GOSPODARSTVO
Trgovina ♦ financa ❖ industrija ♦ obrt ♦ kmetijstvo
LETO VIII. ŠT. 184
& L A V E
POKONCI!
»Tieba je gleoati v bouočno.t!« — je izjavil jugoslovanski podtajnik Aleš Bebler dopisniku rimske obveščevalne agencije »ANSA«. Res je tako. Z oziranjem v preteklost in tarnanjem, kaj smo imeli, kaj nam je bilo zagotovljeno v mirovni pogodbi in kaj smo izgubili, ne pridemo nikamor y današnjem razburkanem in brezobzirnem življenju. Kdor se bo čimprej »znašel« v novih razmerah, temu bo uspeh v trdem boju za obstanek toliko prej zagotovljen.
Kako je do tega prišlo, vemo vsi pr a i dobro. Tržaško vprašanje se od trenutka, ko se je začela hladna vojna imed Vzhodom iin Zahodom, ni reševalo več ž gledišča koristi tržaškega pristanišča ■n Tržačanov. Odločevali so strategi, ki brezčutno premikajo tigure na šahovnici ,v tej hladni vojni. Od tod trojna izjava zahodnih sil (Amerike, Ve'.. Britanije in Francije 20. marža 1948) in predlog, maj se vse Svobodno tržaško ozemlja priključi k Italiji. S to izjavo, ki je dobrega pol le a po uveljavljenju mirovne pogodbe presenetila ve svet, so zahodne sile uničile vero v še tako svečane pogodbe in vse kaže, da je bila ta izjava odločilna za zunan e Politične smernice jugoslovanskim državnikom, ki jih mednarodna publicistika rada označuje za realiste. Zahodne sile niso hotele preklicati te svoje izjave niti v trenutku, ko se jim je Jugoslavija po prelomu s komiinfor-mom, približala. Danes ni n kakšna diplomatska tajnost več, da zahodne sile niso hotele dejansko (ne samo na papirju) ustanoviti Svobodnega tržaškega ozemlja, ker bo pe bale' da bi si Sovjetska zveza postiljala Judi v (Trstu; Svobodno tržaško ozemlje je pot nadzorstvom Varnostnega sveta OZN, v kateri ima ZSSR pravico veta, se pravi, da lahko ovrže vsak skkp.
Zahodna diplomacija je tržaško sporno jabolko uporabljala tudi za reševanje notranjih političnih kriz v Italiji, ki pa izvirajo iz preglobokih socialnih vzrokov, da bi se dale Tešiti s takšnimi zunanjepolitičnimi žavbami. Leta 1948 so Svobodno tržaško ozemlje obljubili Italiji, da bi podprli De Ga-pe-rija na volitvah proti levici. Lansko leto so poplačali ropotanje predsednika Belle s sklepom 8. oktobra, da bodo Upravo cone A izročili Italiji. (Sicer ie kmalu postalo jasno, da je bila igra logovorjena med njimi in zahodnimi silami, saj je bil sklep objavljen dan nato, ko je Bella zagrozil z vladno krilo). Zahodna diplomacija se je odločila za ta sklep, čeprav bj pomenila izročitev uprave Italiji brez pristanka Organizacije združenih narodov hud nrekršek mirovne pogodbe.
Z londonskim sporazumom iz leta 1952 (med ZDA, Anglijo in Italijo), ki je privedla v Trst 21 italijanskih visokih funkcionariev, so zahodne Sile d;j-ianr-ko že izročile upravo cone A Italiji; le italijanski vojaki nko odprle poti v Trst, ker se je Jugoslavija uprla z vso odločnostjo.
Jugoslavija je med tem časom postavljala najrazličnejše predloge za rešitev tržaškega vprašanja — predlog la skupno upravo z Italijo, predlog za internacionalizacijo Trsta, predlog delitve pristanišča itd. — ki so šli vsi za tem, da bj si Jugoslavija zagotovila v Trstu izhod na morje In zavaruje pravice jugoslovanskega življa ter ohrani dejansko posest tega, kar že trdno drži v svojih rokah. Mislimo, da se ne motimo, ko trdimo, Ida je te predloge narekovalo nezaupanje v možnost obstanka Svobodnega tržaškega ozemlja v takšnih zunanjepolitičnih prazmrrah (med hladno vojno) in strah, da Svobodno tržaško ozemlje ne bi po kratkem času svojega dejanskega obstanka n. pr. po spretni uprizoritvi goljufivega pleb scita — padlo kot zrelo jabolko v predpasnik Italije.
Italija je s svoje sTani čvrsto držala V rokah menico zahodnih držav, kakor je italijanski poslanik v Parizu gospod Quarone označil trojno izjavo iz lela 1948.
Na pritisk Amerike in Vel. Britanije, ki nista hoteli umakniti lanskega oktobrskega sklepa, smo prišli končno do kompromisa — do najnovejšega sporazuma med Jugoslavijo, Italijo, ZDa in Vel. Britanijo, ki je bil podpisan v torek v Londonu. Res je, da (a sporazum izroča Italij, upravo cone A, ki je biila zmanjšana za okoli II kv. kilometrov v prid cone B, toda razlika med ang'o-amer škim sk epom z dne 8. oktobra '1953 in najnovejšim londonskim sporazumom, je v tem, da ne izroča uprave Italiji brezpogojno. Lansko leto so Angleži in Američan: hoteli kratko izročiti upravo cone A Italiji, flie da bi v svojem sklepu niti črhnili besedice o pravicah tržaških Slovencev. Danes so polilične, kulturne in gospodarske pravice Slovencev zavarovane s posebnim statutom, katerega izpolnjevanje bo nadzirala jugoslovansko italijanska mešana komisija. Ker že Anglo-Ameitičani niso iz vajah tržaškega statuta iz mirovne pogodbe, ki priznava Slovencem popolno enakopravnost z Italijani, je postal zdaj »posebni statut«, ki ga vsebuje zadnji londonski sporazum, naša »magna char a« —-listina, ki jo moramo čvrsto držati v svojih rokah. Od nas je odvisno, koliko živih pravic si bomo res priborili s tem papirjem v svojih rokah!
Za'o glave pokonci! Trst je na preveč vidnem mestu svetovnega političnega Pozorišča, da bii morebitne krivice, ki bi se nam godile, lahko prikrivala Italija, ko jih niti dva svetovna imperija — dosedanja naša upravitelja — nista mog'a prikrivati. Vsekakor ne materno verjeti, da bi si Italija z zgrešeno politiko na Tržaškem hotela nako-Dati novo breme očitkov in tako potr-ttiti stari očitek, da ni sposobna uprav-Ijati dežele z mešanim prebivalstvom Konec koncev: Italiji je bila izročena samo uprava v coni A Svobodnega tržaškega ozemlja, ki mednarodno pravno še živi.
Zato kličemo vsem tržaškim Sloven-tem vnovič: glave pokonci!
PETEK, 8. OKTOBRA 1954
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
Zlato in devize se odtekajo iz Amerike
Gospodarstvo evropskih držav se je utrdilo - Naraščanje svetovne trgovine
Predstavniki 57 držav, kj so se udeležili letnega občnega zbora Mednarodne banke za obnovo in razvoj (IBRD) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) so pozorno proučili, do katere meje je mogoče osvoboditi mednarodno trgovino obstoječih umetnih omejitev ter izvesti zamenljivost valut na posameznih svetovnih tržiščih.
To predstavlja daljnji klic iz temne dobe ob koncu druge svetovne vojne, ko so druge države imele za potrebno ostvariti in izvajati omejitve pri uvozu blaga, plačljivega v dolarjih, da so s tem ohranile svoje že itak skromne dolarske vire. Razdejanje in gospodarski pretresi, katere je povzročila vojna, so sedaj premagani; proizvodnja narašča, trgovina se širi in življenjska ravan se dviga.
ZBOLJŠANJE SVETOVNEGA GOSPODARSKEGA POLOŽAJA
Letno poročilo Mednarodnega denarnega sklada poudarja, da je to gospodarsko izboljšanje glavni činitelj pri olajšanju svetovne trgovine ter omilje-nju valutnih omejitev. Kot poročajo, bodo tri in pol milijardne zlate in dolarske rezerve Sklada razpoložljive za qporo y prizadevanjih za dosego zamenljivosti valut.
Tudi Mednarodna banka za obnovo in razvoj navaja v svojem poročilu v zadnjem času doseženi gospodarski napredek. V zadnjem poslovnem letu je dala Banka več posojil in so ji koristniki odplačali večji del prejetili posojil' kot kdaj koli poprej.
Zadnjo izdajo njenih obveznic v znesku 50 milijonov dolarjev so podpisali naložniki iz 23 držav, kar je zemljepisno najobsežnejši placement vseh dosedanjih izdaj obveznic Banke. Z novo izdajo obveznic se je celotna vsota neplačanih obveznic Banke dvignila na 715. milijonov dolarjev; od te vsote je več kot 30% v rokah naložnikov izven Združenih držav. Od 225- milijonov dolarjev obveznic, kolikor jih je Banka izdala v lanskem letu, so jih nad 40 odst- plasirali izven Združenih držav. Iz tega je razvidno, da je zanimanje za obveznice Mednarodne banke za obnovo in razvoj na izven ameriških svetovnih trgih vedno večje.
Nadaljnji primer izboljšanja dolarskega položaja v svetu navaja ameriško trgovinsko ministrstvo. V drugem četrtletju lanskega leta je šlo iz Združenih držav za 260 milijonov dolarjev zlata in dolarske valute. Tako se nadaljuje odtok v Združenih državah nakopičenega zlata in deviz v druge države, ki se je pričel že pred 2 letoma. V letu do 30. junija, to je v času, ki obsega tudi osemmesečno gospodarsko nazadovanje v Združenih državah, so se zlate jn dolarske rezerve ostalega svobodnega sveta — kot posledica povečanja transakcij z Združenimi državami — povečale za milijardo 700 milijonov dolarjev.
ZA SPROSTITEV MEDNARODNE TRGOVINE
Glede na ta razvoj svetovnega gospodarstva je med predstavniki, ki so se udeležili občnega zbora, prevladovalo splošno mnenje, da je možno in tudi zaželeno pospešiti odstranitev obstoječih pregraj v mednarodni trgovini in valutnih nadzorstev.
Mnogo manjša pa je bila med ude-ležonci občnega zbora soglasnost o predmetu .zamenljivosti same. Obotavljanje v tej zadevi pripisujejo nekateri krogi negotovosti, ki vlada o bodočem gospodarskem razvoju v Združe nih državah. Ti krogi se namreč spra-
šujejo, ali bo ostalo ameriško gospodarstvo še nadallje zdravo in bo Eisen-howerjeva vlada nadaljevala z začetnim sproščanjem trgovine.
Britanski predstavnik finančni minister Butler je izrazil svoje zaupanje v ameriško gospodarstvo. Ameriški fi-' nameni minister George Humphrey pa je zagotovil, da bo Eisenhowerjeva vlada nadaljevala s pospeševanjem svobodnega trgovinskega programa tudi potem, ko se bo januarja sestal novi ameriški kongres.
POVEČANJE MEDNARODNE TRGOVINE
Poročilo Mednarodnega denarnega sklada še poudarja, da je povečanje mednarodne trgovine, tako po vrednosti kot po obsegu, znatno zmanjšalo neuravnovešenost plačilnih bilanc, ki je po drugi svetovni vojni povzročala neprestano zaskrbljenost na vsem sve-. tu. Ko poudarja dokončno obnovo trgovine v lanskem letu, pravi poročilo, da sta bila lansko leto proizvodnja in potrošnja znatno večji ter da so se povečale tudi zlate in dolarske rezerve v raznih državah, s čemer je bilo o-mogočeno obsežno omalje-nje uvoznih omejitev, kar je po drugi strani zopet prispevalo k pospeševanju povečanja svetovne trgovine.
Izboljšanju mednarodnega plačilnega položaja v letih 1952-54 so se pridružili še stalne cene in mnogo manjši inflaoionistični pritisk kot v prvih po-
vojnih letih. Obseg mednarodne trgovine v prejšnjem letu — pe upoštevajoč ameriške vojaške pomoči — je bil za kake 3 do 4 odst. večji kot v prejšnjih 12 mesecih. Ameriški uvoz je v prvi polovici lanskega leta dosegel rekord vseh časov; industrijske države zahodne Evrope pa so dokazale svojo rastočo gospodarsko moč s povečanjem svojega izvoza v Združene države v drugi polovici lanskega leta. Povečanje evropskega izvoza v Ameriko je pripisati povečanju dohodkov ter mnogo večji razpoložljivosti blaga v Evropi. Plačilne bilance večine zahodnoevropskih držav so se izboljšate v letu 1952-53. Trgovina med zahodnoevropskimi državami in Sovjetsko zvezo ter njenimi zaveznicami pa je bila tudi lansko leto na zelo nizki ravni.
Cilju, ki ga predstavljate popolnoma svobodna mednarodna trgovina in zamenljivost valut, se počasi pribhžu-jemo in lahko pričakujemo, da bo podobno stališče značilno za nadalnte ukrepe, ki jih bodo verjetno v tej smeri še sprejeli.
Veliki in naraščajoči presežek Zah. Nemčije, ki je omogočil znatno povečanje uTToza, označuje poročilo kot verjetno naj večjo gospodarsko zanimivost v lanskem letu.
Članstvo Mednarodnega denarnega sklada se je v lanskem letu povečalo za dve državi — Haiti in Indonezijo — na 56; skupni delež vseh držav znaša sedaj 8 milijard 848,5 milijona dolarjev.
tfuofmiluio fiznbho
cmmca jio#oomj n*mnx muMtM/M
MANICA !2naXXJ20tithA'inNE .D’-—----—
GttANCA anaMj SAMA KONH I BUJ€-----
UMuct »ivtA......
»Fiinancitel Times« posveča posebno prilogo obnovi nemške industrije. U-vodno besedo je za to priložnost napisal nemški gospodarski minister prof. Ludwi.g Eohard.
V glavnem članku poudarja bonnski dopisnik lista, da je danes nemški izvoz šestkrat tolikšen kot pred vojno — 20 milijard nemških mark proti 4 milijardam 768 milijonom mark leta 1936 za ves Tretji Reich. Pri tem so odpadle na ozemlje današnje Zvezne nemške republike 3 milijarde 381 milijonov mark. To povečanje izvoza pa je še toliko bolj značilno, če upoštevamo, da kot večina industrij zahodnega sveta tudi zahodnonemška ne more izvažat) svojih proizvodov v vzhodno Evropo, ki je-bila do zadnje svetovne vojne njeno tradicionalno tržišče, in celo v Vzhodno Nemčijo ji je izvoz skoraj o-nemogočen.
Posebno se je dvignil izvoz strojne, avtomobilske in elektrotehnične industrije. Drugi članki priloge so posvečeni tako tradicionalnim nemškim industrijam, kot je n. pr. industrija igračk, in sorazmeroma nemškim industrijam, kot je industrija umetnih vlaken. Niirn-berška industrija igračk, ki jzvaža svoje izdelke že kakih 500 let, je v lanskem letu izvozila za 8 milijonov funtov šterlingov blaga, plačljivega v tujih valutah.
Neki drugi dopisnik pa piše, da je industrija umetnih vlaken industrija, ki se je v Nemčiji pojavila šele na prehodu iz prejšnjega v sedanje stoletje — sedaj med dinamičnimi in naglo razvijajočimi se vejami nemškega gospodarsta. Lansko leto se je proizvodnja umetnih vlaken v zahodni Nemčiji dvignila za kakih 22% na 181 tisoč ton. Z nedavnim znižanjem cene perlonu — izredno močnemu vlaknu
— je sedaj nemški perlon za približno 4% cenejši od ameriškega oziroma britanskega izdelka.
Ko povzema položaj ladjedelnic, piše neki drugi dopisnik, da je Zahodna Nemčija v ladijskih gradnjah danes druga največja država na svetu; lansko leto so njene ladjedelnice izdelale za 724.000 brt ladjevja. Z uvedbo modernih metod ladijskih gradenj, posebno še z uvedbo lakozvanega montažnega sistema, to je z uporabo že vnaprej izdelanih celotnih blokov ladijskih delov, proizvodnja še nadalje narašča. Čeprav po vojni v zahoidmonemških ladjedelnicah še niso pričeli graditi orjaških pr-ekooceanskih ladij, ki med seboj tekmujejo za takoitnenovani sinji trak, vihra črno-rdeče-zlata zastava Zahodnonemške ^vezne republike že na več kot 2.200 oceanskih ladjah, ki zopet pristajajo v New Yorku, Melbour-neu in Tokiu.
Med drugimi industrijami, ki tudi zaslužijo posebno pohvalo, zaradi naglo naraščujoče proizvodnje, so avtomobilska, strojna in petrolejska industrija; pri poslednji je treba še posebej poudariti, da krije z lastnimi viri pretežni del domače potrošnje.
Kot enega izmed glavnih činiteljev naraščujoče nemške proizvodnje pa ne smemo pozabiti na vlogo, ki jo pri tem igra nemška delovna sila. Sedanjega nad vse cvetočega razvoja poslov — razvoja, ki se najbolj jasno odraža v vedno večji mednarodmi moči nemške marke — ne bi bilo nikoli mogoče doseči brez edinstvene skromnosti in ra-aumevanja, ki ga kažejo tako nemški delavci kot njihovi zakonito izvoljeni predstavniki. Ta dva činiielja skupaj z ogromnim povečanjem nemškega izvoza predstavljata danes dvojno osnovo nove nemške industrijske moči.
