NO. 1 Ameriška Domovina e/%iu—Ho/wic- AM€MCAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, JANUARY 4, 1954 yy LETO Lin — VOL. Lin Svarilo komunistom, naj se ne vdajajo utvaram Državni tajnik Dulles je izjavil, da odpoklic dveh divizij iz Koreje ne pomeni zrahljanja ameriških obveznosti. Združene WASHINGTON. -države so posvarile naj si nikar ne delajo kakih utvar zaradi odloka, da se odpokličeta iz Koreje dve diviziji a-meriškega vojaštva. John Foster Dulles, državni •tajnik, je izjavil časnikarjem, da odpoklic ne pomeni, da se Z. države nameravajo odpovedati .svojim političnim obveznostim na Daljnem vzhodu in tako reducirati svojo viojaško moč, da bi v bodoče ne mogle kaznovati tam nasilnika. Državni tajnik je v kratkih potezah orisal novo ameriško politiko sledeče: Združene države bodo vzdržale svoje obveznosti za zaščito miru in kaznovanje agresorjev na Daljnem vzhodu. Toda v tem prizadevanju bodo v bodoče bolj uporabljale svojo letalsko in pomorsko silo. Ameriška vojna sila bo v bodočnosti bolj mobilna, da bo lag-Ije udarila tam, kjer bo najbolj jpotrebna v svetovnem boju proti komunizmu. Novi grobovi Marija Krajc Na novega leta dan ob 1T.30 dopoldne je umrla Marija Krajc, roj. Mrhar, med ženskimi društvi zelo poznana in priljubljena pionirka. Umrla je na domu svoje hčere Mrs. Anton Polk, — 7612 Myron Ave. Po soprogu Johnu je bila vdova 35 let. Doma! je bila iz vasi Lipovec, fara Dolenja vas pri Ribnici, v Ameriki se je nahajala 49 let in je Pikre ugotovitve na račun italijanske politike v Trstu NEW YORK. — Pod naslovom “Italy’s Foolish Bluff” je objavil tukajšnji dnevnik “World Telegram and Sun” naslednje pikre ugotovitve na račun italijanske politike v zvezi s Trstom: “Italijanski ministrski preds. Pella zlorablja popustljivost in naklonjtnost, ko grozi, da bo u-maknil pristanek svoje države na Atlantsko zvezo, če zapadni zavezniki ne bodo podprli Italije proti Jugoslaviji v tržaškem vprašanju. Če bi to njegovo širokoustenje vzeli za res — in morda bi to morali storiti, da bi napravili konec temu svojevrstnemu izsiljevanju —bi Pella prišel v zelo kočljiv položaj. Pri polaganju računov bi moral napraviti to, kar zdaj grozi,ali pa bi s: moral zamašiti usta in čisti uspeh vsega bi bil gotovo novi ministrski predsednik v Italiji. Atlantska zveza ne potrebuje Italije, Italija pa Atlant. zvezo potrebuje, ker brez zapadne pomoči ne bi mogla obstojati samostojna Italija. Pravica Italije do Trsta ne bi bila sporna, če bi se Mussolini ne pridružil Hitlerju v njggo-vem napadu na Zapad. Če bo Italijanom zdaj mogoče rešiti najmanjši del tržaškega področja, bo to zanje samo pravo darilo.” Vremenski prerok pravi: Malenkov ameriškemu ljudstvu ob novem letu komuniste, bila članica petih društev: Marije Magdalene št. 162 KSKJ, Srca Marije staro, Maccabbes No. 493, SŽZ št. 25, in Oltarnega društva fare sv. Vida. Zapušča žalujoče Mrs. Jennie Polk, sina Louis in Edward Krajc (Kraig).. Dalje zapušča več vnukov in pravnukov. Pogreb oskrbuje Grdina in sinovi pogrebni zavod na 1053 E. 62 St., vrši se pa v torek ob 9:30 v cerkev sv. Vida in od tam v družinsko grobnico na Kalvariji. Mary Kranjc Po dolgi bolezni je umrla v nedeljo zjutraj v Lakeside bolnišnici Mary Kranjc (Krainz), stanujoča na 1061 E. 68 St. — Bila je stara 62 let in doma iz Begunj pri Cerknici, odkoder je prišla pred 41 leti. Njen mož Frank je umrl 9. nov. 1951. — Tukaj zapušča otroke Frank, Mary Minge, Andrew in Anna Cicciolo, ki je zdaj s svojim možem v Nemčiji, kjer je on v vo-iaški službi, in 6 vnukov. V Evropi zapušča svojo drugo mater mačeho) Dorothy Freithoffer in sestro Frances Pecon. Bi,la je članica Makabejcev 4831 Carni-ola Hive, Slov. ženske zveze št-18 in Sv. Ane št. 4 SDZ. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:30 Zakraj škovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9. uri in od tam v družinsko grobnico na Kalvarijo. Sedemnajst ljudi do smrti poteptanih na Japonskem TOKIO. — Dne 2. januarja so “človeški valovi” Japoncev do smrti poteptali 17 ljudi, 60 na-daljnih pa težko ranili in poškodovali, ko je ljudstvo vdrlo na prostore cesarjeve palače, da voš. ■či cesarju in cesarici srečno novo leto. Na prostore cesarske palače ;]e prišlo stotisoče ljudi, da vpišejo svoja imena v cesarski register. Nadaljnih deset - tisoče ljudi pa je čakalo zunaj prostorov, ko so hoteli stražniki zapreti dohode do palače. Tedaj pa je živo morje ljudstva pljusknilo naprej ter podrlo in poteptalo pod seboj ženske, o-troke in starre ljudi. Na prostorih cesarske palače je bilo tekom šestume periode, ki je bila določena ljudem za vstop, 382,000 ljudi. Povratek nadaljnega ameriškega vojaka v svobodo 3650 pogrešanih ameriških vojakov v Koreji je mrtvih Tisoče družin je dobilo žalostno novoletno vest o smrti svojih dragih. WASHINGTON. — Poveljstvo armade in zračne sile je dne 1. januarja potegnilo črto ter prekrižalo imena 3650 ameriških vojakov, ki so bili zaznamovani kot “pogrešani v akciji” v Koreji. Vsi ti so namreč zdaj dokončno smatrani za mrtve. Za tisoče družin, ki so se še vedno oklepale bilk upanja ter smatrale svoje že dolgo pogrešane može, sinove in brate še Na novega leta dan je prešel k zaveznikom ameriški vojak Claude J. Batchelor. PANMUNJOM, Koreja. — Dne 1. januarja je prešel nek 22 let stari ameriški vojak, ki je bil ujetnik komunistov, po svoji lastni volji k Amerikancem. Rekel je, da bi bil že pred enim mesecem rad prešel na ameriško stran, toda je imel strah pred noži svojih soujetnikov. Ta vojak je Pfc. Claude Batchelor iz Kermit, Tex. Rekel je, da se je bal, da bo zaboden od svojih soujetnikov, če bi skušal pobegniti. Batchelor, ki se je premisli na prošnje svoje japonske žene in svojih sedmih bratov v Texasu, se je ves srečen smehljal ko so ga indijski stražniki izročili v nadzorstvo zaveznikov. Eden njegovih ameriških tovarišev je že na Silvestrov večer tarnal in govoril, da bi šel rad domov. Dejal je tudi, da mu ni bilo mogoče pobegniti iz stokade, ker bi ga Severnokorejci, ki so stali vedno v bližini izhoda, gotovo zabodli, če bi bil tvegal (beg. Skoraj vsi so bili namreč oboroženi z noži, ki io jih ali sami izdelali iz raznih kcvinastih predmetov, ali pa so jim bili vtihotapljeni v stokado. John Kronetz Sr. V četrtek zjutraj je po kratil bolezni umrl v Mount Sinai bolnišnici John Kronetz Sr., stanujoč na 5704 Luther Ave. Prišel je semkaj leta 1908 iz stare Avstrije ter je od takrat vedno y Kareji na 30)000. tu živel. Bil Je vdovec; zena J Rekel je, da mu želi srečo in mirno življenje in da ni nobenih zaprek za izboljšanje odnošajev med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami. Vsa ljudstva si želijo trajnega miru in vladam ni mogoče iti brezbrižno mimo teh ljudskih želja, je rekel sovjetski premier. LONDON. — Sovjetski premier Georgij Malenkov je v posebni izjavi na novoletni dan voščil ameriškemu ljudstvu — srečo in mirno življenje” ter dostavil, da ni nobenih “objektivnih zaprek” za izboljšanje odnošajev med Sovjetsko zvezo in Združenim državami. Oficielna sovjetska tiskovna agencija Tass sporoča, da je Malenkov izrazil tudi upanje, da bo povo leto prineslo konsolidacijo tradicionelnih vezi prijateljstva, ki vežejo ljudstvi obeh dežel. Tass poroča, da je Malenkov jpodal te izjave kot odgovor na vprašanja, ki mu jih je predložil v ponedeljek zastopnik International News Service. Sovjetska agencija v Mjcskvi je oddajala po radiu ta vprašanja kakor tudi odgovore. Tass poroča, da je bil Malenkov vprašan, kakšne so njegove želje za ljudstvo Združenih dr- petosti leta 1954, je Malenkov odgovoril: “Vsa ljudstva si želijo trajnega miru. Obstojajo ugodne prilike za še večje zrahljan j e svetovne napetosti leta 1954. Via de, zlasti vlade velikih sil, n< morejo mimo naraščajočih ljud skih želja po trajnem miru, za katerega se poteguje Sovjetska zveza, ki bo storila tudi v bodočnosti vse, kar bo v njenih močeh, da se zagotovi ljudstvom Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice 8. obletnica— V torek zjutraj ob 7:15 se bo brala sv. maša zadušnica v cerkvi sv. Vida za pokojno Mary Postotnik v spomin osme obletnice njene smrti. Dodatno poročilo— Mary Lončar, ki je bila pokopana preteklo soboto iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda, zapušča tudi pastorka Anthony Lončar in Emely Hulka in sedem vnukov-pastorkov. 