški dopust nastopile z 18. decembrom 1993 ali kasneje, so morale pravico do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta že uveljaviti pri centru za socialno delo, ki je pristojen glede na kraj njihovega stalnega prebivališča. Ta jim je izdal odločbo o višini in trajanju pravice do tega nadomestila. Denarna nadomestila za čas porodniškega dopusta za mesec julij 1994 se bodo tistim upravičenkam, ki so porodniški dopust nastopile od 18. decembra 1993 dalje, že nakazala neposredno iz proračuna Republike Slovenije na njihove tekoče račune ali hranilne knjižice, sporoča ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Zakon določa, da se denarna nadomestila upravičenkam izplačujejo iz proračuna do 15. v mesecu za pretekli mesec. Upravičenke do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta bodo tako dobile denar nakazan na svoj račun predvidoma 16. avgusta 1994 za mesec julij 1994 in 14. septembra 1994 za mesec avgust 1994. Do vključno meseca junija so denarno nadomestilo za čas porodniškega dopusta svojim delavcem praviloma izplačevali delodajalci; upravičenke so nadomestilo dobile istočasno kot delavci, ki so bili na svojem delovnem mestu, delodajalec pa je upravičenkam izplačal neto znesek nadomestila ter zanje plačal vse obvezne prispevke in davke kot tudi vse druge odbitke, ki se lahko plačujejo od plač (strankarske in sindikalne članarine, administrativne prepovedi, premije za prostovoljno zdravstveno zavarovanje...). Zaenkrat bodo morale te obveznosti plačevati same. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v pripravah na prehod na direktna izplačila denarnih nadomestil za čas porodniškega dopusta moralo urediti številne probleme. Med drugim je tudi sklenilo posebno zavarovalno polico za prostovoljno zdravstveno zavarovanje z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in poseben dogovor z Adriaticom, tako da bodo upravičenke do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta tudi med tem dopustom dodatno oz. prostovoljno zdravstveno zavarovane pod najbolj ugodnimi pogoji. Novosti zadevajo matere, ki so nastopile porodniški dopust po 18. decembru 1993. Tiste upravičenke, ki so porodniški dopust nastopile pred tem datumom (do vključno 17. decembra 1993), pa bodo porodniška nadomestila dobivala še naprej po starem, praviloma od delodajalca. povzela M p Ustanovitelji Borzno posredniške hiše: Proxy d.d. / Bona Fide d.d. Koper stavite na strokovnjake v MARIBORU, Glavni trg 2, 62000 Maribor ZGODBA O ČLOVEKU BREZ DELA Ko je človek še v službi, v velikem podjetju, ki je na majavih nogah, in ko dela za majhno plačo, skratka živi v negotovosti, razmišlja, da mogoče ne bi bilo slabo, če bi ga uvrstili med trajne presežke, ali celo o stečaju kot rešitvi. Zakaj? V enem in drugem primeru računa na nadomestilo osebnega dohodka na zavodu za zaposlovanje, v primeru, da bi postal trajni presežek, pa še na odpravnino. Resda je nadomestilo na zavodu nizko, ampak redno, in to je že nekaj. Časopisi so polni malih oglasov z vabljivimi ponudbami za pogodbeno delo. Možnost zaslužka 1.500 in več mark ponujajo pridnim, kar pa je veliko, veliko več, kot je možno dobiti v podjetju. Časopisi pišejo in po radiu in televiziji govorijo o tem, kako je lepo brezposelnim. Nekateri trdijo celo, da brezposelni nočejo sprejeti ponujene zaposlitve. In ko pride dan »D«, ko do včeraj zaposleni delavec postane brezposeln, se ne čuti preveč prizadetega. Nasprotno, marsikdo misli, da so • se mu komaj sedaj odprle ne-slutene možnosti v zavetju zavoda za zaposlovanje. V tednu dni ima novinec med brezposelnimi že pogodbo s kakšno d.o.o. o anketiranju, zbiranju naročil, pro- daji zavarovanj, sesalnikov, knjig ali česa drugega. Pridno se loti dela in prvo obdela sorodnike, prijatelje, znance, kot so ga poučili v d.o.o. Zvečer računa odstotke od prodanega in zdi se mu, da ni slabo za začetek. Če začetek niti ni slab, pa je nadaljevanje porazno, ker hitro zmanjka sorodnikov, prijateljev in znancev, ki ga preprosto ne morejo zavrniti in kaj kupijo. Na terenu pa moraš vztrajati, ker so samo vztrajni uspešni, so brezposelnega poučili v d.o.o. In brezposelni vztraja še nekaj časa, vsaj do prvega izplačila zaslužka. Ko kasneje nekdanjemu sodelavcu, ki je še ostal v službi, pripoveduje o svojem zaslužku, ki v primerjavi z njegovo plačo niti ni tako majhen, mu ta celo zavida. Nič mu pa ne pove o stroških, ki jih je imel pri delu, ki so bili skoraj OBRATNA AMBULANTA Piše: prim. doc. dr. Anton Prijatelj Divje kampiranje Če se ne motim, je pri nas divje kampiranje prepovedano. Dovoljeno je le v organiziranih kampih. Res je, da imamo tudi nekaj privatnih kampov. Upajmo, da jih bo vedno več. Kljub prepovedim je nekaj ljudi, ki se na to požvižgajo. Drugi pa želijo biti na samem, daleč proč od civilizacije. Daleč proč od soljudi. Kadar slišim o divjem kampiranju, pomislim na nekega