Po novi 'razmejitvi se meja med cono A in B pomakne od Debelega rtiča nekako do sredi; med Debelim in Tankim rtičem, približno do Lazareta, ki ostane v coni A. Tako pridobi cona B od cone A 11,5 kv. kilometra ozemlja, na katerem prebiva okoli 3009 ljudi. Ozemlje, ki bo priključeno k coni B je široko približno poldrugi kilometer in -se razteza v dolžino 8 km, v tem pasu so slovenske vasi Škofije, Plavje, Hrovatini, Sv. Jernej in še nekatera
manjša naselja.
Svobodno tržaško ozemlje je bilo u-stanovljeno z mirovno pogodbo z Italijo, ki jo je v Parizu 10. II. 1947 podpisalo 21 držav. Pogodba je bila uveljavljena 15. sept. 1947. Dne 20. marca je bila objavljena takoimenovana trojma izjava zahodnih držav (Združenih Ameriških držav, Veli. Britanije in Francije) s predlogom, naj se vse Svobodno tržaško ozemlje Ocona A in B) priključi k Italiji. Se prej, to je 9. marca 1948 je bil podpisan v Rimu sporazum med Zavezniško vojaško upravo STO in italijansko vlado, s katerim je bila cona A vključena v italijansko carinsko in gospodarsko področje; nadzorstvo nad zunanjo trgovino cone A je dobila Italija. Dne 22. septembra 1948 je ZVU sklenila 'nov sporazum z italijansko vlado, ki dopolnjuje finančni sporazum z dne 9. marca 1948. Jugoslavija je pred Varnostnim svetem OZN protestirala proti tem isporazumom, ker niso v skladu .s stalnim tržaškim statutom, ki prepoveduje gospodarsko združitev STO s katero koli državo. Dine 21. oktobra 1948 je uprava anglo-ame-
riškega področja STO sklenila sporazum o gospodarskem sodelovanju z Združenimi ameriškimi državami (glede ugodmoeti Marshallovega plana); STO je bilo včlanjeno v OEEC (Organizacijo za gospodarsko sodelovanje v Evropi) kot posebna država - članica. Dne.9. maja 1952 je bil v Londonu podpisan sporazum med vladama ZDa in Vel. Britanijo ter italijansko vlado, po katerem je bila uprava cone A v bistvu izročena 21 italijanskim višjim funkcionarjem'. Izročitev oblasti je bila urejena z ukazom ZVU 11. septembra 1952. Anglo - ameriški častniki so ohranili naslednje oddelke ZVU: oddelek za pravne posle, oddelek za javno varnost (policijo), poveljstvo .pristanišča, oddelek za pošto in telekomunikacijo, Urad za ijiadzorstvp pomorskega prometa in obveščevalno službo (tudi radio). Dne 8. oktobra 1953 sta ameriška in angleška vlada objavili sklep, da se uprava cone A izroči Italiji. .Zaradi odpora Jugoslavije je bila izročitev sklepa odložena za eno leto in nato urejena z novim sporazumom vlad
Med diplomatskimi predstavniki Vel. Britanije, ZDA, Jugoslavije in Italije je bil 5 .oktobra podpisan v Londonu sporazum, ki se deli v dva dela: Spomenico (memorandum), ki so jo podpisali predstavniki vseh štirih držav in »Posebni statut«, ki zadeva obveze Italije in Jugoslavije v coni A oziroma v coni B.
NAMESTO VOJAŠKE CIViLNA UPRAVA
Spomenica ugotavlja, da so prizadete vlade sklenile, da ukinejo sedanje vojaške uprave v coni A in coni B in jih nadomestijo s civilnimi upravami. Ze ob podpisu mirovne pogodbe z Italijo je bilo jasno, da so bile vojaške uprave samo začasnega značaja. Ostale so, ker se je pokazalo, da je uveljavitev 'mirovne pogodbe z Italijo, v kolikor se nanaša na Svobodno tržaško ozemlje, nemogoča. Uprava cone A bo izročena Italiji; Vel. Britanija in .ZDA bosta umaknili svoje vojaške sile, medtem ko bodo v coni B uvedli civilno jugoslovansko upravo.
Na podlagi posebnega zemljevida (v prilogi I.) se bo meja med cono A in cono B premaknila proti severu. .Začasno razmejitev bo izvršila Zavezniška vojaška uprava v Trstu sporazumno z jugoslovansko vojaško upravo. To delo mora biti končano v treh tednih od dneva podpisa sporazuma. Dokončno razmejitev bo izvršila razmejitvena komisija, ki jo bosta takoj imenovali italijanska in jugoslovanska vlada.
Italijanska in jugoslovanska vlača sta se obvezali, da bosta uveljavili »Posebni statut« (v prilogi ID. Italijanska vlada bo ohranila v Trstu prosto pristanišče v smislu določb mirovne pogodbe z Italijo (členov 1-20 priloge VIII). Ne barjanska ne jugoslovanska uprava ne bosta ne s pravnimi ne z upravnimi ukrepi ravnali proti osebam ali imovini katerega koli prebivalca na področjih Svobodnega tržaški.ga ozemlja.
V dveh mesecih od dneva podpisa sporazuma se bosta jugoslovanska in italijanska vlada pričela pogajati o ureditvi obmejnega prometa, o olajšavah za prehod prebivalstva obmejnih področij čez mejo po kopnem in po morju, da se tako zagotovi običajna trgovinska ip druga dejavnost. Do sk'e-nitve tega sporazuma bodo pristojne
STO pod upravo civilnih oblastev
Goro A prevzame italijanska uprava Pravice Slovencev zajamčene
oblasti v coni A in coni B storile ukrepe za olajšanje krajevnega obmejnega prometa. V teku enega leta se osebe ki so bile prej prisotne na področju coite A in cone B, lahko vrnejo na področje. Te osebe, kakor tiste, ki so se že vrnile, bodo uživale iste pravice kakor ostali prebivalci obeh con. Razpolagale bodo s svojo imovino v smislu obstoječih zakonov, v kolikor je medtem niso prodale. V dveh letih bodo osebe, fci so prej živele v coni A ali coni B, a se zdaj ne nameravajo vrniti, ali pa osebe, ki .se nameravajo izseliti iz cone A ali cone B v teku enega leta, lahko odnesle svojo premičnino in svoja finančna sredstva. Pri selitvi ne bodo plačale nikakšne carine ali kakršne druge pristo btee. Osebam, ki se bodo odločile prodati svoje premičnine in nepremičnine V teku dveh let — ne glede na to, kje bodo stanovale — bodo denar, vnovčen od prodaje te imovine, položili na posebnih računih pri narodnih bankah Fa-lije, oziroma Jugoslavije. Jugoslavija in Italija sta se obvezali, da bosta o tem sklenili podroben sporazum v šestih mesecih.
DOLOČBE
«posEBma smiT/D
Italijanska in jugoslovanska vlada hočeta zagotoviti prebivalstvu človeške pravice in osonvne svoboščine brez razlikovanja (diskriminacije) glede rase. spola, jezika in vere. Zato sta se sporazumeli;
ENAKOPRAVNOST VSEH DRŽAVLJANOV
1.	Italijanske in jugostevanske oblasti bodo pri upravljanju ravnale v skladu z načeli Splošne deklaracije o človeških pravicah, ki jo je sprejela Organizacija združenih narodov 10. decembra 1948. Zato bodo vsi prebivalci brez razlike v celoti uživali osnovne pravice in svoboščine, ki jih navaja omenjena deklaracija.
2.	Pripadniki jugoslovanske narodnostne skupine y coni A in pripadniki
italijanske narodnostne skupine v coni B bodo uživali enake pravice kakor ostali prebivalci v teh področjih, in sicer a) enakost z ostalimi državljani glede političnih in državljanskih pravic; b) enakopravnost pri dobivanju in pri izvrševanju javnih služb, funkcij, poklicev in nazivov; c) enakost glede vstopanja v javne in upravne službe. Italijanska kakor jugoslovanska uprava bosta poskrbeli, da bosta obe narodnostni 'skupini (jugoslovanska v coni A in italijanska v coni B) pravično zastopani na upravnih položajih, zlasti pa na področjih, kakor je šolsko nadzorništvo, kjer gre še izrecno za koristi teh prebivalcev; d) enakost ravnanja pri izvrševanju njihove službe in poklica v poljedelstvu, trgovini in industriji ali na kakem drugem področju, kakor tudi pri organiziranju in vodstvu gospodarskih združenj in organizacij v ta namen. Enakost velja tudi glede obdavčenja. Osebam, ki se sedaj bavile z določenim delom ali poklicem, a nimajo potrebne diplome ali spričevala za izvrševanje te dejavnosti, bo dan rok 4 let, v katerem lahko pridobijo potrebno diplomo ali spričevalo. Te osebe lahko ostanejo na svojem sedanjem delu ali v svojem poklicu, čeprav nimajo za to potrebnih lis! in, pod pogojem, da si jih pridobijo v omenjenem raku; e) Enakost ravnanja glede uporabljanja jezika kakor določa spodaj navedena točka 5; f) enakopravnost z ostalimi državljani na splošnem področju socialnega zavarovanja in pokojnin, vključivši tudi pokojnine za vojne invalide in članom družin padlih v vojni.
PROSVETA IN SOLA
3.	Prepovedano je podžiganje nacionalne in plemenske mržnje na obeh področjih; vsako tovrstno dejanje se bo kaznovalo.
4.	Zajamčen bo narodnostni značaj in neovirani kulturni razvoj jugoslovanske narodnostne skupine v coni A in italijanske v coni B. Narodnostne'skupine bodo imele pravico do lastnega
tiska v svojem materinskem jeziku; a) p; osvetne, kulturne, društvene in športne organizacije obeh narodnostnih skupin bodo lahko svobodno delovale v smislu obstoječih zakonov. Deležne bodo istega ravnanja kakor druge ustrezajoče organizacije zlasti glede uporab Ijanja javnih poslopij, radia in pomoči iz javnih finančnih sredstev; c) obe narodnostni skupini bosta deležni pouka v materinskem jeziku v olroških vrtcih, osnovnih, srednjih in strokovnih šolah. Takšne šole bodo povsod, kjer so pripadniki jugoslovanske narodnostne skupine v coni A in pripadniki italijanske narodnostne skupine v coni B. Obstoječe šole, kakor so navedene v priloženem spisku se bodo ohranile na obeh področjih.
O tem se bosta vladi Jugostevije in Italije posvetovau v posebni mešani komisiji, ki jo predvideva posebni statut v točki 8). Itelijanslke in lugo-slovanske oblasti bodo takoj izdale zakonske določbe za ureditev stalne organizacije teh šol. Učitelji, katerih govorni jezik je italijanski ip so na dan sporazuma zaposleni v coni B, ne bodo odpuščeni iz razloga, ker nimajo potrebne učiteljske diplome. Ta dotečba se bo uporabila samo za zgoraj omenjene kategorije. Jugoslovanske in italijanske oblasti bodo v okviru svojih obstoječih zakonov sprejele vse razumne ukrepe, da omenjeni učitelji pridobijo kvalifikacijo za isti status kot redni člani učiteljskega osebja. Učni program navedenih šol ne sme biti v nasprotju z nacionalnim značajem učenca.
UPORABA JEZIKA V JAVNIH URADIH
5.	Pripadniki etičnih skupin v coni A in coni B bodo lahko svobodno uporabljali svoj jezik v zasebnih in uradnih odnosih z upravnimi in sodnimi oblastmi obeh področij. Imeli bodo pravico, da od oblasti prejmejo odgovor v istem jeziku; pri ustnih odgovorih bodisi neposredno ali po prevajalcu, in pri dopisovanju morajo oblastva preskrbeti vsaj prevod odgovora. Javne listine, ki se nanašajo na pripadnike na-
Združenih ameriških držav, Vel. Britanije, Jugoslavije In Italije, ki je bil podpisan 5. oktobra 1954.
Como A loči od cone B tako imenovana Morganova linija (imenovana po ameriškem generalu, ki se je udeležil pogajanj); ta je bila potegnjena s sporazumom, sklenjenim 20. junija 1945 v Devinu med predstavniki anglo-ameri-ške in jugoslovanske vojske. Ta sporazum je slonel na sporazumu med poveljstvom jugoslovanske vojske i i zavezniške vojske v Beogradu 9. juui a 1945. Na podlagi tega sporazuma je jugoslovanska vojska, ki je prva prodrla v Trst 1. maja 1945, zapustila mesto dne 11. junija.
Površina vsega Svobodnega tržaškega ozemlja meri 738 kv. kilometrov, same cone A 222, cone B pa 516 kv. kilometrov.
Po podatkih štetja, ki ga je izvršila ZVU 4. novembra 1951 je bilo v coni A 296.229 prebivalcev, po jugoslovanskem štetju dne 15. decembra 1949 pa v coni B 64.823 prebival a, v obeh cona'i torej 361.052. Glede delitve prebivalstva po narodnosti se je treba omejiti na cenitev, ker ni bilo po letu 1921 nobenega uradnega štetja po naiodnosti. Niti to štetje ni zanesljivo, ker so ga izvedli v znanih političnih razmerah. Poleg tega je prebivalstvo v stalnem premikanju, ker se zlasti iz cone B Italijani močno - izseljujejo. Po jrodat-kih Zavezniške vojaške uprave je bilo v coni A leta 1950 63.000 Slovenrev; v 'Samem Trstu 50.000 in v okolici 18 tisoč. Na podlagi volitev leta 1911 so število Slovencev v Trstu cenili na 80 tisoč.
n
nase

o
u

rodnostnih skupin — tudi sodne razsodbe — bodo spremljane s prevodom v ustrezajočem jeziku. To velja tudi za uradna obvestila, za javne proglase in publikacije.
NAPISI IN IMENA ULIC
V volilnih enotah tržaške občine in ostalih občin na področju italijanske uprave, v katerih pripadniki jugoslovanske narodnostne skupine sestavljajo najmanj eno četrtino prebivalstva, bodo napisi na javnih ustanovah in imena krajev in ulic v jeziku te e'ič-ne skupine, kakor tudi v jeziku oblasti, ki vrši upravo; prav tako bodo v občinah v coni B, kjer predstavljate pripadniki italijanske etične skupine najmanj četrtino prebivalstva bodo ti napisi in imena v italijanskem jeziku poleg jezika upravne oblasti.
GOSPODARSKI RAZVOJ ZAJAMČEN
6.	Gospodarski razvoj jugoslovanskega narodnostnega prebivalstva v coni A in italijanskega v coni B bo zajamčen brez razlikovanja (diskriminacije' iin s pravično razdelitvijo finančnih sredstev.
7.	Nobena sprememba mej osnovnih upravnih edinic v coni A in coni B se ne sme izvršiti z namenom, da se ogroža etnični sestav enot za katere gre.
NADZORNA KOMISIJA
8.	Sestavljena bo posebna mešana jugoslovansko - italijanska komis ja, ki bo pomagala in svetovala glede vprašanj, ki se nanašajo na zaščito jugoslovanske narodnostne skupine v coni A im italijanske v coni B. Komisija bo sprejemala pritožbe in vprašanja, ki jih bodo postavljali pripadniki odnosnih narodnostnih skupin glede izvajanja posebnega statuta. Jugoslovanska in italijanska vlada bosta omogočili, da komisija obišče področja pod njuno upravo in ji bosta dajali vse olajšave pri vršitvi njene dolžnosti. Med vladama se bodo lakoj pričeli razgovori o podrobnih določbah za poslovanje komisiie.
SPISEK ZAJAMČENIH SOL
Posebnemu statutu je dodan posebni spisek šol, katerih obstanek je zajamčen. Ta obsega vse dosedanje slovenske šole na Tržaškem kakor tudi italijanske šole v coni B. Glede slovenskih strokovnih tečajev v čopi A pripominja, da bodo spremenjeni v .strokovne šole v .skladu z italijanskimi zakoni.
Splendid isolation
Evropska obrambna zveza je po francoskem mnenju propadla, ker si ji niso hoteli pridružiti Angleži. Po zadnjih londonskih razgovorih o oborožitvi Nemčije so Angleži sicer pripravljeni pustiti v Evropi nekaj divizij, ker vedo, da pelje pot z evropske celine na britanske otoke, toda z Evropo se nočejo tesno povezati. Ker se zavedajo, da utegnejo prehudi zapetljaji v Evropi ogrožati tudi samo Vel. Britanijo, poskušajo v Evropi posredovati v kritičnih trenutkih, in sicer s pogajanji in le redko z vojaško silo, pa tudi v tem primeru samo do določene meje. Nikdar ne postavijo pa kocko svojega obstanka. Vedno pazijo, da bi se v Evropi ohranilo ravnovesje sil, zato pričnejo rušiti vsako evropsko silo v trenu!-ku, ko se pokaže njeno 'Stremljenje za nadvlado.
V kanadskem parlamentu je leta 1896 nekdo uporabil označbo »splendid isolation« (krasna osamitev), ko je ho tel označiti zunanjepolitični položaj Velike Britanije. Ta označba Se je tako’, oprijela tudi angleških publicistov in časnikarjev.