30-dnevnica— V torek se bo brala v cerkvi sv. Vida ob 6:30 zjutraj sv. maša za pokojno Frances Ora-žem ob priliki 30-dnevnice njene smrti. K molitvi— Članice društva Srca Marije in KAČI »JV— J.J » v*** mimo življenje, da se zrahlja podružnice št. 25 S. ž. Zveze so svetovna napetost in vzpostavi normalne odnošaje med državami.” Dalje je bilo Malenkovu stavljeno sledeče vprašanje: — Kaj smatrate, da bi bil najbolj važen korak leta 1954 v interesu svetovnega miru? “Tak korak bi bil,” je odgovoril, “slenitev sporazuma med državami, da se ne bo uporabljalo atomskih, vodikovih in dru- žav v letu 1954, nakar je dal Ma- igih orožij za množično destruk Grozno dejanje očeta CUPERTINO, Cal. — Joseph Edwards, 39 let stari konstrukcijski delavec, je vrgel svojo triletno hčerko Doris v zrak, jo ujel za noge ter oplazil ž njo ob tla in jo ubil. Njegova žena je s tremi ostalimi otroci zbežala ----- - , 'k sosedu, kjer so poklicali poli- za žive, je bila to grozna novolet-!c..o Ko w vrnila domov> je na novica, s katero se je vlo,u~ !l!]a::;[a jam svojega moža, ki je lenkov sledeči odgovor: “Ameriškemu Ij udstvu želim z vsem svojim srcem srečo in mirno življenje, želim mu mnogo uspeha v njegovem prizadevanju, da razvije prijateljske odnošaje z drugimi narodi in ugodne rezultate v zavarovanju miru proti vsem poizkusom n j egove kršitve. ’ ’ Na vprašanje: Kaj mislite o možnosti vzdržanja svetovnega miru in zrahljanja svetovne na- cijo. “Sovjetska vlada je mnenja, da bi se moral istočasno doseči isporazum za znatno redukcijo orožja vseh tipov kakor tudi o-iboroženih sil. Vse to bi olajšalo državne izdatke za vojaške potrebe, s čemer bi bili olajšani tudi ekonomski položaji ljudstev.” Kadar se ne brigate za opozorila, dokler ni prepozno, ste krivi svoje nesreče sami. lo število mrtvih ameriških vo- jokajoč pestoval svojo mrtvo (hčerko. Nato pa je TITOVA IZDAJA ZAPADA jo miLVU Frederick Woltman, časnikar Scripps-Howard časopis-nenadoma1 ^a’ Por°ča >z New Yorka zanimivo vest, iz katere posne- Danes deloma oblačno in bol, toplo. Ponoči oblačno in od ča Ba do časa dež. iBarbara, roj. Perše, mu je umrla leta 1947. Zaposlen je bil v Fisher Body Co. Zapušča tri sinove in tri hčere: Joseph, Ann Stanish, Mary Lipp, Barbara, Michael in John Jr. ter šest vnukov. Bil je član Ohio Mens’ Association. Pogreb bo danes zjutraj ob 9:30 v cerkvi sv. Petra iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St., in od tam na Kalvarijo. Agnes Sintič V četrtek par minut čez polnoč je po dolgi bolezni umrla v Forest Hill Clinic dobro poznana Agnes Sintič, rojena Grdosec, starosti 64 let, stanujoča na 14706 Sylvia Ave. Rojena je bi-v vasi žalje v žumberaku na Hrvaškem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1909. Tu zapušča žalujočega soproga Benedicta, — sinove Sgt. Michael, ki je v Fort Knox, Ky., Frank, Benedict, Joseph, hčere Ann Vene, Mary Wagner, Helen larussi, Katie Yannetta in Agnes Disinger, ki živi v Willowick, brate John in George in sestro Rose Barone v Jugoslaviji in 14 vnukov. ’ Bila je članica društva Sv. Pavla št. 10 CCU. Pogreb je v [ponedeljek zjutraj ob devetih iz Mary A. Svetek pogrebnega zavoda na 478 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30, potem pa na Calvary pokopališče. -----------------o—----- Bodimo pri vsaki vožnji previdni in zmanjšujmo število žr- tevl ___________.'oiaaU Misteriozen led CLEVELAND. — V soboto, 2. januarja, je nenadoma, kar “iz jasnega neba”, padel na hišo Antona in Jennie Golic, — 19602 Shawnee Ave., ogromen kos ledu, ki je znatno poškodoval streho ter ustvaril nerazrešljivo mi-isterijo. Golic, ki je prišel nekaj trenutkov pozneje domov, je izjavil, da je moral led tehtati najmanj 50' funtov. Led je odtrgal kak ducat deščic s strehe ter poškodoval tudi strešni žleb, nakar je padel za hišo na tla ter se razbil v kose, ki so bili debeli ko moška pest. časnikarji in gasil-si so bili mnenja, da je moral led (odleteti s kril kakega letala, kjer se je bil nabral, toda Mrs. Golič je izjavila, da ni bilo tedaj v zraku nobenega letala. VZOREN DČE CHICAGO. — Neki oče je šel praznovat novo leto, pa je vzel s sabo na pohod po “oštarijah” tudi svojo 15 mesecev staro hčerko. Ob dveh zjutraj se je znašel pijan ko čep v svojem avtomobilu, kjer je zaspal, poleg njega pa je bila njegova mrtva hčer ka, ki se je po vsej priliki žadu šila. Ta vzorni oče je 23 let stari Ester Bennett. zilom z vso silo zaletel, seveda na mestu ubit. Bodi previden in pazljiv, pa se boš izzognil marsikateri nesreči! NAJNOVEJŠE VESTI MUNSAN, Koreja. — Visoka komanda Združenih narodov je obdolžila komuniste za razsulo pojasnjevanj in zahtevala, da morajo biti vsi protikomunistični vojni ujetniki' o-proščeni do 22. januarja opolnoči. OV ooao zaaj onciemo uuvesce- ^ ter se z divj.o naglic0 odpe.j NEW YORK, 2. januarja. — Jugoslovanski komunis-i, da so njihovi pogrešani ljud- naravn|0st proti nekemu via- tični diktator Tito, v katerega je Zapad investiral $500,000,-je proglašeni za mrtve. j ku^ v katerega se je s Svojim vo- °00' Je vstopil v tajno zvezo s sovjetskim premierjem Geor- o------ ------;i~ Bii je gijem Malenkovim, da izda svobodni svet. Tako poroča re- vija “Freeman”, datirana z dnem bodočega 11 januarja — (dan njenega izida). Na podlagi te tajne zveze bo Titu dovoljeno od časa do časa kritizirati Moskvo, da bo tako lahko še nadalje prejemal ameriško pomoč. Istočasno bo služil sovjetskemu diktatorju s tem, da bo motil in izpodkopaval Severnoatlantsko zvezo (NATO) ter pihal na dušo nekomunističnim radikalcem Evrope in Azije. Dokaze tega obnovljenega beograjsko - moskovskega partnerstva je predložil Bogdan Radiča, bivši Titov tiskovni šef za inozemstvo, ki je preteklo poletje preživel dva meseca ob jugoslovanski meji. Radiča pravi, da je dal iniciativo za to Tito po Stalinovi smrti in barantija je bila sklenjena meseca julija v Titovem letovišču na Bledu. Dočim se ima jugoslovanska poli-x r-, • v.. tična strategija šele izdelati, je bila že ustanovljena sovjet- MONTREAL. - skupma stmh sko.jugos|o^’nska komisija, JkI bo eliminirala trenja pre- ameriških preiskovalcev je _____„.^1-------------T;<-— A/r~ pričela snoči s svojim tajnim intervjuvom Igorja Gouzen-ka, bivšega uradnika sovjetske ambasade v Kanadi. In tervju se vrši nekje v vzhodni Kanadi. NEW YORK. — Držažvni tajnik Dulles je snoči izjavil, da ima ameriški narod lahko zaupanje, da bosta “mir in pravica v tem letu bolj osigura-na kot v starem.” WASHINGTON.—Gen. J. Law-ton Collins je snoči izjavil, da so postale NATO čete dovolj močne, da lahko preprečijo vsako nenadno prevalitev Evrope po Sovjetski zvezi. prošene, da se vdeležijo skupne molitve danes večer ob pol osmih za pokojno Mary Krajc v Grdi-novem pogrebnem zavodu. Seja in molitev— Članice društva Sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ so prošene, da pridejo nocoj ob pol osmih na kratko sejo, po seji pa k skupni molitvi za pokojno Mary Krajc v Grdino v pogrebni zavod. Nov odbor— Društvo Bled št. 20 SDZ ima za leto 1954 sledeči odbor: predsednik Frank Arnšek, podpred. Anton Škufca, tajnik Anthony Zupančič, 3618 E. 78 St., tel. Mi 1-8727, blagajničarka Apolonija Kic, zapisnikar Jakob Resnik, — nadzorniki Andy Tumbi, Anton Pelko in Louis Alešnik, zastopnika za SND na E. 80'St. Frank Arnšek in John Blatnik, zdravniki dr A. Perko, dr. J. Folin in dr. A. Skur. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu v SND na E. 80 St. ob eni popoldne. 