starega polirja, ki mi je pred leti razlagal, da so ga na izpitu vprašali, kaj mora najprej stati na novem gradbišču. Ustrelil je kot iz topa: latrina. Tudi sam sem enkrat samkrat poskusil divje kampirati. Bili smo z družbo na nekem vlažnem travniku ob mestecu Tar v Istri. Po vodo smo hodili v bližnje naselje. Stranišče je bilo improvizirano. Narejeno po vojaško. Le veja je bila dovolj daleč po poti do stranišča. Če je bila veja čez pot, je pomenilo, da ima naša latrina gosta. Če pa je bila odmaknjena, pa je bil tihi kotiček prost. Seveda je bilo, ko smo tabor zapustili, nujno pokriti svoje sledove. Nujno jih je tudi razkužiti, in kot rečemo, spraviti zadeve v prejšnje stanje. Bilo je še nekaj težav. Smeti. Če hočemo skrbeti za okolje, moramo svoje smeti pospraviti. Tudi takrat pred leti smo odvažali smeti v kontejner v bližnjo vas. So pa bili mnogi, ki so svoje smeti odvrgli v morje. In potem je morje ob določenem vetru prineslo naše ali tuje smeti nazaj na obalo. In če smo kdaj sedli na kak črn madež na skali, ga nismo mogli ne zlepa ne zgrda odstraniti. Tisti, ki kampirajo ob tekočih vodah, ob rekah ali jezerih, se lotevajo tudi mnogih še bolj nemogočih zadev. Pranje avtomobila ne sodi ob tekočo reko ali jezero, še najmanj pa ob kaki majhni vodi, da ne rečem mlakuži. So tudi takšni ljubitelji jeklenih konjičkov, ki jih takrat, ko so na dopustu ali pikniku, zelo radi čistijo, popravljajo ali jim celo menjajo olje. Takrat imajo čas in postorijo vse, kar je potrebno pri avtu. Kuhanje je danes z vsemi pripomočki mnogo lažje, kot je bilo nekoč. Nekoč so morali zakuriti ogenj. Pravzaprav so morali narediti celo ognjišče. Morali so zelo paziti, da jim ogenj ne bi ušel in bi povzročili gozdni požar. Danes imamo plinske gorilnike, enostavne kuhalnike in je to opravilo mnogo enostavnejše kot nekoč. Seveda če nismo taki, da se zadovoljimo samo s sendviči ali pogretimi konzervami. Pa nikar ne brskajmo doma in ne iščimo starih konzerv, ki jim je rok potekel. Če pa se vam zgodi, da ob odpiranju konzerve zapiska zrak iz nje, takoj proč z njo. Manjša škoda, kot če bi tako sumljivo konzervo pojedli in bi vas odpeljali v bolnišnico. O hrani bi veljalo še govoriti in pisati. Saj se da na dopustu enostavno jesti in niso potrebne tako velike priprave kot doma. Upam, da boste vsaj na dopustu jedli bolj pametno kot doma. S tem mislim na zajtrk. Zajtrk naj bo obilen. Vsaj enkrat si privoščimo kaj več kot samo košček kruha in črno kavo. To zadnjo lahko na dopustu mirno izpustimo. V poletnem času svetujem mnogo sadja in zelenjave. Pa pustimo hrano. Prvi divjem kampiranju moram opozoriti na nekaj stvari. Lahko imate sitnosti s policijo. Ta vas lahko odslovi v organizirani kamp. Hujše pa je, če postavite šotor ali prikolico na lep travnik. In nikogar nič ne vprašate. Lahko pride razjarjeni lastnik z vilami in hudim psom. Zato je mnogo bolje, da se pozanimate, kdo je lastnik, ga vprašate za dovoljenje. Nič ni narobe, če se tudi dogovorite za pametno odškodnino za poteptano travo. Mnogo manj jeze bo z obeh strani. taki kot zaslužek. Nekdanji sodelavec je še bolj presenečen, ko mu brezposelni pove, da tega dela ne bo več opravljal, ker ima v žepu že dve novi pogodbi, ki obetata še večji zaslužek. In tako vsak mesec ena ali več novih pogodb in eno ali več novih razočaranj. Delo na črno Ker delo po pogodbi, za odstotke, ni donosno, poskuša brezposelni dobiti delo brez pogodbe, na črno. Ustno se dogovori z delodajalcem, kakšnim obrtnikom ali podjetnikom za opravljanje kakšnega dela za fiksno plačo. Po nekajkratni bolj ali manj vljudni zavrnitvi z različnimi izgovori mu »boss« grobo svetuje, naj dolg izterja na sodišču. To seveda ni mogoče. Obupani brezposelni tedaj napraska še toliko denarja, da se ga pošteno napije, in na ta način pozabi še eno grenko izkušnjo. Brezposelni ves čas svoje neuspehe uspešno skriva, ker mu je najteže priznati, da je neuspešen in vsak dan vse bolj reven. »Oči, zakaj ne greš v službo...« To je obdobje, ko brezposelni spozna, da je edina reši- DOPUST?/ ODPUST. Delati mora karkoli in kadarkoli, to »boss« od njega zahteva. Ko pa pride čas izplačila, je treba še malo potrpeti, ker »boss« prav takrat nima denarja. Čez nekaj časa je realizirano delno izplačilo in tako iz meseca v mesec izplačila vse bolj zamujajo in so vse bolj delna. Ko se na črno zaposleni delavec po nekajmesečnem »nategovanju« dokončno odloči, da bo prenehal delati za tega gospodarja, in še vedno upa, da bo v doglednem času prišel do na začetku dogovorjenega honorarja za opravljeno delo, je njegovo upanje prazno. Avstralski Slovenec A. 0. iz Kogaraga v Avstraliji je že junija hotel vložiti svoj § certifikat v družbo PULSAR. Počakati je "Sb moral do avgusta in pooblastiti nekoga S v Sloveniji, da bo zanj uredil formalnosti pri poštnem okencu. *cs J*«* In?! Prav gotovo strokovnjakom investicijske družbe, ki