Sedanji predsednik angleške vlade Win'Ston Churchill je nekoč dejal, da se ima za dobrega Evropejca. Po drugi svetovni vojni je začel tudi delati za združeno Evropo, toda vedno s primerno oddaljenostjo, Računati je moral z miselnostjo Angležev, ki živijo na Britanskih otokih z duševnostjo, ki ni evropska. Zanimive so izjave predsednikov angleških vlad v preteklosti o tem vprašanju. William Pitt je leta 1797 dejal; »Bodite hvaležni za nasprotje med nami in drugimi evropskimi državami!«. Disraeli je lela 1859 izjavil: ».Zavedajte se vselej, da ni Anglija same evropska sila, čeprav je z Evropo povezana po izroči lu, nagibih in ob čajih!«. Chamberlain je leta 1938 izjavil: Prav zaradi naše duhovne oddaljenost od Evrope, je verjetno naša posebna dolžnost, da nastopimo kot posredovalci«.
Vprašanje je samo, s kakšno srečo Angleži posredujejo in komu vprid — Evropi ali sebi. Ni slučajne, da se je tržaški sporazum podpisa] v Londonu. Ze navodila, ki jih je londonska vlada dala generalu Aireyu, conskemu poveljniku v Trstu, ki je nepresteno poudarjal. da je treba cono A priključiti k Italiji, so bila vidno znamenje komu v prido bodo Angleži posredovali.
Na zadnji konferenci v Londonu, kje ■ so državniki deve ih zahodnih držav razpravljali o oborožitvi Nemč::e n tekali nadomestilo za Evropsko obrambno skupnost, je angleški zunan'i minister Eden izjavil, da bo Anglija zadržala v Evropi 4 divizije ako bodo to zahtevale prizadete sile. Sltori] je lo na ljubo Framozom, da bi preprečil polom konference. Neki veliki pariški ksl je pripomnil, da je bila to ena najbolj dramatičnih odločitev, sklepov, ki jih je sprejete britanska diptemacija v zadnjih 50 letih. S tem je hotel poudariti, da angleška vlada ni lahko prelomila z dosedanjo politiko »splendid isolation«.
I
fz žii/ljcnja
MED NJIMA
Ves razburjen krikne on: »žrtvoval sem ti svoja najboljša leta!« — »V redu,« ga zavrne mirno ona; »če so bila to najlepša leta ...«
MIROLJUBEN MODRIJAN
Ko se je francoski jiiozoj Ernest Renan odpravljal na pot v Sirijo, so ga začudeno vprašali, zakaj si ni nabavil puške, »čemu naj mi bo puška?« je vprašal Renan. »Mar ne veste, da tam razsajajo roparji?« — »Morda,« je odgovoril. »Toda čemu naj bi mi bila pušica prav v tem primeru. Saj bi mi jo vendar roparji takoj ugrabili!«
MED PESNIKI
Nekega dne je Paul Verlaine ves zamišljen sedel v pariški kavarni s svojim prijateljevi. Nenadoma je izvlekel listnico, jo odprl in dolgo zrl vanjo. »Kaj pa iščete v njej?« ■— ga je vprašal prijatelj. — »O,« je odgovoril Verlaine, »gledal sem, ali me še žeja.«
Nemški kancler dr. Konrad Ade* nauer ima 79 let. V Zahodni Nemčiji ga zaradi njegove starosti kratko i-menujejo »der Alte«. Nastop francoskega ministrskega predsednika na konferenci v Bruslju proti Evropski obrambni skupnosti je Adenauerja tako razburil, da se ga je polotila huda nespečnost. Poslej je lahko zaspal samo ako je poprej zaužil uspavalno eredstvoi. iPravfi petam je zanj šele sledil, ko je še francoska skupščina dokončno odbila Evropsko obrambno skupnost, v kateri bi bila Nemčija popolnoma enakopravna Franciji. To je bil poraz politike za sodelovanje z Zahodom. Adenauerjeva vlada se je stresla. Nenadoma je priletel v Bonn ameriški zunanji minister Dulles in je obljubil Adenauerju vso pomoč.
Ameriška pomoč je pripomogla na zadnji konferenci devetih zahodnih držav v Londonu do sklenitve sporazuma, ki dovoljuje Nemčiji oboroženo vojsko 12 divizij in ji obljublja notranjo suverenost. To je bilo gotovo najbolj učinkovito zdravilo proti Adenauerjev! nespečnosti.
Nadomestek za Evropsko obrambno skupnost. Na pogajanjih 9 zahodnih držav v Londonu so končno pritegnili Zahodno Nemčijo v krog zahodnih držav in našli nekoliko medlejše nadomestilo za Evropsko obrambno skupnost, ki je propadla za radi francoskega nasprotovanja. Staro bruseljsko pogodbo iz leta 1948, ki so jo sklenile Anglija, Francija, Holandija, Belgija in Luksemburg proti Nemčiji in Sovjetski zvezi, so obnovili in sprejeli v njo Zahodno Nemčijo Jn Italijo. V Londonu so tudi obljubili Nemcem, da postane Nemčija v kratkem popolnoma neodvisna država in da bo prenehala zavezniška zasedba. Angleži pustijo v Evropi 4 divizije za skupno obrambo proti morebitnemu napadu s strani ZSSR. Zahodne sile bodo predložile, naj se Nemčija sprejme v Organizacijo združenih narodov.
DOKONČEN PRELOM MED HOLANDIJO IN INDONEZIJO. Nedavno sta se Holandija in Indonezija mirno razšli. Holandsko-indonezijska zveza, ki je bila ustanovljena 1. 1949, je bila razveljavljena. Holandci so to vest sprejeli vdano, ker ni bilo drugega izhoda. Indonezijci niso hoteli več ostati v zvezi s Holandijo. Holandci so takoj po vojni, ko so Indonezijci zahtevali prostost, zamudili priložnost in čakali do' leta 1949. Med vojno so bili Indonezijci naklonjeni Holandcem, odkar so jlih napadli Nemci. Toda Japonci so priznali Indoneziji samoupravo; nato so jih podprli tudi Američani in Angleži proti Holandcem.
AMERIKA SE NE DA UGNATI. A-meriški generalštab utrjuje postojanke v državah okoli Indokine. Po pogajanjih v ameriškem . vojnem ministrstvu, ki jih je vodil poveljnik taj-landsfce (siamske) vojske, bo TaTan-dija postavila na noge nove divizije, ki jih bodo oborožili in izurili Američani. Od lanskega avgusta je v Taj-landiji pod poveljstvom ameriškega generala 200 ameriških častnikov. To vojaško odposlanstvo bodo sedaj pomnožili. V Ameriki študira 500 taj-landskih oficirjev. Američani bodo v Tajlandijd zgradili vrsto letališč in o-jačili tajlandsko letalstvo. Zgradili bodo 500 km dolgo avtomobilsko cesto. Za oborožitev držav okoli Indokine je Amerika določila 17 milijonov dolarjev.
Nemci o zaorebškem velesejmu
Znani nemški gospodarski list »Han-delsblatt« je priobčil iz Beograda daljše poročilo o zagrebškem velesejmu. Dopisnik pripominja, da sta pomanjkanje deviz in nejasen zunanje-trgovinski položaj Jugoslavije ovirala zaključke. Jugoslavija štedi z devizami in skuša zmanjšati uvoz, da bi uravnovesila trgovinsko bilanco. Poleg tega se napovedujejo ostrejše določbe glede nadzorstva nad deviznim prometom. Pisec obžaluje, da je letos nastop zahodno-nemških podjetij zaostajaj za razstavljale! iz drugih držav, kakor iz Anglije, Avstrije in Italije. Razstavni prostor zahodnonemških razstavljalcev se je letos zmanjšal za polovico v primeri z lanskim. Poleg tega so bila nemška podjetja preveč raztresena. To zunanjo zaostalost nemških podjetij je toliko bolj obžalovanja vredna, ker je Zahodna Nemčija v trgovinski izmenjavi z Jugoslavijo na prvem mestu. Zato morajo za prihodnji zagrebški velesejem nemška oblastva podpreti nemške raz-stavljalce, da bi lahko nastopili bolj propagandno. Z jugoslovanske strani so pripravljeni dati Nemcem na razpolago poseben paviljon, ako se ti za to pravočasno pobrigajo.
Glede jugoslovanske udeležbe rta sejmu ugotavlja dopisnik, da letos obseg jugoslovanskih proizvodov presega tuje razstave. Razstava jugoslovanskih izdelkov je napravila močen vtis, čeprav jugoslovanski proizvodi zaradi previsokih proizvodnih stroškov še ne morejo popolnoma konkurirati s tujimi glede cen. Pozornost je zbujala čedna oprema jugoslovanskih živilskih proizvodov, ki povsem ustreza izvoznim zahtevam.
JESENSKI DUNAJSKI VELESEJEM
Na jesenskem dunajskem sejmu je letos razstavilo 2900 razstavljalcev. Med temi je 2000 dunajskih podjetij in 400 iz ostalih avstrijskih dežel; 500 razstavljalcev predstavlja 1300 tujih podjetij. Med temi jih je 742 iz Zahodne Nemčije, 160 iz Italije, 81 iz ZDA, 74 iz Švice in 72 iz Vel. Britanije. Kolektivno razstavljajo Belgija, Bolgarija, Vel. Britanija, Italija in Jugoslavija, Sovjetska zveza,Cehoslovaška, Madžarska in Zahodna Nemčija. Tržaška razstava je predvsem propagandnega značaja. Pozornost vzbuja tržaški propagandni avtobus. Prikazano je tržaško pristanišče, tržaško gospodarstvo sploh in turizem. Ob tej priložnosti je dunajski tisk posvetil več člankov tržaškemu pristanišču. Sejem so obiskali tudi predstavniki tržaškega gospodarstva pod vodstvom predsednika Trgovinske zbornice kap. G. Cosulicha.
Med državami, ki so nastopile s skupno (kolektivno) razstavo, je bila tudi Jugoslavija. Razstavljalo je 38 jugoslovanskih podjetij, in sicer iz Slovenije 4 (Litostroj, Impol-Slov. Bistrica, Dom, in Medex iz Ljubljane; iz Srbije 11 in iz Hrvatske 13, iz Bosne in Hercegovine 5, iz Makedonije 4 in Turistična zveza Jugoslavije. Živilske proizvode je razstavljajo kar 17 jugoslovanskih podjetij.
Mednarodni tisk je splošno izrekel ugodno mnenje o jesenskem dunajskem sejmu; to je bil jubilejni sejem, ker je bil že 60. Tržaški gospodarski publicist dr. Lunder je v milanskem listu »II Sole« pohvalno pisal o sejmu in hkrati o tržaški propagandni razstavi.
ZSSR NA VELESEJMU V BCCNU
Letos je na velesejmu v Bocnu na Južnem Tirolskem razstavljalo 1347 podjetij, se pravi več kakor lansko leto, ko jih je bilo 1214. Podjetja iz Italije (805) so bila na prvem mestu, med tujimi podjetji so prednjačile tvrdke iz Zahodne Nemčije (234 - prejšnje leto 207); takoj za njimi so bili Američani (90), nato Avstrijci (82); iz ostalih držav je bilo 136 podjetij. Med temi je bila letos prvič Sovjetska zveza. Rusi so z Južno Tirolsko sklenili kompenzacijsko pogodbo v vrednosti 1,6 milijona dolarjev. Dobavljali bodo porcelan, steklo in stroje, uvažali pa sadje, vino in zelenjavo. Med Južno Tirolsko in Vzhodno Nemčijo je bil sklenjen dogovor za izvoz južnotirolskega blaga v vrednosti 1 milijarde lir.
Sejem je trajal od 17. do 27. septembra. O zaključkih še niso bila objavljena poročila. Največ kupčij so vsekakor zaključili Nemci. Letos se je ital;-jansko-nemška izmenjava pomnožila za
15% y primeri z lansko. Nemci prodajajo v Bocnu navadno največ strojev za kmetijstvo in obdelavo lesa. Vodstvo sejma je v rokah Južnih Tirolcev, predsednik sejemske uprave je dr. VValter von Waither. Razstavni prostor zajema 37.000 kv. metrov.
ZSSR TUDI V DAMASKU
Mednarodni sejem v Damasku je trajal od 1. septembra do 1. oktobra. Poročila o sejmu so ugodna. Udeležba tujih obiskovalcev je bila velika. Samo iz Iraka je bilo napovedanih 35.000 o-biskovalcev. Sejem je velikega pomena za ves Bližnji vzhod. Poleg zahodnih držav sta se pojavili tudi Sovjetska zveza in Kitajska. Ruski paviljon je bil v primeri z ostalimi ogromen. Mnogo težkih strojev, steklenih izdelkov in živil je bilo tudi iz drugih vzhodnih držav. Močna je bila tudi u-deležba Združenih ameriških držav. Zahodnonemški paviljon je obsegal
3.000	kv. metrov. Poročila nemških strokovnih listov ugotavljajo, da ni bil nastop nemških podjetij posebno posrečen. Priprava je bila pomanjkljiva, zlasti v primerjavi s sovjetskim paviljonom, kj je stal okoli 500.000 dolarjev. Sejma se je udeležilo 26 držav. SEJEM ZA BLIŽNJI VZHOD V
BARIJU
»Sejem Bližnjega vzhoda« v Bariju je zaključil minister Campilli 28. septembra. Predsednik sejemske uprave je ugotovil, da je letos razstavljalo nad
6.000	razstavljalcev, med njimi 2.100 iz tujih držav. Pokrito sejmišče obsega
90.000	kv. metrov. Sejem je obiskalo 30 tujih gospodarskih odposlancev. Med predstavniki italijanske industrije in tujih kupcev je bilo 800 sestankov. O učinku teh sestankov ni bilo izdano nikakšno poročilo. Tako ni bilo mogoče zvedeti za obseg dejanskih zaključkov.
USPEH VELESEJMA V LIPSKEM ,
Na letošnjem velesejmu v Lipskem (Leipzigu) je bila udeležba močnejša kakor prejšnja leta. Poleg vzhodnih držav (Sovjetske zveze, Cahoslovaške, Poljske, Romunije, Bolgarije, Madžarske in Kitajske) so se sejma udeležile Argentina, Avstrija, Belgija, Brazilija, Čile, Danska, Egipt, Francija, Grčija, Indija, Indonezija, Iran, Irska, Italija, Izrael, Kolumbija, Libanon, Lihtenštajn Luksemburg, Maroko, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Švedska, Vel. Britanija, Švica, Turčija, .Zahodna Nemčija in Združene ameriške države. Države izven vzhodnega bloka so letos zavzele 9262 kv. metrov prostora (lansko leto samo 3286) v paviljonih, na prostem pa 1715 (lansko leto 150) kv. metrov. Poteg tega so posamezni razstavljale! iz ostalih zahodnih držav zavzeli So29 kv. metrov v paviljonih (lani 3401), na prostem pa 3796 (lansko leto 770) kv. metrov. Število razstavljalcev je narastlo od 8196 na 8761. Razstavljalni prostor je bil povečan na 2,308.524 (prejšnje leto 135.172) kv. m, od tega 85.653 za vzorčni sejem, 88.371 za tehnični in 64.500 na prostem.
jMUtzčnt'
Letovanje na Koroškem. Znanec, ki je bil letos na letovanju v Selah, blizu Borovelj, nam je dal nasllednje podatke o svojem letošnjem letovanju v teh krajih. Sele so. 950 m nad morjem. Pen-saon (prenočišče jn hrana) pri zasebnikih stane 25 šilingov na dan. (Šiling velja v Trstu okoli 25 lir). Od Borovelj do Sel pelje kakih 10 km dolga cesta po ozki dolini. V tem kraju vlada popoln mir, da se človek res lahko živčno odpočije. Mnogo je sadovanjakov in gozdov. Kmetije so precej raztresene. Sele so postale znane zlasti v zadnji svetovni vojni. Nemški Gestapo je na r-reč polovil leta 1943 13 domačinov, ki so jim nato na Dunaju odsekali glave, ker niso hoteli služiti v nemški vojski. Ljudje so zelo prijazni in veseli vsakega obiska iz Trsta.
»Touring Club ItalianoH, ki ima 400 tisoč članov, je bil ustanovljen 18. novembra 1894. Letos bo praznoval 60 letnico svojega obstoja. Ustanova je znana po svojih turističnih publikacijah, vodičih in zemljevidih. Po vojni je ustanovila tudi »Blagajno za potovanja in počitnice« (Cassa Viaggi e Vacanze), ki omogoča manj premožnim, da s štednjo med letom prihranijo denar za počitnice.
No, 7ias tedaj še niso preganjale take misli, zato so se pa P naših želodcih začeli oglašati nekaki čudni občutki praznote. Zavili smo kar v prvo restavracijo, ki\ se nam je pojavila na poti, in to še posebno zato, ker nam je pred njo stoječi debeli gostilničar važno zatrdil, da se v njegovi gostilni najokusnejša jedila po najnižji ceni. Maloštevilni gosti sicer niso potrjevali njegovega hvalisanja in povrhu nas je še neverjtna zunanjost te jedilnice skoro zopet zagnala na cesto. Dolga in ozka soba je bila prej kot jedilnica nekakšna secirna dvorana medicinske fakultete. Ob stenah sta bili postavljeni dve vrsti golih
kamnitih miz, izmed katerih je vsaka imela v zgornji plošči zvrtane štiri luknje. Edini jedilni pribor je bil ob vsako luknjo položen dobro nabrušen nož. Posedli smo vsak pred svojo luknjo in tako zasedli kar tri mize. Ne da bi kaj naročili, so se pred nami nenadoma znašle steklenice s pivom, ker vina v severni Braziliji ni na trgu. Vprašal sem po kozarcu, toda natakar mi je prav nazorno pokazal, da lahko pijem kar iz steklenice.