30-dnevnica— V torek ob 7:45 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša ob 30-dnevnici smrti John Hrovata St. Redna seja— Dramsko društvo Lilija ima nocoj ob 7:30 svojo redno sejo v navadnih prostorih. Slovenska šola v Collinwoodu— Reden pouk v Slov. šoli v Col-liiwoodu se prične zopet v soboto 9. januarja ob dveh popoldne. Mohorjeve knjige— Zdravko Novak, 18406 Neff Rd., sporoča, da je dobil Mohorjeve knjige. Vsi, ki spadajo pod 19. poštni okraj, jih lahko dobe pri njem. Glavna seja— Klub društev AJC na Reciter Ave., ima nocoj ob osmih glavno sejo, na kateri bo voljen nov odbor in se bo reševalo tudi druga važna vprašanja. Vsi stari in novi zastopniki vabljeni. teklosti, katera so povzročila prelom med Titom in Moskvo. Ko so bili med obema državama vzpostavljeni diplomatski odnošaji, so sovjetske topničarke prvikrat po petih letih zaplovile zopet dol po Donavi, pravi Radiča. — (Zda bo bolj razumljivo dejstvo, zakaj je bil za tajnika Podonavske komisije, v kateri so zastopane samo Sovjetija in njene satelitke, izvoljen Titov zastopnik). Istočasno so jugoslovanski listi pričeli kritizirati “pro-ameriške sentimente” ter napadati ameriško zunanjo politiko, plemenske odnose, delavske unije, ameriško umetnost, gledališče in ženske. Odgovarjajoč na vprašanje, zakaj hoče Kremelj Tita nazaj v svoje območje, pravi avtor: “Jugoslavija — naj je že javna ali tajna zaveznica (Moskve) — predstavlja nepreplačljivo strateško vrednost komunističnemu gibanju. Z razodetjem namenov in sklepov v Balkanskem paktu, s katerim je povezana Jugoslavija z Grčijo in Turčijo, da Tito lahko Kremlju vojaške načrte Zapada.” __„___________^ Nesreča na železniškem križišču v Berea, Ohio BEREA, O. — Tukaj je bil na mestu ubit na železniškem križišču Wm. Sarvary, 43 let stari preddelavec v Cadillac Tank tovarni. Vlak je zadel njegov avtomobil, katerega je zapeljal preko križišča v trenutku vlakove-ga prihoda. SPET MNOGO SMRT-NIH NESREČ Do sobote zvečer so zabeležili 262 smrtnih nesreč, ki jih je pripisati praznovanju novoletnega dne. Od teh je bilo 192 prometnih nesreč, 28 ljudi je zgorelo, 42 smrtnih nesreč pa je pripisati drugim vzrokom. _______ liJ/L __SffMi____ *'=» nn CSsir A ve. JlEndersoss 1-6628 Clevelaad 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Maiy Debevec NAROČNINA Za 2>d. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES / United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; ?7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Of-fice ■d, Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 1 Mon., Jan. 4, 1954 Rusija in svetovno gospodarstvo Rusija ni nikoli dosti pomenila v mednarodni trgovini. Le malo je bilo število surovin in deželnih pridelkov, ki je zanje ruska produkcija soodločevala pri ustvarjanju mednarodnega trga (žito, rude, oljarice, les, kožuhovina itd.). Komunisti so vpregli tudi ta mali pomen ruske zunanje trgovine za svetovno gospodarstvo v svoj politični voz. Vpo-rabljajo jo ne morda v korist ruskega gospodarstva, ampak samo v korist razvoja ruske vojne industrije in v to, da delajo zmedo na mednarodnih trgih, kjerkoli in kadarkoli se jim ponudi prilika. Ruski komunisti gledajo torej na svojo zunanjo trgovino kot na sredstvo, ki naj jim med drugim pomaga do zmage komunizma po celem svetu. Na kaj opirajo to svoje stališče? Komunisti so še zmeraj prepričani, da bo kapitalizem propade! sam po sebi radi “svojih notranjih nasprotij,” kot pravijo. Prepričani so, da bo kapitalistični družabni red padal iz ene krize v drugo, da bo vsaka kriza hujša od prejšnje, in da bo končno prišla tista velika in globoka kriza, ki bo spremenila kapitalistično družbo v velik haos (nered) takrat bo nastopil trenutek, da komunisti lahko prevzamejo oblast po celem svetu brez vsakega prelivanja krvi. Ta njihov pogled na razvoj kapitalističnega gospodarstva jih sili, da ustvarjajo na svetu gospodarske krize, kjer in kadar le morejo, da jih netijo in zaostrujejo. Ako jim ta -taktika nalaga kaka gospodarska bremena ali žrtve, jih radi nosijo in se prav nič ne zmenijo za škodo, ki jo pri tem morda trpi tudi njihovo lastno gospodarstvo. Rusi zato skrbno zasledujejo gospodarski razvoj po svetu; kjerkoli opazijo kake težave, takoj se pojavijo in jih skušajo povečati z vsemi sredstvi. V dosedanjih izvajanjih smo ugotovili, da so se v tukaj-SnjCi.i gospodarstvu začele pojavljati male lokalne krize, ki stalno dajejo povod za diskusijo, ali bo res prišlo do splošne krize, in da se bodo take male krize z diskusijami vred verjetno pojavljale tudi v letu 1954. Rekli mo, da ves svet skrbno zasleduje gospodarski razvoj v Ameriki in da pogosto pripisuje, rekli bi, skoraj prevelik pomen tem ameriškim gospodarskim pojavom. Ruski komunisti in njihovi prijatelji — v tem pogledu so tudi komunisti v Jugoslaviji med njimi, akoravno se v politiki gledajo pisano, vse to dobro vedo in skušajo izrabljati to stanje v prid veliki krizi v kapitalističnem gospodarstvu, ki jo s tako željo in nestrpnostjo pričakujejo. Njihovi napori gredo v dveh smereh: Komunisti in vsi levičarji skušajo pretiravati slabe pO' sledice ameriških lokalnih kriz na svetovno gospodarstvo Kar je po svetu levičarskih gopodarskih strokovnjakov, vsi hočejo videti v vsaki mali krizi v Ameriki neko predhodnico za veliko svetovno krizo. Pri tem seveda zelo radi pretiravajo že itak velik vpliv Amerike na svetovno gospodarstvo. Na ta način hočejo utvariti po svetu mnenje, da nahaja gospodarstvo v Ameriki že v prvih krčih, ki se bodo sami stopnjevali in končno pripeljali do splošne krize pri nas, ki se bo potem razširila po celem svetu. Pri tem se zelo spretno poslužujejo anti-amerikanskega razpoloženja, ki se je zasidralo v mnogih državah in ki vidi v ameriški gospodarski politiki samo vplive mednarodnega kapitalizma, ki bi si rad podjarmil cel svet. Resnici na ljubo je treba pri znati, da ta njihova prizadevanja žanjejo lepe uspehe. Ne pojavljajo se pa lokalne krize samo pri nas; pojavljajo se po celem svetu, enkrat v eni deželi, enkrat v drugi Levičarski gospodarski strokovnjaki stremijo za tem, da te lokalne krize takoj pripišejo amerikanskim mahinacijam na svetovnem trgu. Amerikanci so po njihovem krivi vsemu, ako pada cena volni v Avstraliji, je kriva Amerika; ako padajo cene kovinam na londonskem trgu, so tak padec povzročili Amerikanci s svojo nakupno politiko; ako padajo cene deželnim pridelkom, je zopet kriva amerikanska politika. Takih vzgledov in natolcevanj bi lahko našteli še celo vrsto. V vseh teh trditvah je sicer bore malo resnice, toda kako malo jih je, ki vidijo, kje je zrnje in kje so pleve. Na drugi strani pa ruski komunisti gledajo, da zaostru Iejo lokalne krize, ki se tupatam pojavljajo v posameznih drovah. na vse mogoče načine. Ako zaslutijo, da bo kje nastopilo pomanjkanje kakega blaga, brž so tam in pokupijo vse, ^ar je mogoče dobiti, pri tem pa vpijejo, da Amerikanci dražijo življenje. Ako je kje veliko blaga na trgu, ni pa zadostnega povpraševanja, takoj se pojavijo ruske ponudbe, ki tiščijo cene k tlom, Amerikanci pa naj bodo krivi, da cene padajo. Lep primer smo doživeli zadnje čase na svetovnih trgih za zlato. Ko so ruski komunisti videli, da Amerika ni zainteresirana na tem trgu, da se hoče držati svoje cene za zlato, da jo pa ne briga, kako ceno ima zlato zunaj Amerike, in ko se je pojavilo na trgih nekaj več zlata kot po navadi, takoj so sami začeli ponujati zlato in mu zbili ceno na višino ameriške domače cene. Države, ki proizvajajo zlato, so prišle v gospodarske težave, Amerika pa naj bi bila odgovorna za te težave. V letu 1954 bomo verjetno doživeli močna nihanja cen kakor sem že omenil, da usoda na tukajšnjih trgih, ki bodo v večini slučajev imela tenden co k padanju, ako ne pride kaj nepričakovanega vmes. Ti pojavi bodo vznemirjali cel svet. Razumljivo je, da bodo komunisti takoj pristavili svoj lonček in skušali ustvarjati gospodarske panike, sedaj tu sedaj tam. O vsem tem bo v letu 1954 dosti pisanja. Kdor bo take stvari bral, bo storil dobro, ako ne bo verjel vsemu, kar bo bral. Kar bodo na tem področju hoteli skuhati komunisti in njihovi prijatelji, j malo bolj počasi toda naj pojedo kar sami. j zahtevajo vsestransko BESEDA IZ NARODA piše Angležem svoj račun, kedaj jim ga bo predložila, to pa bo odkrila bodočnost. 