MESO, NABODENO NA MEČ
Za nasprotovanje tudi ni bilo časa, ker se je medtem na vratih kuhinje že pojavil debeli gostilničar z nekakimi dolgimi meči v rokah, na katerih so Pili nabodeni različni kosi pečenega mesa. Junaško je zasadil v vsako luknjo na mizi po en meč in nas s široko kretnjo roke povabil, da kar lahko pričnemo s pojedino, čeprav sem obredel že precej tujih zemlja, takega načina pogostovanja še nisem doživel. Misli so mi bežale v vse te kraje, da bi odkril izvor te šege, dokler se mi ni končno posvetilo v glavi, da so se takole nekako gostili na hajduških pojedinah v gozdovih Su-
madije. Požrešno sem buljil v mogočno sabljo pred seboj, na kateri so se vabeč vrstili kosi pečene kokoši, nekaka vrsta klobase, pečena jančko-va črevesa vn še nešteto mesnatih dobrot. Do solz ganjen sem se lotil obrezovanja teh, saj so me tako dobro spominjale na naše ražnjiče in čevab-čiče. Nehote pa mi je pri tem ušlo na usta vprašanje, kako se mora zaključiti taka pojedina, ako se med njo pijani mornarji spro in poslužijo res nenavadnega jedilnega pribora.
Sonce je že zahajalo izza razgretih pernambuških gričev, ko smo se vračali v pristanišče. V nasprotju s središčem. mesta je tu vladalo pravo mrtvilo. Nikjer ni bilo žive duše. Brez nezgod smo prekoračili dolgi most in zavili okrog ogla pristaniške uprave, ko smo se znašli pred razsvetljeno izložbo neke brazilske potovalne agencije. Naše pozornosti pa ni vzbudila ta, s pestrimi lepaki obložena izložba, temveč vet it a brazilska zastava, ki se je vila na drogu nad njo.
Mogoče ste čitali Freudovo »Psihologijo vsakdanjega življenja« in v njej naleteli na zapletene izraze kot so: istočasna koncentracija misli več oseb na en predmet, ter: hitra reakcija poedincev z enako odločitvijo itd.
Prav zaupno vam povem, da so Freudove teorije vsaj v tem pogledu prav točne. V našem primeru od koncentracije misli pa do hitre reakcije ni preteklo niti pet sekund in že je bila lepa zastava dobro skrita za Miletovo srajco.
NAMESTO DENARJA — LEPE NOVICE
Prebujal se je tretji dan našega bivanja v Novem svetu in z njim so se začele pojavljati tudi prve težave. Po sporočilu družbe, Katerega sem prejel še pred odhodom iz Las palmasa,
naj bi finansiranje našega potovanja od Pernambuka dalje prevzel njen družabnik, furlanski grof, ki je med tem že prispel v Buenos Aires. Nadejal sem se, da je ta pri konzulatu zadevno že vse uredil in da bom tam tudi našel vsa potrebna sredstva in navodila za nadaljevanje potovanja. Na žalost sem pri priletnem, toda še vedno mladostno razpoloženem konzulu, sprejel le kratek brzojav za mornarja Srečka, za nas ni bilo niti e-nega pisma in kam šele denarja, ki nam je bil tako potreben za nakup hrane in nafte.
Slabe volje sem napustil razkošno konzulovo vilo in kako tudi ne bi bil zlovoljen, ko sem namesto tako zaželenega denarja imel v žepu samo skromno naznanilo, da se je svet povečal zo, enega trpina in mi je. v ušesih še brnelo zaupno, toda zelo dve:::-Ijivo konzulovo zagotovilo:	»Kapi
tan, ako kaj potrebujete, se kar zopet oglasite.« Najmanj stokrat sem že slišal podobne izjave v raznih konzularnih uradih pristanišč, ki smo jih do sedaj obiskali in vedel sem, da se s tako tolažbo ne moremo prikazati pred sestradano posadko »U-enove«.
Dobro se spominjam, da se je prav v tem trenutku v meni zbudil še nepoznani pustolovski nagon. Razmišljal sem o tej novi obliki mojega značaja, ko sem se znašel v sredini mesta pred lepo kavarno; s pročelja se mi je z velikega reklamnega plakata smejala prikupna mulatka. Ob vstopu v to razkošno zabavišče sem podzavestno segel pod brado, da se prepričam, ali je vse v redu z mojo kravato, ko so mi oči obstale na veseli druščini, v kateri je nedvomno imel glavno besedo postavni mladenič, oblečen v belo obleko in s tropsko čelado na gla_ vi. Nič ni bilo posebnega na tej veseli druščini in prav gotovo ji ne bi posvečal toliok pažnje, da ni bilo te tropske čelade, ki me je močno spominjala na neko drugo podobno pokrivalo, ki je noč in dan pokrivalo betico enega izmed potnikov »Genove«.
(Se nadaljuje) K. P.
fcciotrj-	—
UTRINKI
V EGIPTU SE RAZDRE VSAKI TRETJI ZAKON. Poročevalci socialnih razmer in sama egiptovska vlada se vznemirjajo zaradi silnega naraščanja razporek v Egiptu. Lansko leto se je razporočilo 80.000 parov. Od meseca do meseca se število razporek množi, na ulici je vedno več nepreskrbljenih otrok, pa tudi žena. Po koranu (mohamedanskem svetem pismu) odloča o zakonski zvezi versko sodišče. Koran daje vso oblast v zakonu možu. Ako je žena bolna, jo mož lahko pošlje nazaj k staršem; ako ti ne živijo več, jo mož lahko prepusti na milost in nemilost Alahu. Tako je v Egiptu prišlo do tega, da se vsak tretji zakon raz-dere. V Kairu rešijo šejki 25 tožb za razpordko na dan. V vse Egiptu čaka na rešitev okoli 500.000 takšnih tožb. Bolezen razporoke se je pričela širiti zlasti med revnejšimi sloji. Vlada se vznemirja zaradi tega splošnega pojava in poskuša pripraviti javnost na spremembo koranskih določb s primerno časopisno agitacijo. Toda mohamedanska duhovščina se odločno upira vsaki izpremembi.
Naraščanje denarnega obtoka v Italiji. Po podatkih Italijanske narodne banke je denarni obtok do 31. avgusta v primerjavi s položajem konec julija narastel za 3 milijarde lir; dvignil se je od 1.391,6 na 1.394,6 milijarde lir. V juliju 1954 je narastel za 51 milijard (3,80%); julija 1953 se je dvignil za 39,3 milijarde (3,15%), julija 1952 za 49,6 (4,10%).
Kanadski dolar več vreden kakor ameriški. Vrednost kanadskega dolarja je zopet večja kakor vrednost ameriškega. Proti koncu septembra je bil kanadski dolar v Curihu vreden 4,40 švicarskega franka, medtem ko si a-meriški dolar lahko dobil po 4,28 švicarskega franka. 2e junija in julija meseca je Kanadska narodna banka (Bank of Canada) opazila težnjo kanadskega dolarja za dviganje nasproti ameriškemu. Banka je skušala to preprečiti z nakupovanjem ameriških dolarjev, ki je doseglo 70 milijonov dolarjev; vendar se ji pi posrečilo potisniti kanadsko valuto navzdol. Tako je sredi septembra kanadski dolar stal 1,03 ameriškega dolarja ,se pravi, da je bil 3 stotinke več vreden kakor a-meriški dolar. Kanadski trgovinski politiki ne gre v račun dviganje vrednosti domače valute, ker s tem postaja kanadsko blago dražje, zlasti tiskarski papir in žito. za Američane in za tujce sploh. To utegne slabo vplivati na razvoj izvoza kanadskega blaga. Nov skok kanadskega dolarja pripisujejo zlasti prihodu mnogih ameriških turistov, ki prodajajo ameriške dolarje za kanadske. Ameriških dolarjev je v Kanadi več na razpolago tudi zaradi naraščanja ameriških naložb (investicij) v Kanadi. Ameriške naložbe so znašale v Kanadi: leta 1930 4.151 milijonov dolarjev, leta 1945 4.990, letg 1946 5.506 in leta 1952 8.000 mil. dol. Značilno je, da so angleške naložbe v tem času padle. in. sicer so znašale: leta 1930 2.470, leta 1845 1.750, leta 1948 1.608 in leta 1952 1.800 milijonov dolarjev.
Vezane marke sproščene. Vlada Zah. Nemčije je sprostila zadnji preostanek vezanih mark. Vezane ali blokirane marke (po nemško Sperrmarke) je bil nemški denar, lastnina tujcev, ki se je nabiral pri nemških bankah, ker ni imela Nemčija na razpolago dovolj deviz (tujih valut), da bi tujcem dovolila prenos tega denarja iz Nemčije v tujino. Tujci so lahko s tem denarjem razpolagali samo v mejah Zah. Nemčije. Zdaj ga lahko prenesejo v tujino, se pravi, da ga lahko zamenjajo za tuje valute. .Zahodna Nemčija razpolaga danes z dolarsko in zlato rezervo v višini 2,5 milijarde dolarjev. Tako se ji ni treba bati za vrednost svoje valute. Doslej je bilo v Nemčiji še okoli 500 milijonov nemških mark. Ta denar bo do tujci po večini investirali v nemška podjetja, kjer donašajo investicije okoli O'1,'.. Švedski finančnik Axel Wenner Gren je prodal svoje investicije v Mehiki, da bi ta denar investiral v nemških jeklarnah. Tudi ameriške finančne skupine, kakor Hibernia Corp., ki razpolaga s 100 milijonov dolarjev, se zanimajo za nemške rudnike y Porurju.
Tečaj dinarja. Dne 29. septembra je notiral dinar na obračunskem mestu v Ljubljani: 1 ameriški dolar 1000 dinarjev, 1 angleški funt 3130, 100 DM 26.000 100 belgijskih frankov 2190, 100 francoskih frankov 2980,	100 italijanskih
lir 185,90, 100 lir STO 185,50, 100 švicarskih frankov (Zagreb) 19.962,80, 100 holandskih florintov (Ljubljana) 23.500 dinarjev.
MEDNARODNA TRGOVINA
Na dražbi za gradnjo južne električne centrale v Kairu so zmagala zahod-nonemška podjetja pod vodstvom tvrdke AEG. Vrednost graditve znaša 3,5 milijona egiptovskih funtov. Nemški ponudbi se je zelo približala ponudba francoskega podjetja Schneider-Westing house. Nemci upajo, da bodo zmagali tudi na dražbi za gradnjo severne e-lektrafne v Kairu. V zadnjem času so Egipčani naročili v Zahodni Nemčiji' 324 avtobusov znamke Daimler Benz, in sicer za promet v Kairu. Vrednost tega naročila znaša en milijon egiptovskih funtov. Odplačilo se bo izvršilo v 4 letih. Nemci so na dražbi za to naročilo : zmagali pred Italijani in Francozi. Zgraditev visokonapetega elektro voda v Severni Delti je bila poverjena podjetju iz Vzhodne Nemčije »Deu-tscher Innen un Aussenbandel«. Nemci so zahtevali 800.000 egiptovskih funtov, medtem ko je bila avstrijska ponudba za 25% višja.
Več lesa skozi Trst
V mesecu avgustu se je povečal promet z lesom skozi Trst. Napredoval je zlasti dovoz avstrijskega lesa. V Trst je prispejo 25.477 ton lesa, se pravi, 8000 ton več kakor prejšnji mesec. Iz Avstrije so pripeljali 16.699 ton, to je 6000 ton več kakor v juliju. Tudi iz Cehoslovaške je prišlo nekaj več lesa, ki je bil namenjen Bližnjemu vzhodu; prispelo je namreč 6.732 ton, se pravi
1.000	ton več kakor prejšnji mesec. Iz Jugoslavije je prišlo 1157 ton. V tržaškem pristanišču so v avgustu vkrcali 22.040 ton, prejšnji mesec 21.451. Največ je odšlo v Grčijo (4248). Egipt je prevzel 2.898 ton: v Egiptu se zlasti čuti češkoslovaška konkurenca. Za Izrael so vkrcali 2.873 ton, Vel. Britanijo 1.305, Turčijo 1.296 in Libijo 1.057 t.
PODROBNOSTI O SPORAZUMU JUGOSLAVIJA - ZSSR
Glede sporazuma o trgovinski izmenjavi med ZSSR in Jugoslavijo, ki je bil podpisan 1. oktobra v Beogradu, so bile objavljene naslednje podrobnosti: Pogajanja je vodilo posebno sovjetsko trgovinsko odposlanstvo s predstavniki Jugoslovanske zbornice za zunanjo trgovino. Trajala so tri tedne. Dogovor velja za zadnje 3 meseca tega leta. Tako se bo obnovila trgovinska izmenjava med ZSSR. in Jugoslavijo, ki je bila prekinjena v začetku sovjetske gospodarske blokade Jugoslavije leta 1849. Pobudo za obnovitev trgovinskih zvez je dala Sovjetska zveza pred enim letom. Med tem. časom je Jugoslavija sklenila začasne dogovore z Madžarsko, nato s Cehoslovaške in Vzhodno Nemčijo.
Sovjetska zveza bo dobavljala Jugoslaviji surovo mineralno dlje, bombaž, manganovo rudo in tiskovni papir. Jugoslavija bo izvažala meso, tobak, industrijski alkohol, hmelj in kavstično sodo. Zaradi slabe letine je bila Jugoslavija pripravljena uvoziti tudi pšenico, vendar je Sovjetska zveza ne more dobaviti v tako kratkem roku. O tem se bosta državi pogajali verjetno, ko pojde za podaljšanje dogovora čez novo leto.
Železniška zveza med Beogradom in Bukareštom je bila obnovljena. Iz Beograda vozijo posebni direktni vagoni do Bukarešte.
Važnejša mesta iz govora predsednika Tita na Ostrožnem so priobčili tudi sovjetski časniki, kakor »Pravda«, »Iz-vestja«, »Trud« in »Rdeča zvezda«, glasilo sovjetske vojske, pa tudi obveščevalna agencija Tass.
UVOZ MASLA V ZAHODNO NEMČIJO. V Zahodno Nemčijo bo dovoljen uvoz 1000 ton masla iz Švedske, Danske, Novveške, Finske, Holandije in Avstrije. Maslo bodo uvozili tudi iz tistih držav, kjer je cena približno tako visoka kakor v Zahodni Nemčiji. Nemška vlada bo dovolila izjemno uvoz te količine masla, ker so nemški proizvajalci pričeli dvigati ceno.
POVEČANJE IZVOZA RIŽA IZ BURME. Burma je v prvi polovici letošnjega leta izvozila okoli 76.000 ton riža, za 15% več kot v istem lanskem razdobju. Vendar je dosegel izvoz riža v drugem četrtletju le 355.000 ton, medtem ko je bii lani v istem času
392.000	ton.
ITALIJA NE VE KAM Z RIŽEM. V Vercelliju so se sestali pridelovalci riža in razpravljali o zastoju, ki je nastal v izvozu riža. Tega zastoja je v prvi vrsti bil kriv sklep vlade, da dovoli izvoz riža samo v tiste države, ki kupujejo v Italiji hkrati tudi tkanine ali ladje. Poleg tega se je dvignil pridelek riža v Združenih ameriških dr-
žavah, v Braziliji, Egiptu in drugih državah.
SVETOVNI PRIDELEK KAVE. Svetovni pridelek zelene kave za tržno leto 1954-55 cenijo na 41,7 milijonov vreč (po 132 funtov), lanski je znašal 41,4 milijonov vreč, pridelek leta 1952 1953 pa '40,8 milijonov vreč. Napoved za 1954-55 presega povojno (1946-47 in 1950l-51) povprečje v količini 36,9 milijonov vreč za 13% in je nekoliko večja kot predvojno povprečje 41,6 milijonov vreč.
TURŠKA PŠENICA ZA ITALIJO. V Ankani se posebno italijansko odposlanstvo pogaja s Turki glede zamrznjenega italijanskega kredita, ki predstavlja izkupiček za italijanski izvoz v Turčijo’. Turki bi za ta denar radi prodali pšenico. Italiji bi prodali 200.000 ton žita. Pogajanja se razvijajo ugodno. Ovira je le v tem, da je cena turške pšenice višja kakor na mednarodnem trgu. Italijani bodo rešili zadevo tako, da bodo razliko med ceno turške pšenice in ceno na mednarodnem trgu prevrgli na italijanske izvoznike, bi bedo po zaključku te transakcije prišli do denarja.
V Ameriki mnogo sadja
LETOŠNJI PRIDELEK JABOLK IN HRUŠK V EVROPI in SEVERNI AME-RIIKiI. Po prvih cenitvah bo^ letošnji pridelek jabolk v Sev. Ameriki in v Evropi znatno večji kot lanski. Za Ameriko napovedujejo okoli 118 milijonov bušlov, leta 1953 so pridelali 107 milijonov bušlov. V Evropi pričakujejo 265 milijonov bušlov namiznih in mostnih jabolk, kar je rekordna letina. Lanski pridelek je dosegel 227 milijonov bušlov. Letošnja letina bo presegla v Evropi za več kot dvakrat predvojni povprečni pridelek 126 milijonov bušlov.
Pridelek hrušk bo v Sev. Ameriki približno enak kot lanski, v Evropi pa mnogo manjši. V Evropi cenijo letošnji pridelek na 78 milijonov bušlov, lanski je dosegel 87,8 milijonov bušlov; letošnji pridelek bo najmanjši od zadnjih 3 let, vendar še vedno za 80% nad
Italijanski gospodarski listi so se splošno izrekli proti nameravani odpravi trgovinskih obrtnic. Dne 24. oktobra se sestane na izredno skupščino Osrednja zveza italijanskih trgovcev (Conf-commerc/io), ki bo razpravljala o pooblastilu vladi, da izpremeni dosedanjo določbo glede podeljevanja trgovinskih obrtnic. Vlada namerava sprostiti do sedanje omejitve. Trgovci vidijo v tem namen, da se trgovinske obrtnice sploh odpravijo, se pravi, da bo potem lahko vsakdo odprl trgovino brez predhod-njega dovoljenja upravnih oblasti. Te bi samo ohranile pravico, da trgovine, ki ne bi ustrezale zakonskim odločbam, zaprejo. Po mnenju trgovskih krogov s tem še ni zajamčeno, da se trgovina ne bi razpasla v pravo šu-šmarstvo. 2e tako je danes vse polno raznih trgovin, ki nimajo pravega pooblastila in ne strokovnih moči. Splošno prevladuje mnenje, da je treba o-hraniti dosedanjo prakso, se pravi, da nihče ne sme odpreti trgovine, ako nima zato posebnega pooblastila (licence), ki ga izdajo upravne oblasti. Kakor rečeno, bodo strokovne organizacije trgovcev zavzele svoje gledišče na zborovanju 24. oktobra. Vsako izpre-membo mora končno odobriti še parlament.
Ako se odpravijo trgovinske obrtnice, se bo število trgovin, ki jih je že tako dovolj, še povečalo. Po podatkih pariške Organizacije za gospodarsko
»GOSPODARSTVO"
Izhaja vsak drugi petek. — UREDNi STVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 - CENA: posamezna številka Ur 25; za Jugoslavijo din 15, za cono B din 15. --- NAROČNINA: za STO in Ita-
lijo letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« žt. 11-9396; za Jugoslavijo letna 380 din, polletna 200 din; naroča se pri A.D.I.T.-u, DRZ. ZAL. SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, ček. rač. pri Narodni banki št. 606-;-892; za cono B letna 380 din. polletna 200 din, naročnine se polagajo pri »LIPA«, Koper; ostalo inozemstvo 2 dol. OGLASI se naročajo pri PUBBLIPRESS, Trg Goldoni 4, Trst, tel. 93-589, ali neposredno pri upravi »Gospodarstva«. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir
Glavni urednik dr. Lojze Berce Odgov. uredni^ Stanislav Oblak Založnik: Založba »Gospodarstva« Tisk: Tiskarna »Graphls«
predvojnim povprečjem. Pridelek Sev. Amerike pa cenijo na 31,3 milijonov bušlov, lani so pa pridelali 31,2 milijonov bušlov (mernikov) hrušk.
PRED SLABO LETINO AGRUMOV NA SICILIJI. Sadjarji in izvozniki na Siciliji sporočajo, da pričakujejo v zimi 1954-55 znatno manjši pridelek a-grumov, kot je bil lanski. Napovedujmo, da bo pridelek limon in mandarin dosegel le 50% lanske količine, pridelek pomaranč pa 75%. Vzrok slabšega pridelka so pozebe v začetku leta in deževje v pozni pomladi, zaradi česar je odpadlo mnogo cvetja.
V Zadnjem času so se po mestu razširile vesti, da utegne cena drv izredno poskočiti Ker je Jugoslavija glavni dobavitelj drv, smo se o tej zadevi informirali pri nekaterih podjetjih, ki trgujejo z Jugoslavijo. Zbrali smo naslednja pojasnila: Sezona uvažanja na debelo iz Jugoslavije je letos trajala od maja do konca julija. Jugoslovanska podjetja so v tem času natančno izvršila vsa naročila. V avgustu se je prenehal dovoz večjih pošiljk iz Jugoslavije, ker je Jugoslavija hotela najprej zadovoljiti domači trg. Jugoslovanska podjetja vsekakor izvajajo stara naročila. V Trst so prispele običajne količine drv, ki jih potrebuje mesto za navadno zimo. Dviganje cep bi po vsem tem ne bilo opravičeno.
Jugoslovanska drva stanejo vrste standard AB 8500 lir tona framo postaja vagon ali kamion v Sežani ali v katerem koli jugoslovanskem pristanišču. K tej ceni je treba dodati seveda carino: prevozne stroške do Trsta, odbitek za »kalo« in dobiček trgovca. V Trstu se prodajajo drva cepljena in postavljena na dom okoli 1350 lir stot. Drva prihajajo sem čez Sežano iz Slovenije, čez Reto pa iz Gorskega Kota-ra in neposrednega zaledja Reke (iz Sanjan, Klane itd.). Bosenskih drv zdaj ni več. Iz jugoslovanskih luk odhajajo drva zlasti v Italijo.
sodelovanje v Evropi je v Italiji okoli 46,854.000 prebivalcev, ter 473.000 trgovin na drobno; v Franciji (42,109.000 prebivalcev) 781.000 trgovin; y Veliki Britaniji 49,187.000 prebivalcev ter 584 tisoč trgovin; v Zah. Nemčiji 47.848.000 prebivalcev in 572.000 trgovin; v Belgiji 8,550.000 preb. in 296.000 trgovin. V Italiji pride 98 odjemalcev na eno trgovino, na Švedskem 93, v Vel. Britaniji 84, v ,Zah. Nemčiji 83, v Avstriji 74, v Švici 70, na Danskem 70 in v Franciji 54. Za živilsko stroko posebej veljajo naslednji podatki: v Italiji pride 158 odjemalcev na eno trgovino, v Vel. Britaniji 172, na Švedskem 152, v Zah. Neihčiji 145, na Norveškem 139.
Šs o tržaškem sporazumu
Kot dopolnilo k londonskemu sporazumu je bilo med predstavniki Italije in Jugoslavije izmenjanih več pisem. V smislu teh bo italijanska vlada preskrbela v Rojanu ali katerem drugem tržaškem predmestju poslopje v kulturne namene Slovencev v Trstu in dala denar za izgradnjo in opremo novega kulturnega doma v ulici Petronio. Narodni dom pri Sv. Ivanu bo prav tako na razpolago Slovencem za uporabo kot kulturni dom.
Italijani bodo odprli v Kopru konzulat, medtem ko se sedanja Jugoslovanska gospodarska delegacija v Trstu izpremeni v jugoslovanski konzulat.
Vlade- Združenih ameriških držav, Vel. Britanije in Francije so izjavile, da ne bodo dajale nikakšne podpore niti Jugoslaviji niti Italiji, ako bi Jugoslavija postavila zahtevo po coni A, oziroma Italija po coni B. To izjavo je zahtevala jugoslovanska diplomacija.
IZJAVA PREDSEDNIKA TITA. V Sarajevu je predsednik Tite govoril o tržaškem sporazumu. Med drugim je izjavil:
Postavlja se vprašanje, s čim smo zadovoljni in s čim nismo. Nezadovoljni smo, ker smo morali dati veliko žrtev v interesu pomiritve in utrditve miru v tem delu Evrope. Zadovoljni pa smo, ker je bila ta žrtev plodna, ker smo tudi tokrat dokazali, da Jugoslavija ne misli samo na svoje ozke interese, temveč da predvsem misli na vprašanje mednarod?iega so-delovanja in na utrditev miru v svetu, skratka na to, kar je danes svetu zelo potrebno.
Kaj bo s trgovinskimi obrtnicami
MIZARJI
p Drv:/: e smve-mkovB, mace-[METOVALCi M snnue in Udih
'ODJETNIKI @lesov, trame in pamet s udi najugodneje
CALEA
Tel.
>0441 T
R S T
Viale Sonnim 24
1MPEXPQRT
TRST • ULICA CESARE BATTISTI 23-1 Tel. 44-208 - Telegr. IMPEKPORT - TRIESTE
UVAŽA;	IZVAŽA:
usakoursten les, drva za tekstil, kolonialno blago kurjavo, gradbeni material in raznovrstne stroja
Ztttdka
SILA JOŽEF
UVOZ	IZVOZ
VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDELAVO IN KURJAVO TER JAMSKEGA LESA
TRST — Ulica F. Filzi št. 23 - Telefon 37-004
n. MERI
IBSUMESIE, UL XXX 0I10BRE8
Telef 29-813, Telgr. KAPI, Trieste
Import = Export vseh vrst
PLUTODME in GRjlDiiElVIEGJl RMiERIilLft
ELEKIRO INŠTALACIJSKO PODJETJE
Alirol Milan
TRST, Ul. B0CCACCI0 ŠT. 10
Sprejemamo Vsa popravila in naročila za nove inštalacije vseh vrst električnih napeljav
Pokličite našo telef. štev. 29-322 Se priporočamo
SPECIALIZIRANO PODiETjE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
SOBIC
SGSSl
MARIO
OPČINE, Trg Mon te Re
TEL. 21-155
Pp&ilajf&tno plinske, električne in druge štedilnike znamke ,,ZOPPAS“, radio aparate priznanih znamk in električni material
ZASTOPSTVO „ I, I Q U I G A-S A %
Nabavite ga lahko v Bazovici, Padričah.
Trebčah, Konkonelu in Velikem Repna
Prodajamo tudi na obroke , Gene ugodne I
1
2ciMopnih in cjlcuma zaloga:
ZADRUŽNI
KONZORCIJ
TRGOVCEV
trst
Ul. Vsldlrlvo 3 Telefon 35-034
SEDEŽt TRST - Ul. ICA FABIO PlLZl ST. 10/1. - TELEFON S T. IS- OS
vGOSPOD\RSKEGA ZDRUŽENJA
Poslovni koleilar za oktober
Do 5. oktobra morajo proizvajalci so-Wic, umetne mineralne vode in leda fr grosisti, ki se bavijo s prodajo so-Wic, umetne in naravne mineralne '°de, leda in sveže ribe plačati davek “a poslovni promet (IGE) za prodajo fga blaga prodajalcem na drobno iz-'fšene v mesecu septembru.
Do 10. oktobra morajo trgovci, po-'tavljalnice, trgovski zastopniki in pro-tajni agenti za radio-elektrione apara-^ in material izločiti iz nevezanega registra predpisanega z ukazom štev. '2G950, vpisne pole s podatki prejemov in izdaj v nieseou septembru, jih 'Rremiti z žigom tvrdke in podpisom mr poslati koncesioniranemu zavodu za mdijske oddaje s priporočenim pismom Povratnim potrdilom.
Do 10. oktobra moraja delodajalci predložiti Zavodu za socialno zavarovanje (INPS) izpolnjene obrazce za mesec september 1954 in nakazati Zavodu znesek dolgovanih prispevkov za soc. zavarovanje svojih uslužbencev.
Do 18. oktobra morajo davkoplačevalci plačati drugi obrok davkov in taks v smislu davčnega plačilnega lista za 1954/55 jn peti obrok davkov in taks v smislu davčnega plačilnega lista za 1954.
Vsak petek: Trgovci in industrijci, ki so pooblaščeni, da plačujejo davek na poslovni promet s tedenskim nakazilom, morajo plačati ta davek do petka vsakega tedna na prodaje izvršene v preteklem tednu.
NOVE IZREDNE DOKLADE V OBRTNIŠKEM SEKTORJU
Zaradi zvišanja življenskega indeksa se s 1. oktobrom zviša tudi izredna do-
klada (indennita di contingenza), ki od omenjenega datuma znaša kot sledi:
Kategorija	M.	2.
na uro
Specializirani delavec	93,50	78,86
Kvalificirani del. nad	20	1.	91,29	78,86
Kvalificirani del. od 18-20	1.	87,05	63,93
MEZDE NESTALNIH DELAVCEV PRI TRGOVINSKIH PODJETJIH
Z razsodom razsodišča za minimalne mezde z dne 16-9-1954 so biie nanovo določene minimalne mezde nestalnih delavcev pri trgovinskih podjetjih (razen spedicijskih), ki znašajo kot sledi: osnovna dnevna mezda	480 lir
izredna dnevna mezda	738 lir
skupaj torej 1.218 lir Navedena dnevna mezda velja od 1. julija 1954 dalje.
ZA KOMISARJA, ki bo vodil u-5ravo v coni A, je rimska vlada ime-tovala bivšega goriškega prefekta G. ,:iaiamaro. Italijanskim četam na Trpkem bo poveljeval gen. Edmondo ^9 Renzi, ki se je že sporMumel glede Kevzema oblasti z gen. V/intertonom ' Devinu.
' SLAB ZAČETEK. Tržaški župan je Jai priobčiti izjavo, da pomeni prihod •talijg v Trst prvo »etapo«; naslednji :Uj je Istra. Skupina škvadristov na Motornih kolesih je pridrvela, v sredo la Prosek, Sv. Križ in na Opčine ter •azgrajala proti Slovencem; prejšnji Jan so razbili slovensko gostilno pri h. Ivanu.
Izredna konjunktura. Poročajo, da je l!ttana tržaška tvrdka Beltrame izde-ala italijanske zastave, s katerimi naj Tržačani pozdravili londonski spora-Rm o Trstu. .Zastave so potem razne ['•'ganizacije raznašale po mestu. To je Nla lepa priložnost za trgovce, ki so 'azpolagali z blagom zelene, rdeče in Pele barve.
Američani odpovedujejo. Ameriška [Ojska je v zadnjem času — pred sklenitvijo tržaškega sporazuma — odpovedala nekatera zemljišča, ki jih je |:||iela v najemu v zgornji okolici.
Nekaj ameriških družin se je vrnilo, pik pred sklenitvijo sporazuma o Trstu r Londonu se je vrnilo v Trst precej •'•fužin ameriških častnikov in podčastnikov. Na Opčinah so se nadejali, da po tako nastopila nova konjunktura za Pddajo stanovanj. Londonski sporazum ■!e tudi te račune prekrižal. Ameriške ‘0 angleške družine so zapustile Trst i-uadi napetosti, ki je nastala lansko No po objavi anglo-ameriškega dik-šta v oktobru. tVinterton je objavil, iia bo preteklo kratko razdobje preden •krio oborožene sile ZDA in Vel. Britanije lahko zapustile Tržaško ozemlje 'n p; eden bo uprava ■ področja lahko
Trgatev v coni B je v polnem teku. ^Ijub letošnjemu neugodnemu vremenu (spomladi deževje, v drugi polovici poletja suša) se obeta dobra vin-Na letina, in to zlasti v bujskem o-•iraju. Zato pa povzroča kmetu tem večje skrbi misel, kako bo vnovčil vinski pridelek. Jugoslavija je nasiče-pa z vinom, kar velja zlasti za Srbijo in Dalmacijo. Na tujih tržiščih pa pe morajo boriti naša vina z veliko konkurenco francoskih in italijanskih fin. Tudi v sami coni B so ostale od Riškega vinskega pridelka neprodane Velike količine vina, ki se ga je zaradi neprimernih vinskih kleti precej pokvarilo.
Prav zaradi okolnosti, da je kletarstvo v coni B in menda v celi Istri ^lo zaostalo, je bila pred leti zgrajena v Škocijanu pri Kopru moderna 'finska klet, ki smo jo že opisali v na-pem listu. Namesto da bi postala ta klet zadružno podjetje, ki bi odkupovalo od drobnega proizvajalca grozdje in ga po pravilih sodobnega kletarstva predelovalo., v kakovostno vino, !>a je postala pod imenom »Vino« samostojno trgovinsko podjetje, ki stre-•Ui za čim večjim dobičkom. Tudi to prgovsko podjetje odkupuje sicer od pmeta grozdje in ga predeluje v vino; iv6ndar mu kmetje očitajo, da je v prejšnjih letih plačevalo grozdje po prenizki ceni in prodajalo vino po Previsoki ceni. Zato mu lansko leto •Uso hoteli več prodajati svojega grozdju. Podjetje je del svojega dobička od-
prenesena na italijanske oblasti. Med tem časom bo on odgovoren za javni red. General Wijiterton bo izročil oblast italijanskemu .generalu Edmondu De Renziju.
JUGOSLAVIJA V TRŽAŠKI LUKI
V londonskem sporazumu je bilo dogovorjeno, da ostanejo v veljavi členi 1-20 priloge VIII mirovne pogodbe z Italijo glede uprave in prometa v prosti luki. O izvršitvi teh določb se bo- ' do dogovorili še pa posebnih pogajanjih med Italijo in »prizadetimi« državami, se pravi v prvi vrsti z Jugoslavijo in Avstrijo. Mirovna pogodba predvideva ustanovitev mesta pristaniškega ravnatelja; poleg tega daje pravico Italiji in Jugoslaviji, da zahtevata priznanje pravice do uporabe določene obale v prosti luki.
KULTURNI SKLAD - Periodično poročilo. Na podlagi do stdaj nabranih prlispevkov daje Kulturni sklad mesečno podporo Glasbeni Malici, Narodni študijski knjižnici in Etnografskemu odseku ter jim s tem omogoča nemoteno delovanje. To po zaslugi dosedanjih rednih podpornikov, katerim gre za to priznanje!
Nabiranje prispevkov se nadaljuje. Vsakdo, na katerega se bo Kulturni sklad obrnil, je naprošen, da ne odkloni svoje podpore.