3. V Ameriki najbrže v tem novem letu ne bomo okusili še kakih težkih gospodarskih tež-koč. Zna tu in tam obratovati razmere vojaško čuječnost doma in po svetu. To bo zahtevalo velike množine jekla, olja in druge proizvodnje, tako, da kakega posebnega in 1 dustrijskega zastoja ni pričako-To pa zato, ker ne vemo kaj tiči | vati. vse za raznimi politikami, ki jih i Zapadne velesile bodo pri-vedijo v tej ali oni državi. Na j c^0 nekega sporazuma, da je svetovnem odru, kjer se odigrar-U1'0^9, komunistično nevarnost vajo politični dogodki se dogaja- pŠrac^ s *em’ <^a 36 na novo jo čudne reči. Življenje narodov I 0^°r0^ na Vzhodu Japonsko, v je, ki narekuje smernice v poli-1 Evropi pa Nemčijo. V tem bo tiki. Vsak narod ima svoje za- kal za n°v spopad, ki pa še ni hteve. Včasih upravičene, vča- Nizu, najbrže ne v tem letu. sih krivične. Močnejši narodi r“Nv*snc' k° vse od tega, kakšen jih uveljavijo z vplivom svoje j orip°r bo pokazal proti temu moči, mali,narodi pa le tako tu J Vzhod, to je komunistični del in tam pridejo do kakih drobtin, sveta. Da v Moskvi ne bodo dr-Tako se navadno zgodi, močnej-1r0lk križem, to je gotovo, ši pride do pogače, manjši slabej- Joliet, 111. — Božični prazniki so za nam — v novem letu smo. Ne vem, če se kdo izmed Metličanov, ki bodo brali te vrstice še spominja starega Pavčiča. Težko, saj menda že v grehu spi blizu petdeset let. Mož je v svojih mladih letih mnogo potoval, po Bavarskem, on je rekel “po Pa-jerskem,” Westfaliji in drugih krajih. Je še precej nemščino tolkel. Spominjam se, da so ga nekateri sponašali namreč v izrazih, ki jih je rabil v govorenju. Kadar je bilo treba kaj napraviti, je imel navado, da se je izrazil: “Gepira se, da to naredimo, ali pa: “Gepira se, da se to naredi.” Tako naj jaiz povdarim danes v tem mojem dopisu s Pavčiče vim izrazom: “Predragi čitate-Iji, “gepira” se, da vam vsem voščim prav veselo, srečno in zdravo novo leto 1954! Naj vam vse prinese novo leto vse tisto,, kar si sami želite in pa da bi vse tisto bilo vam v korist, Bogu pa v čast in slavo! Na novoletni praznik sediva z Juretom za prijazno mizico in gledava skozi okno po’ našem hribu in tja proti bregu in grebenu v Loepcrtu. Govoriva o tem in onem, razpravljava o raznih ugibanjih in napovedih, katerih so listi polni in iz radijev brnijo uro za uro. Vsi ugibajo in napovedujejo kaj bo. Nekateri so v napovedovanju previdni in napovedujejo razne dogodke s previdnimi pridržki, češ, tako bo, ali tako in če ne bo tako, bo tako, kar nazadnje ni nič kaj prida ih točna napoved. Tako bi znal še jaz napovedati, da si nisem nobena autoriteta v preroških zadevah. A toliko pa le vem, da če ne bo. kisa padala in če bo sonce sijalo, bo lepo vreme. Ako pa sonce ne bo sijalo in bo deževalo, ali snežilo in bodo viharji, potem pa ne bo lepo vreme. Pa mnogo jih je, ki v tem pravcu napovedujejo vreme in politiko. Torej nekako bo že. Kdor se more se naj s tem po-trošta in naj lepo diha naprej, dokler mu je dano dihati. Glede napovedi in prerokovanj sem se jaz obrnil na novoletni dan na Jureta. Ko sva govorila o politiki in o tem in onem, sem mu rekel: Jure, ti precej točno poznaš potek mednarodne politike. Kaj praviš, kaj se bo skuhalo kaj v tem letu?” “Tone,” odvrne Jure, “s su-ilm jezikom in ustmi se ne da nobene stvari pripovedovati in razlagati, najmanj pa prerokovati o politiki. Pa tudi poslušati ni prijetno ne politično razlaganje ali pa prerokovanja, če ima človek suha usta. Najprvo bova vsak eno kupo spila, potem bom pa kaj povedal.” “Na zdravje!” — veli Jure in jaz odvrnem: “Na zdravje in Beg živi!” Jure si je obrisal mustače in usta, se malo cdkašljal in začel ši pa še do črnega kruha ne.’ “Potem takem je na svetu še vedno upoštevana moč in sila!”| — pristavim jaz. “Pa še kako!” — povdari z j naglasom Jure. “Poglej samoj slučaj Trsta. Poglej razne sluča- Skozi nekako tako politično cincanje bomo veslali v tem letu, se mi zdi,” je zaključil Jure. Razlaga in napoved. Mi pa pazimo in sledimo dogodkom, pa bomo videli, če je Jure kaj po-gruntal in uganil. — Na posledici je padel in zlo- je v Aziji, v Afriki in drugod po n0,g° v členku pred nedolgim svetu. Kaj najdeš? Ali imajo|r°ja^Mariin Dečman, ki stanu ljudstva in narodi po teh krajih svobodo, da odločijo sami o svo- j 1° na voSaN Summit in Ruby jih zadevah in problemih? Kak- j ^ Ponesrečenega je snegu Albert Maček s šno moralno pravico imajo n. pr. Angleži in drugi določati, kaj mora sprejeti ubogi slovenski živelj v Trstu in okolici? Ali se Angležem godi kaka krivica s tem, če Slovenci v Primorju hočejo samostojno svobodno narodno življenje? Pa vendar Angle- novila nova katoliška župnija ži v glavnem narekujejo vso politiko v Evropi, razam tam, kjer jim druga sila ne dovoli. Angleži so navajeni biti v politiki “bosje” in jim ne gre v glavo, da bi smel kdo drugi imeti v svetovni politiki kaj več vpliva, kakor oni. Pos'bno se bojijo vpliva Slovanov, zato jih že stoletja] odrivajo od vseh izhodov v svet. . Ampak razmere se spreminjajo j ocio 2ovorib-v svetu. Ne po volji Angležev, ampak po volji Nekoga drugega, j ar ^ ne maiaš, da bi tebi kdo ki ošabne ponižuje in ponižne J ie^e^ tega^ne^reci ti diugim. povišuje. Usoda že piše račun St., ki je ponesrečenega Dečmana zapeljal na policijsko postajo, tam pa so ga odpeljali v bolnišnico sv. Jožefa, želimo mu skorajšnega zdravja. — V našem mestu se je usta- sv. Marije Magdalene. Cerkev se gradi na 127 — Briggs St. in njen prvi župnik je Rev. John V. Desmond. K vsemu naj dodam še par nasvetov za novo leto: * * • Veliko manj prepirov bo med ljudmi v tem novem letu, če bode ljudje malo več mislili, kaj Nedržavljani - pozor! Javite tekom januarja svoje naslove! Angležem. Delni račun je že dala usoda Angležem v tej zadnji vojni — a končna bilanca računa ji bo še le predložila prihodnjost. Ni mogoče drugače Tone! Da bi samo krivica pašovala zmeraj pravica pa pod klopjo čepela? Kakšna pravica bi to bila?” “Prav imaš Jure, s tega vidika se res vidi jasno od kje prihaja vedno tisto zlo-, ki povzroča svetu gorje. Ampak, kaj misliš, kako bo od zdaj naprej?” “Od zdaj naprej? Jasno sliko napovedati je ne mogoče. Le Bogu je znana bodočnost. V mojem skromnem razumevanju in gledanju na razmere, pa sodim, da bo nekaj takega-le: 1. Do kaj trdnega miru v tem letu svet še ne bo prišel. V Aziji bodo nastale nove zmešnjave, tako tudi v arabskem svetu. Za-padne velesile, kolikor jih je še, bodo sicer mirile, uspeha bo pa malo, ker odpor, ki prinaša nemire je v glavnem odpor proti Nikdar ne posojaj svojim bližnjim kaj slabega ali hudega, da njim istega ne bo treba z obrestmi' vračati. Daj dobro mero, kadar posoju-ješ, pa boš dobil tudi dobro mero vrnjeno. * * * Pesimist si dela hribe iz mravljišč; optimistu pa so hribi navadna mravljišča. * * * Tisti, ki ve kaj govori, navadno jako malo govori. * * * Ne boj se, naj govore tvoji nasprotniki o tebi kar hočejo, saj nimajo sami kar hočejo. * * * Ako ne moreš biti bogat in slaven, si pa lahko pošten in pra-j vičen. Urad za imigracijo in naturalizacijo je ponovno opozoril vse one prebivalce Združenih držav, ki še niso postali državljani, na dolžnost stalne prijave svojih naslovov. Zakon zahteva, da se tujec, pa četudi ima pravico na stalno bivanje v deželi, prijavi uradu Commissioner of Immigration and Naturalization tekom meseca januarja. Omenjeni urad nam je poslal vrsto vpairšanj in odgovorov v zvezi s to dolžnostjo s prošnjo, da jih objavimo in tako olajša^ mo njemu delo, prizadete osebe pa obvarujemo pred sitnostmi in kaznijo. Glase se: V.: Je ta prijava naslova in registracija (alien registration) eno in isto? O.: Ne. Registracija nedržav-Ijana in prijava naslova sta dva različna predpisa. V.: Je potem nedržavljan, ki je registriran po Alien Registration Act iz 1. 