Poudarjamo stalne rotrebe Kulturnega sklada in prosimo vse Slovence, da se ga spomnijo z darili in prispevki ob raznih življenjskih prilikah .družinskih praznikih, prijetnih srečanjih itd. Vsem hvala vnaprej!
Trs*, v septembru 1954
ODBOR
Umrla je v Gorici 47-!etna Olga Komel, žena goriškega trgovca Gabriela Komela. Naše sožalje!
26 učiteljskih mest za slovenske osnovne šole na Goriškem pod Italijo je bilo razpisanih pred začetkom šolskega leta.
stopilo zadrugam, vendar mu tudi ta poteza ni mogla več pridobiti kmetovega zaupanja.
Posledica tega nerazveseljivega pojava je bila ta, da je moralo podjetje »Vino« lansko leto dovažati grozdje iz Jugoslavije in da je kmet v upanju na visoke cene iz prejšnjih let sam doma predelal svoje grozdje v vino. Spričo letošnjega zastoja v trgovini z vinom pa sta se ukanila podjetje in kmet. Ker je verjetno podjetje plačalo grozdje po visoki ceni in je moralo poleg tega trpeti še prevozne stroške, je utrpelo letos v trgovini z vinom precejšnjo izgubo. Približno isto se je primerilo tudi kmetu. Ker je v upanju na visoke cene, ki jih letos ni bilo, zadrževal vino v svoji primitivni kleti, mu je vino obtičalo in se v mnogih primerih pokvarilo.
Zato je spričo tega nerazveseljivega pojava nastal med kmeti, ki so do 90% včlanjeni v kmetijskih zadrugah, in med podjetjem »Vino« precej oster spor, ki je našel tudi na nedavnem izrednem občnem zboru Okrajne zadružne zveze v Kopru in v krajevnem časopisju. Kmetje ugovarjajo, da klet ni bila zgrajena zaradi trgovine, marveč da bi morala biti samo posredovalka med producentom in konsu-mentom in pobudnica naprednega vinogradništva in umnega kletarstva. Zato naj bi kupovala od kmeta grozdje na odprt račun in ga plačevala po ceni, ki bi jo po odbitku amortizacije in drugih režijskih stroškov dosegla
Podražitev tramvajske vožnje na Opčine. Družba malih železnic, ki vzdržuje vzpenjačo na Opčine, je zopet podražila vozaripo. Nameščenci plačajo od 1. oktobra za mesečno izkaznico 1485 lir (poprej 1350), neodvisni poklici 2200 (poprej 1800), dijaki 1100 (poprej 950). Posamezni listki stanejo še vedno 60 ob nedeljah 70 lir.
ZNI2ANJE DAVKOV NA OGLASE V JUGOSLAVIJI. Jugoslovanska vlada je odpravila 4% prometni davek na o-glase v časopisih, koledarjih, občasnih publikacijah, uradnih listih, knjigah itd. Ostal je v veljavi samo zvezni prometni davek za oglase po radiu ali s svetlobnimi projekcijami k kinematografih. Na oglase V dnevnem tisku fn občasnih publikacijah se bodo plačevali samo še občinski davki.
za prodano vino. To smo mf že pred dvema letoma predlagali v našem listu. Razen tega naj bi bila klet kmetu voditeljica in učiteljica pri njegovem delu.
Podjetje »Vino« pa ugovarja, da je bilo ustanovljeno kot trgovsko podjetje, ki ima kot tako svoje družbene obveznosti, ki jih mora izpolnjevati. Nadalje ugovarja, da se odkup grozdja na odprt račun ni obnesel in je bil podjetju ne samo v napoto pri njegovem poslovanju, marveč tudi v škodo. Pri te vrste odkupu si je namreč prodajalec, po večini zadruge, sam izbiral trenutek, kdaj se njegovo grozdje obračuna, Seveda je pri tem pazil, da je izbral trenutek, ko je bila po njegovem mnenju cena vinu najugodnejša.
Po našem mnenju nima prav niti kmet, ako zahteva, da si sam določa in izbira odkupno ceno, niti nima prav podjetje, ako se postavlja na gledišče, da je izključno le trgovsko podjetje. Zato bi se morda interesi kmeta in podjetja dali vskladiti na ta način, da bi podjetje najprej prodalo vino, ki ga je odkupilo od kmeta v obliki grozdja, in mu ga plačalo po dobitku amortizacije in režijskih stroškov po povprečni ceni, ki jo je doseglo za prodano vino. Ker bi se sicer dobiček in morebitna izguba mešala, naj bi podjetje šele potem pristopilo k špekulativni trgovini z vinom. Ako pa se koristi ne bi dale vskladiti, tedaj verjetno ne bo preostalo drugega, kot da se bodisi klet izpremeni iz trgovskega v zadružno podjetje ali pa da si naše zadruge ustanovijo lastne zadružne kleti, kakor je tista v Bujah, ki posluje v zadovoljstvo' svojih članov že nad 70 let.
Pod vplivom tega spora je podjetje »Vino« razglasilo, da bo tudi letos kupovalo grozdje na odprt račun in plačevalo vino po povprečni prodajni ceni, ki jo bo doseglo na jugoslovanskem tržišču. Bojimo pa se, da je prišel ta razglas, ki je naletel med vinogradniki na hladen odmev, nekam prepozno, ker bi bilo treba prej razčistiti marsikatera vprašanja in tako razpršiti kmetovo nezaupanje do podjetja.
Glede na položaj vinogradništva v koprskem okraju je velike važnosti, da se ta spor čimprej razčisti. V koprskem okraju je namreč okrog 12 milijonov trt, ki obrode povprečno po 1500 vagonov grozdja na leto, kar je enako 1125 vagonom vina. Na žalost so to trte vseh mogočih vrst in jih je le malo sortiranih. Še slabše pa je s predelavo vina, ker kmetje nimajo potrebnega znanja, niti primernega orodja in posode in še manj primernih kleti. Zaradi slabše kakovosti vina in ker se ga veliko pokvari, trpi kmetijstvo veliko škodo. Zato so nujno potrebne moderne kleti, ki naj bi bile hkrati našemu kmetu vodnice in učiteljice umnega in naprednega vinogradništva.	Dr. P. J.
----------- ----------- n.,.—,
MNOGO VINA V CONI B
DEVIIV V PRHTEKLOSTII« DANES
Tostran gorske verige, ki se vleče od (-okve do Stivana pri Timavi, se spu-kraška planota vedno nižje in nižje, dokler se pri Devinu ne zgubi pod Gorsko gladino. Nikjer drugje se naš Kras tako prijateljsko ne približa morju kakor pri Devinu. Drugod ali sploh Ue pride do morja, ali pa z visokimi Navpičnimi skalami odločno odbija •Uorsbe valove. Zaradi tega je Devin e-Nina prava kraška luka, medtem ko so Nruge naše luke ali pod Krasom, kakor N- pr. kriška in nabrežinska, ali pa več Nli manja oddaljene od njega, kakor •tontovelska, barkovljanska in ščeden-ska.
Maloštevilne stare devinske hiše se vse stiskajo okoli grajskih zidov. V Njih so nekdaj prebivale od graščakov Ndvisne družine, iz katerih se je razbila današnja devinska vas. .Začetek Devina je torej treba iskati v devin-^em gradu, in sicer v ruševinah sta-Nga gradu blizu luke, o katerem domnevajo, da je bil sezidan okoli leta idOO. Ostanki zidov, bi so bili naprav-•ieni zelo primitivno, nam to letnico Potrjujejo. To je bila doba, ko je bila stara kultura v naših krajih že davno Pozabljena in so po morju in velikih ■Ostah gospodarili roparji. In zares se ^iovek nehote spomni na morske ro-Purje, ko gleda razvaline starega gra-Nu na šilasti, skoraj navpično v morju stoječi skali. Kornu drugemu je moglo Priti na misel, da si je na talci mor-^i skali napravil svoje gnezdo, ako Pf edino morskim roparjem?
To roparsko gnezdo pa je ležalo vrh te8a še zraven tedanje glavne promet-P® ceste z Apeninskega polotoka (da-PNšfije Italije) proti vzhodu; tako je “••o tu lahko oporišče za roparske po-
hode no morju in na veliki cesti. V poznejših stoletjih so zgradili tam, bjer je zdaj novi gr^d, še zdaj ohranjeni in popravljeni, razgledni stolp. Značilno je, da je starodavni devinski vitez Hugo IV. dobil vzdevek Cangrande (Veliki pes).
V začetku 15. stoletja so zavladali v Devinu grofje Walsee. V tem stoletju je bila sezidana tudi stara štivanska cerkev pri Timavi, novi grad pa v 15. in 16. stoletju, medtem ko trdijo drugi, da je bil zgrajen že v 14. stoletju. Leta 1587 je zagospodovala v Devinu rodbina Delia Torre ip končno današnji gospodarji devinske grajščine, kne-bi Turn-Taxis. Staronemško ime za Devin se je glasilo Tybein. Iz rimsbe dobe je ime Pucinum, ki ga nekateri zgodovinarji uporabljajo za Devin. To pa verjetno ni na mestu, ker tedaj še ni bilo tam niti starega gradu in torej sploh ničesar.
Devin srečamo dvakrat v zgodovini literature. O Danteju trdijo, da je bil v starem devinskem gradu okoli leta 1300. To pa je prej legenda ko zgodovina, pač pa je znano zgodovinsko dejstvo, da je tam, pri svoji pokroviteljici, kneginji Hohenlohe večkrat bival nemški pesnik Joh. Mar. Rylke, ki je tam napisal svoje Devinske elegije.
Danes ima Devin zelo lepo urejeno luko z morskim kopališčem, dvema gostilnicama (ena s sobami za letoviščarje) ter lopo za ribiče. Ribiških ladij in čolnov pa je zelo malo v devinski luki. Ribičev, ki so potomci že davno priseljenih Cozotov, je okoli deset, med temi je tudi 80 letni, v Devinu rojeni starček. Toda še ti ne živijo samo od ribolova, ker je v bližini devinske lu-
ke malo rib, le pozimi priplavajo »eje-voli«, ali kakor jih v Devinu imenujejo »cipli«, v Timavo, kjer jih devinski ribiči z mrežami zaprejo in polovijo. Domačih ribičev in več v Devinu, njih potomci Grudni, Legiši, Pecikarji se ne bavijo več z ribolovom. Zanimiva je tudi takoimenovana ribiška kolonija na bregu Timave, kamor so Italijani naselili istrske begunce, ne da bi lovili ribe, ampak da pomagajo graditi italijanski most do Trsta. Ta italijanska kolonija je sestavljena iz 40 družin, ki stanujejo v 10 hišah, od vseh teh so. samo dve ali tri ribiške družine. Tam pri Timavi je tudi delavnica za mreže, ki jo je ustanovila »Azien-da Agricola« iz Rima, v njej je zaposlenih 20 žensk.
Poljedelstva skoraj ni več. Tistih nekaj kmetov, ki so še ostali, ima svoja polja v bližini furlanske ravnine. Okolica Devina je namreč tako ogoljena, da se človeku kar srce stiska, ko jo gleda. Ker leži ta kraj ob starodavni prometni progi in na morski obali, so gozdove izropali že pred mnogimi stoletji. Njih žalostne ostanke pa sta pobrali obe svetovni vojni; končno je vsa še kaj vredna zemljišča vzela v najem za svojo potrebo anglo - ameriška vojaška zasedba.
Ako bi hoteli vso- devinsko kamnito puščavo spremeniti v plodovito zemljo, bi morali seveda ves ta kraj najprej pogozditi z borovci, bakor je že pred 40 leh napravila devinska grajščina, ki je vso svojo zemljo od Devina do Se-sljana nasadila z borovci. Tako je vso prejšnjo pustinjo spremenila v lep gozd nad katerim se odpočije gledajoče oko.
— od —
Gorla piosla cona se ni obnesla
Kakor znano je iz tržaških gospodarskih krogov izšel predlog, naj bi bila v Trstu proglašena prosta cona. Vprašanje je kakšen obseg bi zavzela ta cona, poleg tega pa tudi, kateri proizvodi bi bili deležni carinskih olajšav proste cone. Navadno imamo v mislih prosto cono, ki bi obsegala vse mesto, oziroma vso cono A Svobodnega tržaškega ozemlja, se pravi, da bi bilo vse blago prosto carine.
V	tej zvezi naj navedemo nekaj podatkov o prosti coni v Gorici pod Italijo. Italijanska vlada je dovolila prosto cono za Gorico z zakonom št. 1433 z dne 1. decembra 1948. Ta zakon ostane v veljavi do 31. decembra 1957. Praktično so ga začeli izvajati šele 7. januarja 1949.
V	prosto cono so vključili kraje med državno mejo, Sočo ter Vipavo; onstran meje pa zajema prosta cona še Pod-goro. Celotno ozemlje, ki je deležno proste cone meri 22,39 kv. kilometrov. Na tem ozemlju prebiva 33.368 prebivalcev. Delnih ugodnosti, ki jih predvideva prosta cona, so deležni tudi o-stali kraji goriške pobrajine.
Goriška prosta cona je v primeri s prostimi conami, ki so bile nekdaj v veljavi na Reki in Zadru pod italijansko upravo, omejena; 'Saj je blago, ki se v Gorici lahko prodaja brez carine, kontingentirano, to je omejeno na določeno količino. To količino določi rimska vlada vsako leto sporazumno s krajevnimi goriškimi oblasrini. Gre za blago široke potrošnje ali za uporabo domače industrije. Po nižjih cenah lahko nabavijo prebivalci proste cone samo kavo, sladkor in bencin za lastno uporabo (za lastna motorna vozila). V ta namen so bile izdane osebne nakaznice. Tako je bilo tudi onemogočeno tihotapljenje blaga, ki je deležno carinskih olajšav. Carine ni oproščen tobak.
Kava na izkaznice je za okrog 100 lir cenejša pri kg, ravnotako sladkor, bencin pa za okoli 60 lir pri litru. Lastnik lahkega motornega kolesa bo pri bencinu, sladkorju in kavi prihranil na mesec okoli 1500 lir. To je vse, kar je prinesla prosta cona povprečnim odjemalcem.
Večje ugodnosti uživa krajevna industrija, zlasti tovarne likerjev, ki lahko nabavljajo sladkor in ostale surovine po mnogo nižjih cenah. Po uvedbi proste cone so na Goriškem nastale nekatere nove tovarne likerjev. Tako je dobilo kruh nekaj brezposelnih ljudi. in sicer po večini begunci iz Istre.
Poskus s prosto cono v Gorici v tako tesnem obsegu se ni obnesel. Gospodarske krize v Gorici ni ublažil; sai je v goriški pokrajini še vedno okoli 10.000 ljudi brez dela. Vsekakor je večjega pomena za krajevno gospodarstvo v Gorici trgovinska izmenjava z Jugoslavijo v okviru obmejnega prometa.
RIMSKI ČASNIK O GORIŠKI KRIZI
Rimski gospodarski list »II Globo« (1. X.) ugotavlja, da prosta cona ni prinesla Gorici olajšanja gospodarske krize, ki so ga prvotno pričakovali. Treba je vsekakor iskati izhoda gori-škemu gospodarstvu, ki ga politična (italijansko - jugoslovanska) meja loči z železnimi zapornicami od naravnega zaledja — od Vipavske in Soške doline. Goriški poslanec Baresi je proučil to vprašanje in postavil naslednje predloge: 1. treba je obnoviti železniški promet med goriško južno postajo (pod Italijo) in severno na Blančah (v Jugoslaviji); 2. pospešiti je treba obmejni promet med goriškimi pokrajinami v Jugoslaviji in Gorico v Italiji. Posebne izkaznice naj bi olajševale obmejnim prebivalcem prehod čez mejo; 3. Goriško letališče paj b: postalo italijansko-jugoslovansko carinsko Ie!a-lišče.
Baresijevi predlogi so naleteli na nekatere pomisleke, poroča list. Gre za izmenjavo med kraji s kapitalističnim in socialističnim gospodarskim sistemom. Izmenjavo na drobno bi ta okol-nost ovirala. Kmetje na jugoslovanski strani so tudi podvrženi obvezni oddaji. (Obvezne oddaje v Jugoslaviji ni več ,pač pa je trgovina v rokah zadrug). Iz teh razlogov prihaja pisec do zaključka, da je edina rešitev v tem. da se prosta cona razširi. Pri tem je verjetno mislil na razširjenje carinskih ugodnostih in carinske oprostitve sploh na nove vrste blaga.
Gibanje jtigosl, ladij
Jugolinija. »Skopje« je odplula 25. sept. na Reko s 1800 t blaga, »Črna Gora« je priplula 25. seipt, iz ZDA s 120 t in odplula 25. sept. na Reko. »Sarajevo« je prispela 27. sept. z Bližnjega vzhoda z 240 t, vkrcala 1600 t in odplula 30. sept. na Reko. »Hercegovina« je priplula 28, sept. iz Turčije, vkrcala 100 t in odplula 29. sept. na Reko. »Avala« je priplula 29. sept. z Reke, vkrcala 1020 t blaga in odplula 30. sept. v Šibenik. »Rijeka« je priplula 2. okt. z Reke, vkrcala 420 t in odplula 2. okt. v Bejrut. »Titograd« je prispela 4. okt. iz Benetk, vkrcala 1000 t in odplula 7. okt. na Reko. »Solin« je priplula 6. okt. iz Turčije s 300 t in odplula 7. okt. na Reko.