1940 ali registriran v času, ko je prosil za vstop v deželo, še vedno dolžan prijaviti v januarju svoj naslov? O.: Da. Naslov je treba javiti vsako leto-, ki ga nedržavljan prebije v deželi. V.: Kako -nedržavljan prijavi svoj naslov? O.: Tako, da gre na katerikoli poštni urad ali na emigracijski urad in prosi za “Alien Address Report Card.” To je enostaven vzorec, ki naj ga izpolni in podpiše. Ko je to storil, ga izroči poštnemu uslužbencu ali uslužbencu imigracijskega urada. V.: So za one, ki se ne prijavijo, določene kazni? O.: Nedržavljan, ki svojega naslova tekom januarja namerno ali brez zadostnega vzroka ne javi, more biti prijet in izgnan iz Združenih držav. Poleg, tega more biti pred izgonom še kaznovan in zaprt. V.: Bo nedržavljan, ki se lani ali predlanskim ni prijavil zaradi nevednosti, izgnan? O.: Vsakokratna neprijava je prestopek zase, za katerega bi nedržavljan mogel biti izgnan. Toda če ni bila namerna in je za njo opravičljiv razlog, ne bo zaradi nje nobenega izgona. Važ- V.: Se mora prijaviti tudi oni nedržavljan, ki ga začasno v januarju ni v deželi? O.: Da. Svoj naslov mora javiti v teku desetih dni po povratku v Združene države. V.: Je prijava obvezna tudi za onega, ki je v deželi samo na obisku ali pa tu študira? O.: Da. V kolikor je on v Združenih državah v januarju, je dolžan javiti svoj naslov. V.: Je kateri izmed nedržavljan oy izvzet od te prijave? O.: Zakon se ne nanaša na osebe, ki so v diplomatski ali konzularni službi in na osebe v službi mednarodnih ustanov, kot so na primer Združeni narodi. V.: Kaj pa oni, ki so tu že dolgo vrsto let, pa še -niso postali državljani? O.: Naj je kdo še tako dolgo vrsto let tu, pa če ni postal državljan (če nima državljanskega jpapirja), velja še vedno za tujca. Lahko je prišel v Združene države še kot otrok in je tu morda že 50 let in več, pa se mora vseeno prijaviti. V.: Vzemimo, da sem tujec in sem vložil prošnjo za državljanstvo, državljanski papir pa bom dobil šele drugi mesec. Moram tudi prijaviti svoj naslov? O.: Vsi nedržavljani se morajo prijaviti. Tujci ne postanejo državljani vse dotlej, dokler jim sodišče i državljanstva ne podeli in ne polože prisege. V.: Jaz sem rojen v tej deželi, toda moja mati, ki je tu že preko 30 let, je nedržavljanka. Ona je -stara in bolehna. Zanjo je težko iti na poštni urad izpolnit prijavo. Kako naj se ona prijavi? O.: Pojdite sami na poštni urad, vzemite tam potrebni vzorec (formular), ga pomagajte materi izpolniti, potem pa ga vrnite poštnemu uradu. Vsekakor pa morate to storiti tekom janu-: ar ja, kot to zakon zahteva. Po-"' leg tega pa poštni uradi po 31. januarju ne bodo imeli več vzorcev. V.: Kako naj se prijavi tujec, ki je zaprt v neki ustanovi (zaporu ali bolnišnici) ? , . O.: Za one, ki so zaprti v umo- no je za onega ki se v preteklih bolnicah aU letih m prijavil, da ve, da se veliko težje opravičil, tudi letos ne bo .storil. bo tega Novica za Dolenjce je: “Tone, politika je zvita kakor kozji rog, to sem ti že večkrat povdaril. V politiki nič ne veš pri čem si in to zelo velikokrat. Cleveland, O. — Iz Velike Bri-tem velesilam radi gospodarske-1 tanije sporejča Peter Selak Bledega izkoriščanja. Je zmešnjave J ce v pismu z dne 7. decembra: bodo zahtevaie večje vojaške si-J “V A. D. sem se parkrat čital le, to pa bo pilo -sek in moč iz Vaš članek o očaku naše lepe gospodarstva zapadnih velesil. Dolenjske in bivšemu prebival-To je gospodarsko bodo slabile cu Clevelanda gospodu Košaku zapadne velesile. j Ivanu iz Novega mesta. Danes 2. Gospodarska slabitev pri za- 7. decembra je ta vrli mož dopol-padnih velesilah, je pa najbolj J nil 93. let. Pa ravno danes na zaželjena reč, ki jo želijo komu- (njegov ži vij enaki jubilej dobil nisti, da nastane. Z gospodarsko j nem od doma žalostno poročilo, oslabitvijo bodo prišle druge da ga je to jesen Bog obložil z gospodarske težave. Manj dela, težkim križem, katerega junaško bo manj zaslužka, revni bodo do- Ln Bogu vdano prenaša, bil manj podpor. Kriza se bo Kp sb nastopili hladni jesen-čutila vsepovsod. V takih raz- skl dnevi, je začel mučiti moža merah pa postanejo naugodnej- p0 levi nogi revmatizem, ker ga še razmere za komunizem. V bolečine le niso -pustile, je bil taki socialni godlji bo prišlo do)prepeljan v bolnišnico. Tam mu radikalnih političnih sprememb, vsa zdravniška znanost ni mogla valcev potrebujemo! Pozdravite da je mož kljub visoki starosti operacijo srečno prestal in se prav nič ne pritožuje, prav tako, kakor je v sv. pismu stare zaveze Job vse prestal. Sedaj je doma. Zelo bo vesel in srečen, če ga kdo obišče, ali drugače potolaži. Piše dalje: “Ravno danes ipred 93. leti, 7. dec. 1950 je v lepi mirni dolinici v hiši, poleg lepih mlinov njegovega očeta v družinski vasi, župnija Bela cerkev, zagledal luč sveta. Prav kakor ropotajo mlinski kamni in stope, je bilo njegovo življenje. Vedno je bil voljan vse pretrpeti v veri, vdan Bogu. Bil je prijatelj mojega očeta vseskozi. Oba sta bila tudi navdušena vinogradnika!” Vem to, ko sem obiskal domovino, sta nas on in njegova soproga imenitno pogostila. Peljali smo se najprej v Toplice, potem v njihovo zidanico v Trški gori. Tam ga nam je prinesel od zida, 16 let starega. Posnel sem ta prizor na film. Konj, ki nas je privlekel do zidanice, se je en čas oproščen komata pasel v detelji, petem je pa zarezgetal in jo mahnil v diru v Novo mesto 'ne meneč se, kaj bo z nami v zidanici. Peš smo jo ob 11. uri mahnili nazaj v Košakovo gostilno. ječah, izpolnijo prijavo njihovi zakoniti varuhi. V.: Kaj pa z otroci, ki niso državljani? Se morajo oni prijaviti? O.: Zakon se nanaša tudi na otroke, toda če še niso1 stari 14 let, jih prijavijo njihovi starši ali zakoniti varuhi. V.: Kakšne podatke naj ima tujec pripravljene, ko se gre prijavit? O.: Poleg svojega naslova mora tujec navesti čas in kraj svojega vstopa v Združene države, čas in kraj svojega rojstva, narodnost in kar je najvažnejše, številko, ki jo ima na svoji registracijski izkaznici, če je pred to številko tudi črka kot “A,” ‘V,” “L” ali kaka druga, mora navesti tudi to. V.: More tujec, ki je izgubil svojo registracijsko' izkaznico, dobiti drugo? O.: Da. Pri vsakem uradu za imigracijo in naturalizacijo more zaprositi za novo. Zakon zahteva, da mora vsak tujec imeti svojo registracijsko izkaznico vedno p-ri sebi, sicer je lahko kaznovan z zaporom ali denarno globo. V.: Zahteva zakon tudi prijavo naslova ob času selitve? O.: Da. če se tujec preseli, mora javiti svoj novi naslov tekom desetih dni. To stori z izpolnitvijo obrazca “Change iof Address card,” ki ga dobi na Im- Prav iskrena hvala Vam Mr. migration Office ali na pošti. Selak. Ne vem, kako ste dobili) V.; Nekateri ljudje so gotovo moj naslov, vesel me, da se o pi-lše vedno v dvomih, ali so dolžni onirju, ki zasluži to ime, svetu napiše nekaj vrstic. Posnemo- Kako se bodo ljudstva in narodi pomagati, dobil je poapnenje žil v tej godlji znašli in na kakšna in ker so bile bolečine vedno pota bodo krenili, to pa ve sam j hujše, so mu nad kolenom nogo Bog. Sodim pa in pričakujem,|odrezali (levo). Poročilo pravi, bolnika o priliki. Tudi drugi rojaki, ki ste ga poznali, mu sporočite svoje simpatije. Anton Grdina St. javiti svoj naslov ali ne. Kje dobe lahko ipajasnila? O.: Lahko gredo ali pišejo na katerikoli krajevni imigracij skl in naturalizacijski urad ali- pa na osrednji urad v Washington, D. C. _ ; Dr. Josip Gruden; Zgodovina slovenskega naroda 16. Završetek verskih bojev. — Izgon protestantskega plemstva. — Druga vojna z Benečani. Veliko število podpisanih plemičev in grožnja z izselitvijo je napravila na Ferdinanda precej vtiska, tembolj kter sp mu tudi nekateri njegovih svetovalcev prigovarjali, naj z drugoverci nikar preveč strogo ne ravna, ker bi se dežiele zelo o-slabile, ako se izseli mogočno gnala do tega koraka. Ko Ferdinand ni takoj odgovoril, so iskali pomoči tudi pri Ogrih, pri Avstrijcih in pri samem cesarju. Pa vsa ta snub Ijenja so bila zaman. Dnje 8. decembra je izdal nadvojvoda svojo “resolucijo”, v kateri “kratko in jasno enkrat za vse- ljen žrtvovati vse, kar je od božje milosti phejel, kakor pa odstopiti od svojega mnenja, ki ga je že opetovano izrazil”. Zaradi spomenice, ki so jo plemiči poslali ogrskim stanovom, jih je še posebuno pokaral, ker so v njej desietkrat zakrivili razža-Ijenje veličanstva in je napovedal krivcem hudo kazen. Stanovi so se hiteli opravičevat in zagrožena kazen je tudi pes izostala, toda opustili so tudi vse dalj nje poizkuse da bi pridobili versko svobodo. Zdaj je bil mir skoraj osem, let. Vzdramilo jih je zopet 1. 1618., ko je izbruhnil na če-j nisi poskušal, kako otroška pre-škem krvavi upor, ki jia pome- prostost dobro vpliva na naše raz- plemstvo- Nadvojvoda je po-'lej izjavlja, da je raje priprav-slal vlogo papežu v Rim in ga naprosil sveta, hkrati je vprašal tudi svojega namestnika in svetovalca Stobeja, kaj naj bi dfe-želanom odgovoril. Škof Stobej ga ja vzpodbujal na vztrajnost pri začetem reformacijskem delu. “Kar se tiče izseljevanja, s katerim plemiči grozie, naj jih le pusti oditi, da celo sili naj jih k temu. Potem se bode šele cilj reformacije popolnoma dosegel, ako se bodo pridružili katoliški cerkvi ali pa odšli iz deželie.” Vendar zelo dvomi, da bi jih mnogo hotelo zaradi Lutrovih sanjarij u-kloniti svobodni tilnik pod tuji jarem. Slični nasveti so prišli iz Rima. Nadvojvodova “resolucija” z dne 26. junija 1604 je pričala, da opomini na vztrajnost niso bili zaman. Strogo je grajal nepokorščino deželanov in izjavil, da svojih ukazov ne more preklicati. Siqer pa je vsakemu dano na izbiro, da se u-kloni njegovim poveljem ali pa zapusti njegove dežele. Resnost vladarjevih besed je voditelje luteranov tako prevzela, da so še tisto leto sklicali nov shod vseh evangeljskih de-želanbv v mesecu septembru, kjer so sestavili na Ferdinanda novo prošnjo, pa z istim uspe-hoir, kakor prejšnje. Grožnje, da se izselijo, niso spolnili, pač Pa so pri naslednjih dveh deželnih zborih 1605 in 1606 Pet poprijeli za staro orožje in žugali, da odreko deželnemu knezu vse davke in deželne naklade za obrambo Hrvatske krajine. Ferdinand je bil neomah-kiiv, ker je vedel, da se večina plemstva ne bo dala pridobiti Za tak sklep, ki bi pomenjal izdajstvo domovine. Ko so luteranski plemiči spo-znali, da sami ne opravijo pri nadvojvodu ničesar, so začeli iskati zaslombe in pomoči pri Vnanjih dvorih in knezih. Dela 1604, je šlo stanovsko plemstvo k volinemu knezu Kristjanu II. na Saksonsko, Filipu Lu-doviku v Pfalco in k vojvodu Frideriku Virtemberškemu s Prošnjo, naj posredujejo pri ce-barju Rudolfu II, da vpliva na nadvojvoda Ferdinanda in ga Pregovori, naj milejše postopa Proti luteranom- Naprošeni protestantski knezi so sicer sesta-vili pismeno vloga na cesarja, Pa ta ni storil ničesar,. kar bi spremenile Ferdinandovo ravnanje. živahnejše gibanje je nastale med avstrijskimi protestanti, ko se je leta 1608. osnovala v -Uestu Ahausen zveza nemških Protestantskih knezov, takozva-na “unija”. Hitro so se razši-Kle po naših deželah govorice, da se bode povsod kmalu obnovila verska svoboda. In ko je naslednje leto 1609. kralj Mati-•iU dovolil stanovom Spodnje in gornje Avstrije, cesar Rudolf Pa češkim protestantom svobo- KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV JANUAR 17.—Koncert June Babitt-Price, mezzosoprane, v SND na St. Clair Ave. 23. — The American Legion Auxiliary Lake Shore Unit No. 273 prinedi ples v svojih klubskih prostorih na E. 62 St. in St. Clair Ave. 23..—Društvo Ložka dolina priredi ples v SND na St. Clair Avp. Igra E. Habat okrester. FEBRUAR 6.—Dr. France Prešeren št. 17 SDZ priredi za svojo 40-letni-co ples v SND na St. Clair Ave. Igra Pecon in Trebar or. kester. 14. — Pevski zbor “Slovan” priredi koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 27. — Društvo sv. Ciirila in Metoda št. 18 SDZ priredi ples v proslavo 40-letnice v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 28. — Dramatsko društvo “Lilija” priredi ob treh pop. v Slov. domu na Holmes Ave. “Veselo pustovanjie.” APRIL 11. — Glasbena matica priredi koncert slovenskih pesmi v S. N. D. na St- Clair Ave. Pogovor s Klemenom Ko se človek vsega naje, ko se vžigalnika pcimnožil svoje pre- naveliča teh poti po razsvetljenih cestah, ko mu je dosti vsega bleska, tedaj si zaželi otroške duše. Ti, ki nimaš dtrok, ki nikoli (-o veroizpovedi, so mislili tudi P emiči Notranje Avstrije, a Je napočil ugoden trenotek za obnovo njihovih verskih za-Meseca julija 1609 so t °ždi gospodje in vitezi vseh h dežel ponovno prošnjo na advojvoda, v kateri se sklicu- njal začetek tridesetletne voj ske. Vojvoda Kristijan II. iz Anhalta, ki je bil takrat duša protestantske “unije” in vodil boj proti habsburški hiši, je živahno dopisoval z voditelji pro testantov v Notranji Avstriji in ye ob izbruhu vojske zanašal na njihovo pomoč. V začetku i. 1619. mu je pisal njegov zaupnik iz Prage; “Štajerska in Koroška sta sklenili, da zahtevata versko svobodo. Čehi jih pismeno spodbujajo in avstrijski stanovi jim pomagajo.” Deželam nadvojvoda Ferdi nanda, ki je prav takrat dosegel nemško cesarsko krono, je grozila nevarnost posebno zaradi tega, ker je marshal proti njim kot zaveznik upornih. Čehov Bethlen Gabor, ki je hotel lu-tieranstvu in kalvinstvu na Ogrskem pripomoči do zmage. Ko; je 1. 1619. naznanil svoj prihod, je tudi dostavil; da hoče poslati nekatere čete na Štajersko, Koroško in Kranjsko. Agenti protestantske “unije” so poročali, da bodo štajerski stanovi odprli Bethlenu deželne meje- Že je vojvoda Kristijan hotel Štajerce javno pozvati na zvezo proti habsburški hiši in zopet poslati predikantie v Notranjo Avstrijo, ko je bitka pri Beli gori, kjer so podlegli češki u-porniki, uničila zadnje upe avstrijskega luteranskega plemstva. Med tem, ko nadvojvoda Ferdinand v prvih dveh desetletjih 17. veka ničesar ni ukrenil proti evangeljskim gospodom in vitezom, pa je vodil hud boj proti njim ljubljanski knezoškof Tomaž Hren. Razmere v kranjskem deželnem zboru so se leta 1601. izdatno izpremenile, ker so po izvedeni protireformaciji kot zastopniki mest in trgov prišli le katoličani v zbornico,. ki so v verskih vprašanjih stali na strani cerkvenih prelatov. Osnovala se je precej močna katoliška stranka, ki je vedno odločneje nastopala proti luteranskim plemičem. — Že 1. 1601. so vložili katoličani sledečo spomenico, ki je grajala gospodarstvo deželnih stanov; Iz deželnih dohodkov, h katerim so prispevali velik del katoliške cerkve in samostani, so plačevali stanovi superintendente, predikante, u-čiteije in tiskarje in potrošili v 30 letih le za Primoža Trubarja okoli 7000 gld- (Dalje prihodnjič) ------o------ Praznovanje dneva morna- vegano življenje, morda ne boš razumel tega pogovora. Toda vedi, za vsakemu pride hip, ko bi se rad razdal žuborenju oftrokove besede, v kateri ni krivice in zlobe, v kateri je sama svetloba in toplota. možen j e. Tele dni, sneg je naletaval, sva sedela v sobi. Klemen je urejal božične karte. Začuda veliko, se mi jih je nabralo. Nenadoma se fant zagleda v snežinke: “Kajne, očka, sneg je Bog ustvaril. Pa ljudi tudi, kajne?” “Tudi,” sem mu potrdil. “Hiše pa ne,” je hitro dodal. “Našo šendo smo morali sami kupiti.” Beštja je pobral besedo od me- Ko grem v fahriko in povoščim | ne. šenda pravim naši hiši. In otrokom, vsi hkrati vpijejo za vidim; fant se je vrgel po meni. menoj. Marjeta žlobudra v po-J—---------------------—------—----- sebnem jeziku, Klemen, ki je' Le to me skrbi, da bi kdaj ne prijel za pero in še v tem šel po moji poti. Celo življenje bo revež. Kakor je korajžen se močno boji psov. Malo pred Miklavžem je bilo, ko sva k frizerju grede srečala kužeta, ki ga po dolgem ni bilo več kakor za kakšnih dvajset inč. Jaz sem jih fantu ravno nekaj nabrenkal, ker se mi je spodtaknil ob vsak kamen. Nenadoma pa jo je bučman curnil in tekel proti tisti naši bajti, kakor da gori za njim. Šele potlej šem videl, da se je ustrašil tistega one. Do doma ga nisem do šel. Ko sem stcipil skoz vrata, mi je Marjeta že povedala. “Meni hov-hov.” Po naše se to pravi: Klemen hov-hov. To. je otroška stenografija. Klemen se je koj uprl: Nič nisem vekel. “Tekel pa si”, sem ga nadrl. Vsake podgane se bojiš.” “Saj je bil pes,” je rekel nedolžno. Naredil sem mu cela pridigo. Zaman. Glavina se boji psov naprej in amen. Morda se s sta-indstjo unese. Za Miklavža mu je Helenca ■napisala cele litanije: avto, aero-plan, druge igrače, balon (sem jih kupil in zastonj dobil, da je groza), piškote, bonbone in ne vem kaj še. Pa sem mu rekel: Kje naj pa Miklavž jemlje? Pa se je potrkal po čelu: To si ti neumen, očka. Miklavž reče Bogcu za tisoč dolarjev pa je. Sem bil kar tiho. Miklavž mu je pa traktor prinesel. Gre nazaj in naprej. Naj pa kmetuje, betin, v kleti. Mor- da se zgodi kdaj, da bo oral in pomagajo do dodatnih denarnih štiri leta že odbrenkal, pa mi vselej naroči: Pa zbogom, očka. In priden bodi. In mislim v fabriki na fantovo naročilo. Mislim na tega svojega galjota, ki je živ, pa v srcu neznansko dober. Mu je žena kupila za god srajco. Čakal je, da bo morda dobil avto. Noj ko je srajed pomeril, mu je bila všeč. Koj potlej je prišel k meni in dejal: Očka, sem se mami zahva-; lil, ker tako skrbi zame. Tudi za: 1 tiste hlače, ki mi jih je kupila J lani in za suknjo in za naramnice. Pa za kapo tudi. No, potlej sva