Pričakuje se prihod: »Makedonije« 9. okt. iz ZDA, »Romani j e« 10. okt. iz Dalj njega vzhoda.
Jadrolinija. »Lastovo« je priplula 28. sept. iz Grčije s 70 t in 12 potniki, vkrcala 17 potnikov in 35 t blaga ter odplula v Grčijo. »Istra« je priplula iz Grčije 5. okt. z 19 potniki in 37 t blaga, vkrcala 13 potnikov in 60 t blaga ter odplula v Grčijo.
* * *
Proga JUŽNA AMERIKA
»Stig Gorthon« prih. 12., odh. 13. okt. »Rio Cuarto« prih. 20., odh. 23. okt. »Rio Belen« prih. 30. obt., odh. 3. nov. »Leme« prih. 13., odh. 15. nov.
Upanje za gospodarski prospeh Trsta v dobri volji sosedov
Luigi Spaventa je svoj članek o vzrokih krize v tržaškem pristanišču («11 Globo», 29, sept.) zaključil z naslednjo ugotovitvijo:	»Danes obstoji najbolj
stvarno (konkretno) upanje za tržaško gospodarstvo v dobil volji sosedov in v bodočem sodelovanju med njimi in Italijo. Trst ima potrebo po obširnem zaledju — tega se tudi zaveda — toda tudi zaledne dežele imajo potrebo po Trstu — upamo, da tudi one to razumejo«.
Tako pišejo v Rimu, bjer laže sodijo brez primesi političnih strasti, o možnosti izhoda iz sedanje tržaške gospodarske krize in kjer se pripravljajo, da prevzamejo neposerdno odgovornost za razvoj tržaškega gospodarstva in življenja 300.000 ljudi.
Kaj pa pišejo tržaški iredentistični listi, ki sicer uživajo podporo Rima in uporno delajo za brezpogojno priključitev Trsta k Italiji ter rušijo, ne meneč se za želje tržaškega prebivalstva, gospodarske zveze z neposrednim zaledjem iz strahu, da bi ugoden razvoj teh škodoval njihovim političnim računom. Prav ti listi z zadoščenjem ugotavljajo. da ne daje načrt za sporazum o Trstu nikakšnih posebnih koncesij Jugoslovanom v tržaškem prisia-nišču. Brez vsakršnih olepšav povedano, se -to pravi, da tistim, ki z italijanske strani odbijajo jugoslovanske zahteve po raznih ugodnostih v tržaškem pristanišču (n. pr. uporabe posebnega pomola), ni bilo na tem, da bi s takšnimi ugodnostmi privabili čim več ju-go-^ovanskega prometa v Trst in tako pripomogli do razmaha tržaškega gospodarstva.
Ne zanikujemo trditve g. Spavenia, da imajo tudi zaledne države potrebo po Trstu. Ni dvoma, da pospešitev trgovinske izmenjave med Trstom in Jugoslavijo koristi tudi Jugoslaviji. Toda kot realisti ne smemo pozabiti, da je potreben tudi tu »distinguo« (razlikovati). Jugoslaviji, zlasti Sloveniji je izhod na morje potreben in ta bi bil po vsem gospodarsko - zemljepisnemu in
zgodovinskem razvoju najbolj prikladen v Trstu, vendar ne brezpogojno! Na žalost moramo s tržaškega gledišča ugotoviti, da Jugoslovani niso v takšnem položaju, da bi bili primorani za svoj uvoz in izvoz uporabljati prav tržaško pristanišče. Zdaj se jim odpiia možnost, da poleg Reke zgradijo v coni B drugo lastno pristanišče. Ni treba, da bi človek imel prav Machiavellijeve politične možgane, da bi se priboril do zaključka, da zahtevajo koristi Trsta, da bi s čim večjimi ugodnostmi privabili semkaj jugoslovansko trgovino in jugoslovanski promet in bi tako posredno čimbolj poskušali vplivati, da bi se gradnja slovenske luke v coni B odložila.
Te daljnovidnosti niso pokazali rimski diplomati pri pogajanjih za sklenitev tržaško - jugoslovanskega trgovinskega sporazuma, temveč so jugoslovansko ponudbo za izmenjavo v vrednosti 12 milijard lir v obeh smereh skrčili na 2 milijardi 234 milijonov lir. Tako so odbili tudi uvoz proizvodov, ki jih je Trst nabavljal že stoletja v neposrednem zaledju, kakor uvoz mesa, vina in mleka. Uvoz teh živil bi dovedel do znižanja sedanjih cen, ki so v Trstu še neznosne, a z druge strani bi omogočil povečanje izvoza tržaških Industrijskih izdelkov.
Po razlagi časnika »La Prora«, glasila demokristjanske stranke v Trstu, se mora trgovinska izmenjava med cono A in Jugoslavijo v smislu zadnjega sporazuma omejiti izključno na proizvode tržaške cone, oziroma Jugoslavije; ako bi hoteli Jugoslovani kupiti v Trstu netržaške izdelke, bi jih morali plačati ne z izvozom blaga, temveč s čvrsto valuto (dolarji). List hoče prikazati to omejitev kot zavarovanje koristi tržaške industrije, v resnici pa gre za stremljenje, da se čimveč izmenjave prevrže na italijansko-jugoslovanski kliring in tako omeji neposredna izmenjava blaga med Trstom in Jugoslavijo.
Med 14. in 24. septembrom s;? je indijski promet skozi tržaško pristanišče gibal takole:
TRŽAŠKE IN ITALIJANSKE LADJE
»Citla di Siracusa« je jrriplula iz Valence s 31 t in se vrnila z 266 t. »Vil-dren« je priplula prazna iz Pireja in se vrnila natovorjena z bencinom. »Fernanda« je prispela iz Raven-ne prazna in se vrnila. »Otis« je priplula iz Benetk prazna in odplula v Pirej natovorjena z bencinom. »Sandra Maria« je priplula iz Bona s 501 t in odplula v Split prazna. »Valfiorita« je priplula iz Ancone prazna in se vrnila. »Manuel« je priplula iz Stratona s 660 t pirita in odplula v Mesolongion natovorjena. »Maria Cristina D.« je pripeljala iz Sidona 16.225 t surovega olja in odplula v Meno .el Ahmad prazna. »Barletta« je priplula iz Carigrada s 50 t in se vrnila natovorjena. »Esperia« je priplula iz Bejruta s 16 t in se vrnila natovorjena. »Monrosa« je priplula s 566 t in odplula v Volos natovorjena s sladkorjem.
PRIPLULE SO: »Sebegal« z 2.150 t, »Louis Pasteur« z Reke prazna, »Vit-toria S.« iz Porto Nogaro prazna, »Monreaie« iz Houstona s 4442 t, »O-tranto« iz Smirne s 424 t, »Irma« iz A-leksandrije s 570 t, »Marechiaro« iz Genove s 110 t. — ODPLULE SO: »Re-goio« v Pirej z 878 t, »Treviso« v Bejrut natovorjena, »Messapia« v Haifo natovorjena, »Enri« v Bejrut natovorjena, »Etna« v Vancouver natovorjena, »Appia« v Neapelj prazna, »Campido-glio« v Smirno pa‘overjena, »Elba« v Marghero, od koder se je vrnila z 3200 t pirita, »Nuovo Arno« v Aleksandrijo nalovorjena.
GRŠKE LADJE: »Kozani« je priplula iz Benetk prazna in odplula v Pirej z 240 t. »Eleusis« je pripeljala 2340 t železne rude iz Stratona in odplula v Odeso prazna. »Petros Nemikos« je priplula z Reke prazna. »Astipalea« je odplula v Patras natovorjena. AMERIŠKA »Exilona« je prispela iz New Yorka s 152 t in odplula v Iskenderun s 106 t. »James MsKay« je priplula iz Charlestona z 860 t in odplula v Derin-ge. ANGLEŠKA »Lucerna« je priplula iz Benetk prazna in odplula v Madras s 3.139 t bencina PORTUGALSKA »Inhambone« je pripeljala iz An-versa 4.600 t premoga. ARGENTINSKA »Rio Bermejo« je priplula iz Buenos Airesa z 250 t in se vrnila natovorjena. LIBANONSKA »Esmeralda« je pripeljala iz Mene el Ahmadi 17.484 t surovega olja in odplula v Pori Said praz na. KOSTARISKA »Sirob« je odplula v Tunis z 275 t lesa. HOLANDSKA »Midas« je prispela iz Amsterdama z 94 t in se vrnila natovorjena. PANAMSKA »La Fleche« je odplula v Monro-vijo prazna.
Napovedane ladje
Proga JADRANSKO MORJE, SICILIJA, MALTA, TIRENSKO MORJE, ŠPANIJA
»Maria Carla« prih, 8., odh. 9. okt. »Primo« prih. 11., odh. 17. okt. »Celio« prih. 12., odh., 15. okt. »Citta di Cata-nia« prih. 22., odh. 23. okt. »Citta di Siracusa« prih. 26. okt., odh. 29. okt.
Proga GRČIJA, TURČIJA, SIRIJA, LIBANON, IZRAEL, EGIPT
»Kozani« prib. 8., odh. 12. okt. »Messapia« prih. 10., odh. 14. okt. »Solin«
n/ pftttaruicu.
prih. 10., odh. 10. okt. »Campidoglio« prih. 12., odh. 15. okt. »Sandra Maria« prih. 15., odh. 20. okt. »Treviso« prih. 17.„ odh. 20. okt. »Plotarkis Blessas« prih. 18. okt., odh. 22. okt. »Irma« prih. 18., odh. 21. okt. »Ardahan« prih. 18., odh. 23. okt. »Esperia« prih. 19. okt., odh. 22. okt. »Barletta« prih. 19., odh. 21. okt. »S. Antonio« prih. 30. okt., odh. 30. okt. »Christina« prih. 20., odh, 25. okt. »Milvia« prih. 25., odh. 28. okt. »Messa.pia« prih. 25., odh. 27. okt. »Enri« prih. 31. okt., odh. 3. nov. »Irma« prih. 13. novembra.
Proga VZHODNA, ZAHODNA IN JUŽNA AFRIKA
»Adriatico« prih. 10., odh. 13. okt. »Vittoria S « prih. 12., odh. 15. oH.
BLAGOVNA IZMENJAVA MED TRSTOM IN JUGOSLAVIJO
Sporazumu o trgovinski izmenjavi med cono A Svobodnega tržaškega o-zemlja in Jugoslavijo je bil dodan spisek blaga, ki ga bo zajela ta izmenjava.
Lista blaga za izvoz iz Jugoslavije v cono A STO zajema: tesan les, mehek žagan les, žagan bukov les, žagan les drugih listavcev, drva, furnir, lesno galanterijo, hrastove sode, oglje, kro-movo rudo, svinec, antimon, feroman-gan, polivinilove proizvode in proizvode iz drugih plastičnih mas, tekoči ekstrakt piretum (buhač), bakreni sulfat, eterična olja, zdravilna zelišča, prano in neprano surovo volno, nepre-gorno opeko, svinjsko galanterijsko usnje, usnjeno galanterijo, razno usnje, izdelke domače obrti, premog, opeko, specialne vrste marmorja, varilne e-lektrode, delovne konje in konje za klanje, govedo in teleta za klanje, svinj sko meso, čreva, jajca, perutnino, rezance sladkorne pese, suho sadje, hmelj mleto papriko, med, suhe gobe, presne gobe, presne ribe, vino, likerje, žganje, mineralno vodo, dekstrin, grahori-co, etilni alkohol, suh fižol. Lista predvideva po možnosti tudi izvoz piritne-ga koncentrata, farmacevtskih proizvodov, raznih vrst papirja, tkanin, plaščev in zračnic za avtomobile in kolesa, raznih proizvodov iz gume, usnjene in gumijaste obutve, zdravniški in zobotehniških instrumentov, in aparatov, električne žice in raznih kablov, električnih transformatorjev, električnih motorjev vseh vrst, električnih števcev, raznih telegrafskih in telefonskih aparatov in instalacij, konservira-nega sadja, sira in suhega mesa, brezalkoholnih pijač ter koruze.
V listi blaga, ki ga bo uvažala Jugoslavija iz cone A STO so ladijski motorji .stroji in strojni deli, precizni instrumenti, valjano železo, motorno in avtomobilsko olje, avionski bencin, oljnat in specialne barve, eterična olja, ju tasta preja in vreče, po možnosti pa še kolesa in deli, športna oprema, koks, farmacevtski polizdelki in izdelki, surova pluta, bombažna preja, kakor tudi razna popravila v tržaških podjetjih.
»iSlpuma« prih. 15., odh. 18. okt. »Tere-sa Cosulich« prih. 25., odh. 27. okt. Prihodi proti koncu meseca: »Africa, »Ambra« »Portorose«, »Perla« prih. 7. nov. Proga PERZIJSKI ZALIV, INDIJA, PAKISTAN, DALJNI VZHOD »Risano« prih. 2., odh. 25. okt. »Si-stiana« odh. 20. okt. Prihodi proti koncu meseca: »Timavo«, »Duino«, »S. Ca-boto«.
Proga AVSTRALIJA »Toscana« odhod meseca oktobra.
Proga ZAH. in SEV. EVROPA »Edemvood« prih. 10., odh. 10. okt. »Giosue Borsi« prih. 15., odh. 15. okt. »Nero« prih. 18. okt., odh. 18. okt. »Ca-valio« prih. 26., odh. 26. okt. »San Mi-guel« prih. 27. okt., odh. 27. okt.
Proga SEVERNA AMERIKA »Excellency« prih. 9., odh. 9. okt. »EKchester« prih. 12., odh. 12. okt. »Ex-peditor« prih. 25., odh. 25. okt. »Ex-brook« prih. 26., odh. 26. okt. »Exer-monl« prih. 5., odh. 5. nov.
PROIZVODI GENERAI, MOTORS TU I .E S T E
Predstavništva: CI. LE. HA. Soc. a r. 1.
II1. C o r o n e o št. S Telefon št. »7-014
Hladilniki — Stroji za sladoled — Prezračevalne naprave — Kompresorji na zračno in vodno ohlajevanje — Izpa rivalci za industrij o in trgovino

VEČJA ZALOGA NAJBOGATEJŠA IZBIRA
S!
! VSAKOVRSTNIH PODLOG
■
Blago ZAMOSKEOBLEKE
POTREBŠČINE ZA ŠIVILJE IN KROJAČE
TRST-TRIESTB
/"■ \ ViaCjimastica 22 i	v .	/
C	Zelef. 9i-M j Udg k&tnliUUinaiiiv cemak!
TRST - TRIESTE, V. Mazzini 30 - Tel. 36-308
NADOMESTNI DELI ZA URE VSEH ZNAMK — VSAKOVRSTNO ORODJE
Po 1. nov. se preseli v ulico S. Lazzaro št. 8
_F, SPADAR0_
SPEDICIJSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI
TRST - TRIESTE
VIA GI.IEGA ŠTEV. 2 TEL. 33-785 in 31-087 SCAL0 LEGNAMI - SERV0LA TEL. 96 847
SCAL0 LEGNAMI- PR0SECC0
PONTEBBA
VIA MAZZINI 49 - TEL. 59 Poštni predal 184
Telegr.: SPADSPEDIT
Jakob Vatovec ShL
TRST - Via TorreManca 19
Tel. 33-587, 37-581
UVOZ
IZVOZ
KOLONIALNEGA BLAGA INDUSTRIJSKIH KEMIKALIJ TEHNIČNIH PREDMETOV TKANIN IN OBLEK
POŠILJA TUDI DARILNE PAKETE
co to ničil
TRGOVSKO PRETPRIJ AT JE ZA KOI ONIAL I PREHRAN BENI ARTIKLI NA ANGRO
Ul. Kara Orman br. 15 - SKOPJE, - p. f. 137 Tel. 27-86, 12-49, 10-98 Teleg. ANGROCOLONIAL
Bavi se kupovinotn i prodajom sv ih kolonialnoprehranbenih artil-ala na veliko
S
Istotako v ši uvoz-izvoz svih kolonialnih artika’a, voda, povrča i p eradjevina, riočne hrane, alkoholnih i bezalkoholoih pida (sem vina).
TRŽNI PREGLED
Trsaskl trgr
KAVA
TRST. Po poročilu ameriškega kmetijskega urada znaša letošnji pridelek kave 41.400.000 vreč; svetovna potrošnja pa znaša 40.400.000 vreč. Računajo, da bo v prihodnjem letu potrošnja naras-tla za 300.000 vreč.
Navajamo ponudbene cene z vira proizvodnje: brazilska kava v dolarjih za 50 kg fob: Rio N.Y. 5 60,30; Rio N. Y. 3 64; santos Superior 80; Santos Ex-tra Prime, crivello 18 84; Victoria 5 good to large bean 55,50; srednjeameriška v dolarjih za 50 kg fob; Haiti naravna XXX 70,50; Salvador 82; Kostarika 85; arabska v šilingih za 50 kg eif: Gimma 520; Moka Hodeidah 1 570; afriška v šilingih za cwt cif: Uganda prana in prečiščena 390; indonezijska v holandskih florintih za 100 kg cif: Bali Robusta 10-12% nečistoče 440.