začela govoriti. Sedel je na zofi in zvonil z nogami. “Veš, očka, ko bi jaz imel deset dolarjev in kvoder, bi kupil avto. In tebi tudi. Deset dolarjev je zanj neznansko veliko. Odkar mi je žena kupila vžigalnik, ga moram večkrat nalivati z bencinom. Pri tem potrebujem vedno peni, ker sicer ne morem odviti vijaka spodaj. V začetku sem zato rabil dajm. Klemen je to koj videl in ko sem bencin nalil, je vselej dejal: Zdaj pa tisti fičnik meni daj. Zato sem z dajma prišel na peni. In je fant že zavoljo mojega sejal doma. Ni dolgo tega, kar je dež ope-ral Cleveland. Lilo je in še naš Klemen je nekam čudno gledal skoz okno. Nazadnje se je utrgalo iz njega: “Očka, kaj misliš, če bi voda bila tako globoka, da bi morali plavati?” Nikoli nisem mislil na to in sem bil kar tiho. “Jaz bi zlezel na stopnice in počakal, da bi odtekla,” se je spomnil betin. Potlej je pričel vrtati v nos. Na strašno grda navada je to, pa sem jo jaz tudi imel v zgodnji mladosti, še zdaj mi kdaj roka zaide vanj. Saj poznate tisti pregovor: Kar se Janezek nauči. Klemen pa, kakor da je prerok, je nenadoma rekel: “Ampak vojske ne boi več.” Kar rinil sem kvišku. Fant kaže diplomatske zmožnosti. Bolje rečeno: današnji politiki tudi dosti več ne vedo zavoljo vojske. Pa sem vprašal glavana, zakaj ne bo več vojske. Zamahnil je z roko. “Je že ena bila.” Seveda, ko se je bučman prepozno rodil. Za prvo sploh ne ve, da je bila. Mu ne zamerim. Sem se tudi jaz rodil takrat, ko so se cesarju Korelnu stekali dnevi. Na tisto prvo vojsko mi je ostalo samo ime. če bi se rodil prej, bi bil nemara Jože. Takole modrujeva s Klemenom.. Ko se domeniva, je navad-nd sedem. Tedaj fant ve, da se je zanj dan stekel. Natakne copate in počasi oddrsa v spalnico. Jaz pa včasih še dolgo mislim, kako lepo bi bilo, ko bi ljudje vzeli življenje tako preprosto kakor- otroci. Saj življenje je preproste!, le mi smo premodri. Bog se nas usmili. Karel Mauser. sredstev. Tudi za te je šivalni stroj bistvene važnosti. POJDITE ŠE DANES K NAJ-BLIŽNJI SINGERJEVI TRGOVINI in zahtevajte pojasnilo o tem, kako’ pošilja tvrdka šivalne stroje v Jugoslavijo in videli boste, da je to res odlično urejeno. — Brazilija je edina država v Južni Ameriki, kjer je portugalščina uradni jzik in tudi jezik ljudske govorice. V vseh ostalih državah govore španščino. ŽIVLJENJSKO VAŽNO DARILO V blag spomin PETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA OČETA JOHN ZALLER ki je umrl 4. januarja 1949 Žalujoči ostali: HERBERT, RAYMOND, in LEONARD, sinovi EILEEN, hči LUCY, snaha JOHNNY in GREGORY, vnuka Cleveland, O., 4. jan. 1954. VELIKO JUŽNOAMERIŠKO MESTO — Slika vam kaze središče mesta Sao Paulo v Braziliji. Njegovi prebivalci se hvalijo, da je njihovo mesto “najhitrejše rastoče mesto sveta.” L. 1890 je bil ta kraj del male čajne plantaže, danes pa ima mesto že dva in pol milijona prebivalcev. ^eJ° na svojo zvestobo in pokor.-'rice je bilo uvedeno 1. 1922 pod le ° Poudarjajo, da jih je pokroviteljstvom Mornariške li-e skrb za svoje zveličanje pri- ge Zdr. držav. Znano ameriško podjetje SINGER SEWING MACHINE CO. je objavilo načrt, po katerem lahko svojim prijateljem in sorodnikom v Jugoslaviji veliko pomagamo. Pcdjetje je razvilo poseben program, ki omogoča pošiljanje daril v Jugoslavijo neposredno iz njegovih skladišč in trgovin onstran morja. Oni, ki hoče poslati svojim sorodnikom ali prijateljem šivalni stroj, ne potrebuje nič drugega, kot da stopi do prve Singerjeve trgovine v bližini — njen naslov dobi najlažje v telefonskem imeniku. .Ko je dogovor narejen, obvesti Singer preko zračne pošte svojega najbližjega zastopnika v Jugoslaviji, ki nato poskrbi, da pride Singerjev šivalni stroj čim-prej na mesto, ki ga je ameriški darovalec navedel. Slabe gOiSpodarske razmere v Jugoslaviji onemogočajo preskrbo z navadnimi potrebščinami, ker so zaslužki nizki in cene visoke. Deželi grozi sedaj še nova suša. Prenekateri Jugoslovani si znajo pomagati na ta način, da krojijo in šivajo sebi in tudi sosedom obleko in perilo. Tako utegne postati Singerjev^šivalni stroj za nje darilo, ki jih bo reševalo iz vsakdanje stiske in jim pomagalo pri preživljanju. Veliko je tudi.tekih, ki si s šivanjem v prostem času ali po delu v tovarni oziroma na polju WftLl OGLASI Gospodinja Išče se ženska za lahko hišno delo; lahko je novo-naseljenka. Dobra plača, svojo sobo in kopalnico. V Shaker Heights. Kličite SKyline 1-1872. (3) Soba se odda Opremljena soba se odda poštenemu fantu na 920 E. 73 St. (5) Garaža v najem Garaža med St. Clair Ave. in Superior Ave. se odda v najem. Kličite od 6 do 7 ure zvečer. EX 1-1792. Prijatefs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamin« First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. *8 St ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas J0S. GLOBOKAR 986 E. 74th St. HE 1-6607 4ry STARODAVNA KOČIJA — Starodavno, državna kočija, ki jo je menda napravi! florentinski kolar Jesi v 18. stoletju, na poti iz Italije v Ameriko. Kočija je bila zadnjič v rabi pri kronanju papeža Pija IX. Kupil jo je neki zbiralec starin iz New Yorka. PRE-INVENTORY RAZPRODAJA SEDAJ V TEKU! Bene na VSEH ženskih, moških in otroških obiaeilih znatno znižane! —DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE— ANZLOVAR’S DEPT. STORE 8214 SL Clair Ave. EN 1-8042 To pa je direktor!ju voda na mlin, poveljnika odstavijo in imenujejo noroglavca. Ko postane Buonaparte popolnoma legitimen, modra Josephi-na ne okleva več. Neki prijatelj ji mora kot notar potrditi, da z blokiranega rojstnega otoka ni moči dobiti krstnega lista in da ji je zato tneba verjeti, da ima šele 28 let. Ker se ona pomladi za pet let, je on dovolj galanten, da se napravi starejšega, in tako se ta zakon začne z dviema krivima podatkoma. Nato podpišeta pogodbo o ločenem premoženju, čeprav ima vicomtesa same dolgove, vojskovodja pa izjavlja, da nima drugega nego svojo obleko in uniformo. Poroke ne potrebujeta. V prstan pa ji da vrezati: “U-sodi!” Dva dni nato zapusti Pariz. S svojih enajstih postajališč ji piše enajst blaznih ljubavnih pisem. V Nizzi pristane k svoji armadi in prevzame poveljstvo, ki ga bo povedlo preko evropskih meja. To so dnevi ekvinokcija, morje je viharno. Ko gleda s stolpa proti sovražni obali, si misli:— To je točka, ki sem si je želel, da se odženem. Za njim leži Pariz in njena spalnica, ki je vsa obložena z zrcali, to je sreča. To imam. Tamle, onkraj gora, v sovražni deželi, tam je slava. Njo hočem. oK pa se okrene, zagleda v daljavi dobro poznane gorske o-brise. 'd izginjajo v sinjini. Do-njega nimajo več moči. To je izgubljena domovina. To je otok. DRUGA KNJIGA HUOOURNIK . . “Tak božji navdih je zmeraj . zvezan z mladostjo in plod- nostjo; kakor je bil tudi Na- 4 V blag spomin OB ČETRTI OBLETNICI, ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG IN OČE Karol Smerdel Zatisnil je svoje mile oči dne 1. januarja 1950 Srčno ljubljeni soprog, nepozabni dragi oče, ki se ločil se od nas, pogrešamo Te bridko vsak čas.- Težka bila je ločitev, tužno bilo je slovo, dan na dan od Tvoje smrti solze nam zalivajo oko. Žalujoča soproga MARY CHARLES in JOSEPH, sinova VNUKINJE, BRATJE in SESTRE Cleveland, O., dne 4. jan. 1954 m poleon eden izmed najplodo- vitejših ljudi, ki so kedaj živeli.” Goethje. I Zobati robovi ogromnih sten se bele v jutranji sinjini. Alpe žare in groze nad zalivom s sijajem večnega jjedu, ki je nevaren kakor pustolovščina, in se posmehujejo gomazeči človeški množici. Tu je nepremagljiva narava postavila vojskovodji pomenljiv mejnik: tu je oddjeli-la deželo njegovih očetov od njegove domovine. On pa, ki ni nikdar zaupal sili sami in ki je zmeraj moč vodil s pametjo, ni zaman leto in dan tehtal stanega vprašanja. Če jih je Hanibal prekoračil, jih bo on obšel. Če zgrabi tudi tega sovražnika na naj-slabši točki, tam kjer se Apenini primaknejo k Alpam in kjer mu rahla zareza omogoča prehod, mu ne bo trieba čakati do poletja. Čim bolj zgodaj v letu, tem trji bo sneg, tem manj nevarnosti zaradi plazov. Naprej, v deželo mojih očetov! Kajti ostati bi bilo kakor poginiti. Ne da bi ga ogrožal sovražnik. Ta spi v svojih zimo vališčih. Avstrijci v vzhodni Sardinci v zapadni Lombardiji. Tudi neštete majhne republike in vojvodine, ti drobci Italije, ne pričakujejo sovražnika pred talim vremenom. Ali francoska vojska strada; Pariz je s svojim ničvrednim denar-, jem na robu pnepada in ji ne more pošiljati drugega, nego smešne asignačije. In kar pošlje, požro dobavitelji. “Francija bi se zgrozila, piše tik pred Napoleonovim prihodom neki gieneral domov, če bi preštela može, ki tu umirajo od lakote in za nalezljivimi boleznimi.” I Kaj stori novi poveljnik, ki ne more prinesti denarja in kruha s seboj ? “Vojaki! Brez oblek, stradate,! vlada vam je na dolgu, a samaj nima ničesar. Vaša potrpežlji-j vost in vaš pogum sredi te skalnate puščave sta občudovanja! vredna, toda ne prinašata vam ne slave ne kruha. Jaz vas povedem v najrodovitnejše ravni sveta! Cvetoče pokrajine, bogate dežele vas pričakujejo. Tam boste našli čast, užitek in| bogastvo. Vojaki italijanske armade: ali vam sedaj more manjkati vztrajnosti in poguma?” Slaboten vzklik novemu poveljniku iz vrst, ki jih pri pr-| vem pregledu zgrabi s temi besedami. Ko pa je spet vse v taborišču, pravijo drug drugemu: — Posebno trden ravno ni videti s svojo žolto, usnjeno kožo. Njemu je lahko rožice saditi po rodovitnih ravninah. Kar obutev naj nam preskrbi, da bomo mogli tja! — Ali ni tako nekako čutilo tudi izraelsko ljudstvo, ko mu je vodnik obetal obljubljeno deželo? Poveljnik ne najde in ne čuti ničesar razen odpora. Kdo pa ga tudi pozna v tej armadi, ki stoji zdaj že tri leta na gorskih grebenih in ki ima četrtino vojakov v bolnicah, do-čim je druga četrtina padla ali ujeta ali pobegla! Častniki? Ali ni verjetno, da ne bodo udani temu čudaškemu mlademu mo* žu, marveč da bodo nemo od-oorni kakor pred sedmimi leti oni auxonski stotniki? Tako sedi tukaj, piše, računa: napudrane lase ima spredaj pod uše-ši pravokotno pristrižene, zadaj mu dolgi padajo čez rame. V svoji malo pošiti suknji hodi sem in tja in narekuje svojo še vedno nepravilno francoščino. Ni čuda, da ni temu inozemcu v vsem štabu nihče naklonjen razen treh štirih zvestih, ki jih je vzel s seboj in izmed katerih nekdo poroča: “Enim je veljal za matematika, drugim za fantasta.” Kaj, če je bil oboje in prav zaradi tega genij? V početku je videti samo računar. Takole piše direktorjem, in pričenja svojo vojno v pismih, ki jo bojuje poleg vojne s konjeništvom in topovi prav tako strastno in prav tako zmagovito: “Kar zahtevate od mene, so čudeži in s temi Vam ne morem postreči . . Le s previdnostjo in preudarnostjo je moči priti do velikih smotrov. Od zmage do poraza je kratek korak. V velikih razmerah sem spoznal, da je največje stvari naposled odločila čisto ničeva reč.” Nasproti Carnotu, velikemu organizatorju armade, kateremu lahko našepne tudi stvari, ki jih uradno ne mara povedati, pa škriplje z zobmi: “Ali mi verjamete, da ne premorem niti e-nega tehničnega častnika in niti enega človeka, ki bi bil doživel oblego kake trdnjave! . . Ne morete si predstavljati moje nejevolje, da sem popolnoma brez topništva!’ Resnično, in summa ima 24 gorskih topov, poleg tega 4,000 bolnih konj, 300.000 frankov v srebru in živeža za mesec dni, če bi svojim 30.000 možem dajal po pol racije na dan. S tem drobci naj o-svoji Italijo. Toda zdaj se je stvari lotil; vrže se nanjo kakor vihar, dela iz tega, kar je našel, kar pač more, in naredi s svojim neutrudnim delom iz kope zane-marjienih in pokvarjenih ljudi, iz čet, med katerimi nekatere že zopet prepevajo kraljevsko himno, — republikansko arma- do. Iz aktov tretjega dne po prihodu: odprava 110 čtelavcev za zgradbo ceste. Zator upora v neki brigadi. Razdelitev dveh topniških divizij. Povelja dvema generaloma zaradi konjskih tatvin. Odgovor dvema drugima glede njune željie po novih poveljih. Ukaz nekemu generalu v Toulonu, naj privede svoje čete v Nizzo. Poveljie nekemu drugemu generalu, naj zbere antibsko narodno stražo. Povelje nekemu generalu, naj v uporni brigadi poišče zmožnih častnikov. Nagovor na generalni štab. Pregled čet z dnevnim poveljem. V prvih dvajsetih dneh izda 123 pismenih ukazov samo glede prehrane, med njimi mnogo obtobž zaradi poneverb, slabe mere, slabega blaga in vse to med pohodom, med^ šestimi bitkami in v šlestih različnih glavnih stanih. Zakaj čim je prešel ozka sedla, je po svojem novem načelu z vso svojo bolno močjo napadel najprej enega izmed zvezanih sovražnikov, nato drugtega, ju v dveh bitkah porazil in razdru-žil. Prav za prav so to sami spopadi prednjih straž, kakršni prijajo francoski naravi in iz-vežbanosti teh čet, ki še niso vajene velikim gibanjem v širokih linijah. Tu bolj učinkujeta naglica in drznost, nego poveljnikova šahovska umetnost. Sredi teh zasopljenih jež preko prehodov, visokih dolin, sotesk, sredi godrnjanja sovražnih in lastnih topov, mu v suknji nenadoma poči steklo na Jo-sephinini miniaturi, ki ga je tolikokrat poljubljal- Bled kakor mladenič pridrži konja in pravi Bouriennu: “Šipa je počila. Moja žena je bolna ali nezvesta. Napnej!” Vse je odvisno od tega, ali bo mož-beseda s svojo prvo predrzno obljubo! Ve: če bo tokrat izpolnil, kar je obetal, mu bo armada verjela in če mu bo verjela, bo tudi kmalu verovala vanj. Resnično! štirinajst dni po njegovi preroški obljubi stoji armada, ki je zmagovala že med sestopom, nenadoma res na poslednji višini: vojaki vzklikajo, ukajo! Po neskončnem taborjenju v soteskih vidijo nenadoma piemontsko nižino pod svojimi nogami. Neizmerna je v pomladnem cvetju in jim nudi vse, česar jim je tako dolgo manjkalo. Pad in reke teko v daljavi, naposled imajo sneženi svet za seboj. “Kakor v čudežu je padla ta ogromna pregraja, ki se je zdela kakor meja nekega drugega sveta.” Vse to jte vaše! Kajti vojskovodja je že primoral sardinskega kralja, enega izmed obeh sovražnikov, k premirju. S tem jim je pridobil vse, kar raste pot kraljem. To svoje prvo pnemirje je Bonaparte dosegel z vojno zvijačo in s slepitvo. Grozil je s strahotnimi močmi, ki jih ni imel in s katerimi bi med dvema nasprotinikoma tudi ne mogel svobodno razpolagati. Čete strme: ta človek zna držati besedo! V dvieh tednih doseže doslovno vse, kar je ob- ljubil! Želiš v osamljenosti zvestega prijatelja? Ga privoščiš svojim dragim? Naroči čimpreje slovenski splošno misijonski mesečnik "KATOLIŠKI MISIJONI" V mesečnih obiskih te bodo razveseljevali ob tridesetletnem jubileju svojega obstoja skozi leto 1953 na 680 straneh. Urejevani od slovenskih lazaristov in tiskani v Buenos Airesu, ti bodo prinašali ob sodelovanju številnih slovenskih misijonskih pionirjev zanimiva poročila iz vseh delov sveta. Ob številnih lepih slikah boš lažje razumel aktualne članke, strahovito borbo človeštva za zmago dobrega nad zlim. Prijetno razvedrilo, široka razglednost, sočutje z duhovno bedo bližnjega, globoko cenjenje tvoje vere bodo bogati sadovi tega branja. V zahvalo se potrudi, da bodo KATOLIŠKI MISIJONI brani v sleherni pošteni slovenski hiši v izseljenstvu, od vseh, ki jim ni vseeno, kam svet drvi. Naročite Katoliške misijone takoj ali zahtevajte prve številke na ogled: Lenček Ladislav, Calle Cochabamba 1467, Buenos Aires, Argentina. Za U.S.A. in KANADO samo $2 letno, s pestro pri-ločo “MISIJONSKA NEDELJA” na 178 straneh pa $1 več. Pišite na naslov: REV. CHARLES WOLBANG, C.M. 500 East Chelten A ve., Philadelphia 44, Pa. U.S.A. (Dalje prihodnjič) FRANCE GORŠE AKADEMSKI KIPAR Izvršuje vsa dela cerkvene in liturgične umetnosti po lastnih izvirnih načrtih, tudi postaje križevega pota v bakru, mavcu ali v žgani glini. Izvršuje tudi načrte za slikana okna, paramente, prapore, kelihe in monštrance. 6519 St. Clair A ve. Tel. HE 2-1290 Cleveland 3, Ohio YxXTXX^XXYXXXlXXXl'l^XXXXX^y: BARAGOVA PRATIKA ZA LETO 1954 ima pestro in zanimivo vsebino. Vsak jo bo vesel. Naročite si jo dokler je v zalogi. Stane $l.25 s poštnino, kar je poslati v Money ordru, čeku ali gotovim na: BARAGOVA PRATIKA 6519 W. 34th St. Berwyn, 111. P. S,: Znamk, prosimo, ne pošiljajte CTTlI' ^xxxxxxžxžxxxxžžžxxžxxx: j-';.-'.; JVaznanilo in ^ah*Oala Z globoko žalostjo v srcu in objokanimi, očmi naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je nemila smrt posegla s svojo koščeno roko in mi odvzela lju bljenega soproga • ' .Ji I llfiil »lili 1891 Mike Razboršek 1953 Biagop