Povprečne cene ocarinjene kave od uvoznika do grosista, fco skladišče prodajalca, v lirah za kg neto ponovno pretehtano: brazilsko: Rio, N.Y. 5 1.420; Rio N.Y. 3 1.460; Santos Superior 1.740; Santos Extra Prime good to large bean 1.780; Victoria 5 good to large bean 1.310; srednjeameriška Haiti naravna XXX 1.720; Salvador 1.820; Kostarika
I.	9280; arabska Gimma 1.580; Moka Hodeidah 1 1.620; afriška Uganda prana in prečiščena 1.350; indonezijska Bali Robusta 10-12% nečistoče 1.330.
SLADKOR
TRST. Cene sladkorja so se v prejšnjem tednu učvrstile. Na tržaškem trgu je bilo malo sklenjenih kupčij. Angleški sladkor ponujajo po 40/15 funta šterlinga za tono nem cif. Trst proti vkrcanju v oklobrinnovembru. Madžarski sladkor se je podražil (prejšnja kvotacija 111 dolarjev tona) toda nova cena še ni bila objavljena.
KAKAO
TRST. Čeme kakava na tržaškem trgu so naslednje: Accra good fermen-ted, biago pripdavljeno v Evropi, 460 šilingov za 50 kg cif. Trst; proti vkrcanju v novembru-januarju 417/6, proti vkrcanju v .decembru-februarju 415, proti vkrcanju v januarju-marcu 416/6. Bahia Superior stane .54 dolarjev proti vkrcanju v oktobru-novembru; Cey-lon Al 4/2/6 cif. Trst in Nova Gvineja 460 šilingov cif. Trst, blago pripravljeno v Evropi.
POPER
TRST. Kupčije s poprom so zelo o-mejene. Malabar kvotira 440 šilingov za cwt cif Trst proti vkrcanju v oktobru; proti vkrcanju v de-embru 390 šilingov.
Itoilljoiislci trgr
Tudi v izaunjem tednu je bil italijanski /trg b kmetijskimi pri delki uravnovešen. Trgovanje je bilo živahno; cene se v bL-.tvu niso spremeni.e. Cena koruzi, ki je v zadnjih tednih nazadovala, se je ustalila na minimalnih doseženih kvotacijah. Prve količine riža novega pridelka so prispele na trg. Grosisti so zelo previdni pri nakupu blaga. Seno in siama sta se podražila zaradi večjega povpraševanja. Uravnovešen je trg s kiavno živino. Blago, ki je dospelo na trg, je takoj našlo kupce. Ponudba masla je bila večja od povpraševanja. Cene siru so osta e neiz-premenjene. Usialjen je trg z olivnim oljem. Majhno je zanimanje za navadne vrste ivina lanske proizvodnje. Zelo cenjene so izbrane vrste vina z visoko gradacijo. Cene grozdja za vino niso še ušla.’jene; vsekakor so v šje od lanskih. Trg s svežim sadjem in sezonsko povrtnino je precej živahen. Mir., n je trg z limonami in pomarančami. Suho sadje visoko kvotira.
ŽITARICE
PADOVA. Mehka pšenica fina 7.400-7.450, dobra 7.250-7.300, navadna 6.950-7.1001; rumena koruza marano 4.950 do 5.000; činkvantin 4.600-4.650; bela koruza 4.200-4.300; oves 4.200-4.300; neolu-ščeni ječmen 4.300-4 400; inozemski o-ves 4.400-4.450; inozemski ječmen 4.100-4.350; inozemska rž 4.000-4.050; pšenična moka tipa »00« 9.800-10.000, tipa »0« 9.500-9.800, tipa »1« 9.100-9.400, tipa »2« 8.550-8.650; pšenični otrobi 2.650-2.700; pšenični zdrob iz trde pšenice tipa »0«
II.	350-11.450, tipa »1« 10.850-10.950; bela koruzna moka 5.100-5.200; rumena koruzna nloka 5.800-6.000.
MILAN. Neoluščeni riž: Arborio 7.200 do 7.700; Vialone 7.700-8.900; R. B. 7.100 do 7.300; Maratelli 7.100-7.200; P.6 6.900 do 7.100. Oluščeni raž: Arborio 14.800-15.700; Vialone 15.300-16.000; R. B. 13.00.) do 13.500; Martelli 12.100-12.400;	P.6
12.000-12.300.
ŽIVINA
LUGO. Živina za rejo: junice težke 2 stota 65-75.000 lir glava; krave za delo težke 6 stotov 200-260.000; vprežni voli 250-300 lir kg žive teže.
Klavna živina: voli težki 6 stotov I. vrsta 250-310 lir kg, H. 170-190; krave 6 stotov težke I. 250-310, II. 170-190; junci 6 stotov težki I. 310-350, II. 210-270; telički I. 420-500, II. 350-390; molzne krave 18CK250.000 lir glava.
Prašički za rejo 15-20 kg 580-620, 20 do 25 kg 570-600; suhi prašički 30-50 kg 520-550, 50-80 kg 480-530; debeli prašički 100-150 kig 360-375; 150-200 kg 375-390, 200-250 kg 400-420.
Vprežni konji I. 170^200.000 lir glava, II. 90-110.000; konji za zakol 220-230 lir kg, II. 160-180; žrebeta za zakol 290-300 lir kg; vprežni mezgi I. 90-100.000
lir glava, II. 60-65.000; mezgi za zakol I. 160-170 lir bg, II. 130-140 lir kg; žrebeta za zakol 40-50.000 lir glava; osli za delo I. 65-70.000 lir glava, II. 40-45 tisoč; osli za zakol 190-200 lir kg; ovce 165-215 lir kg; jagnjeta 330-350.
PERUTNINA
MILAN. Žive race 400-450 lir kg, zaklane 475-525; živi zajci 280-300; zaklani s kožo 380-420; zaklani brez kože 400-430; žive pegatke 650-700, zaklane 800-8501; žive kokoši 525-575; žive inozemske kokoši 450-475; zaklane kokoši 650-700; zaklane inozemske 600-650; inozemske zmrznjene kokoši 450-500; zaklane gosi 350-400; gosi za rejo 800 do
I.	100 lir po teži; živi golobi 650-700; zaklani 800-850; živi piščanci I. 675-725,
II.	575-625; živi inozemski piščanci 525 do 550, zaklani I. 875-925, II. 725-775; inozemski zmrznjeni piščanci 575-625; živi purani 550-600; sveža jajca I. 33,50 do 34,50, navadna 31,50-32,50; inozemska sveža jajca 25-27.
MLEČNI IZDELKI
MILAN. Lombardsko maslo iz smetane 730-740; čajno maslo 800-820; trdi sir grana proizv. 1952 940-1.000, proizv. 1953 730-790; svež 400-470; sbrinz 430-440; emmenthal 440-480; provolone 440-470; gorgonzola 280-310; italico 380-400; taleggio 310-320.
OLJE
FIRENZE. Olivno olje extra do največ 1% kisi. 425-435, do največ 1,50%
kisi. 415-425, do največ 2,50% kisi. 405 do 415, do največ 4% kisi. 400-405; dvakrat rafinirano tipa »A« 425-435, tipa »B» 390-395; semensko olje 350-360; olje iz zemeljskih lešnikov 390-395. Največ sklenjenih kupčij je bilo z oljem slabše vrste, ki gre bolj od rok. Predvidevajo, da bo letošnji pridelek olja dober.
VINO
MILAN. Cene za stop./stot fco milanska postaja; Piemonte črno .10,5-11 stop. 680-700; 11-12 stop. 710-730 lir; Barbera 730-750; Mantovano čmo 650-660; Val-policella in Bardolino 720-740; Soave belo 730-750; Rabosa 640-660; emilijsko 10-11 stop. 670-690, 11-12 stop. 690-700; Romagna belo 610-630, črno 620-630; toskansko navadno1 650-660; Aretino belo 630-660; Marche belo 645-660, črno 670-680; Sansevero belo 635-645; Taran-tino 14-15 stop. 670-680; 16-18 stop. 680 do 700; Sguinzano 680-690; Rionero -Barile 9.300-9.700 stot; piemontski mo-škat 11.500-11.800.
KOZE
REGGIO EMILIA. Za kg osoljenih kož: teleta do 3 kg 500-510 lir, 3-6 kg 540-550, 6-8 kg 220-230, 8-12 kg 430-440; junci 12-20 kg 330-340, 20-26 kg 260-270, 26-30 kg 240-250; voli 225-235; nad 40 kg 205-215; biki do 40 kg 195-205, nad 40 kg 145-155; konji 170-180; mezgi 110 do 120; osli 80-90; ovni surove kože 180-190, suhe kože 480-500; zajci suhe kože 200-210; jagnjeta 320-350 lir koža.
		v-	v	V
MEDNARODNA	TRZISCA		
CHICAGO	7/9.	21, 9.	5/10
Pšenica (stot. dol. za bušel)		■	21872	217,74	216 Ve
Koruza (stot. dol. za bušel)		.	164	153	161 V8
NEW YOKK			
Baker (stot. dol. za funt)'		.	30,-	30,-	30.-
Cin (stot. dol. za funt)		.	93.37	93. -	93 25
Svinec (stot. dol. za funt)		.	14.30	14.35	14.80
Cink (stot. dol. za funt)		.	11.30	1 .30	11.50
Aluminij (stot. dol. za funt)		. 22.20	22.20	22.50
Nikelj (stot. dol. za funt)		. 60,—	60,-	60.—
Bombaž (stot. dol. za funt)		.	33.10	35.60	35.30
Živo srebro dol. za steklenico		. 300.-	320.—	330.—
Kava (stot. dol. za funt Santos 2)			.	71.30	72.25	73.73
LONDON			
Baker (f. šter. za d. tono) 			. j246.—	256,-	3037»
Cin (f. šter. za d. tono)		. 734,-	737 V2	736
Cink (f. šter. za d. tono)		. 81,—	81	83 lU
Svinec (f. šter. za d. tono)		. 100 7*	io) lu	1107,
SANTOS			
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg)		. 471.90	470,—	431—
Mednarodni trg s surovinami je splošno miren. Izjemoma je treba zabeležiti ji o v skok bakia ia svinca. Kava jie zopet nazadovala, medtem Jko so cene kakava in volne nekako uravnovešene.
ŽITARICE
V	Chicagu se nista ceni pšenice in koruze v bistvu izpremenili. V tednu do 1. oktobra je cena pšenice napredovala od 216% na 215 5/8 stot. dolarja za bušel proti izročitvi v decembru, cena koruze pa je nazadovala od 152% na 151 stot. dolarja. za bušel proti izročitvi v decembru. Ameriška vlada je izjavila, da je pripravljena razprodati svoje kmetijske presežke v vrednosti 384 milijonov dolarjev, in sicer za 143 milijonov dolarjev moke, 87 milijonov bombaža in 50 milijonov maščob. Prodaja se bo vršila po cenah, bj veljajo za blago na trgu, ker noče Amerika povzročiti nepotrebnih pretresljajev. Državna podpora za vzdrževanje cene koruze bp znašala 1,62 (doslej 1,60) dol.
SLADKOR, KAVA, KAKAO.
V	New Yorku je cena sladkorja v tednu do 1. oktobra za malenkost nazadovala, in sicer od 3,25 na 3,24 stot. dolarja za funt. Pakistan je naročil v Franciji 45.000 ton sladkorja. Cena kave je v Nev/ Yonku nazadovala od 66,25 na 62,40 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v decembru. Kakao je nazadoval od 45,20 na 44,75 stot. dolarja za funt proti takojšnji izročitvi.
VLAKNA
Cena bombaža je v New Yorku nazadovala od 35,90 na 35,45 stot. dolarja za funt proti takojšnja izročitvi, in to v tednu do 1. oktobra. V Aleksandriji je karnak good nazadoval od 76,33 na 76,23 talarja za kantar. V sezoni 1953/54 so iz Egipta izvozili 989.377 bal (prejšnje leto 969.413 bal). Glavni kupec je bila Indija, in sicer pred Francijo, Veliko Britanijo in Nemčijo.
Volna je y New Yorku napredovala od 163,50 na .166 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. V Rou-baixu v Franciji je ostala cena nespremenjena pri 1.295 frankov za kg.
KAVČUK
Cena kavčuka je y New Yorku napredovala od 24,84 na 25,24 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v decembru. Kitajska je pripravljena kupiti na Ceylomi za 200.000 funtov kavčuka v zameno za kitajski riž. ZSSR je pripravljena kupiti v Indoneziji 100.000 ton kavčuka.
KOVINE
Cena bakra je v Parizu napredovala od 247 ina 253 frankov za kg, v New Yorku od 32,50 na 33,35 proti izročitvi v oktobru; v Londonu od 251 3/4 na 274 funtov šlerlingov za tono (1016 kg)
Stavka v čilskih rudnikih je prenehala. V Rodeziji vlada takšno pomanjkanje premaga, da se bojijo, da bo treba skrčiti delo v obratih, ki pridobivajo baker. V Londonu povprašuje po bakru tudi Sovjetska zveza. Cena svinca je ostala v New Yorku pri 14,75 stot. dolarja za funt. Lito železo v New Torku 58 dolarjev za tono, Buffalo 56,50, staro železo 30,17. Živo srebro v New Yorku za steklenico (76 funtov) 325 (prejšnji teden 305) dolarjev. Cin je v Londonu nazadoval od 738 na 731 funtov šterlingov za tono (1016 kg). Cene v Zahodni Nemčiji 1-X za 100 kg: elektrolitični baker 327,50-330, svinec v kablih 126-129, aluminij 240-242 DM.
PROST IZVOZ ITALIJANSKEGA RIŽA. Po izjavi ministra za kmetijstvo je bil pridelek riža po kakovosti slab, ker niso bile vremenske razmere ugodne. V začetku sezone je izvoz mnogo obetal, toda. pozneje se je polo. žaj na tujih trgih poslabšal. V Italiji je ostalo mnogo riža neprodanega. Vlada je zdaj odpravila vse omejitve glede izvoza; za izvoz ni več potrebno izvozno dovoljenje. Znižana je bila tudi izvozna cena, in sicer od 9350 na 8250 za stot. Ker je nevarnost, da bi se blago v zalogah pri pridelovalcih pokvarilo, bo Ente Risi sprejela v svoja skladišča zaloge, ki so v nevarnosti. Letošnji pridelek riža cenijo na 9,160.000 stotov.
IZVOZ RIŽA IZ RDEČE KITAJSKE. V preteklih mesecih je Japonska kupila od rdeče Kitajske okoli 30.000 ton riža. Poročajo, da je bila kakovost dobra. Cene so bile za japonske razmere sprejemljive, 162 dolarjev CIF Japonska iz severne Kitajske odnosno 153 dolarjev iz južne Kitajske. Kljub velikim poplavam na Kitajskem se širijo vesti, da je še nadaljnji kitajski riž pripravljen za izvoz.
VEČJI BOMBAŽNI NASADI V E-GIPTU. Poljedelsko ministrstvo ceni, da je letos v Egiptu z bombažem posejana površina dosegla 1,639.000 a-krov, v letu 1953 je bila 1,375.000 a-krov. Letos upajo pridelati 1,758.000 bal bombaža, 20 odstotkov več kot lani, ko so pridelali 1,461.000 bal. Zaloge bombaža so v Egiptu dne 28. julija 1954 bile 505.000 bal, kar je znatno manj kot 29. julija 1953, ko so znašale 900.000 bal. Povpraševanje po egiptovskem bombažu raste.
CENA ITALIJANSKE KORUZE. Na sestanku sindikalnih organizacij pridelovalcev koruze v rimskem ministrstvu za kmetijstvo je bilo sklenjeno, da bodo ceno koruze vzdržali na višini pri 5000 lir za stot. O zadevi bo sklepala še italijanska vlada.
VALUTE v MILANU	VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU
21. 9. 34	5.10.34 Min. Maks.
Funt šterling	6.350	6,225	6.225 6.375	
Napoleon	4.350	4.525	4.523 4.600	
Dolar	834,-	633	630 —	640
Franc, frank (100)	163,30		169 30	168 50	170,-
Švicarski frank	148,-	147.73	14 .—	149 50
Funt št. papir	1.710	1.700	1.700	1.720
Avstrijski šiling	24,—	23 90	23 70	24.
Zlato	721	720	720. -	725
BANKOVCI V		CURIHU		
	3. 10, 1954			
ZDA (1 dol.)	4,28	Belgija	(100 fr.)	8,54
Anglija (1 f.št.)	11,37	Holand.	(100 fi.)	112 -
Francija (100 fr.) 1.14.90		Švedska	(100 kr.)	75.~
Italija (100 lir)	0673/4	Izrael (.	1 f.št.)	1 40
Avstrija (100 š.)	16,23	Španija (100 pez.)		9.98
Cehoslov.	— .		Argent (100 pez.)		16 05
Nemč. (100 DM)	99.83	Egipt (1	f.št.)	10,70
	22.9.54	6. 10. 54	Min.	Maks.
Južna železnica	1.434	1.460	1.433	1.475
Splošne zavarov.	16 640	17.500	16040	17.600
Assicuratrice	5.275	5 923	3.275	5.925
Riun. Adr. Sic.	7.000	7.500	7.000	7.500
Jeroiimič	4.050	4.200	4.030	4.200
»Istra-Trst«	440	440	—	- .—
»Lošinj«	7 800	8.000	7.800	8.000
Martinolič	3.960	3.900	—	_. —
Premuda	9.870	10.400	9.870	10.400
Tripkovič	9.700	9.800	9.700	9.800
Openski tramvaj	2.000	2.000	—.—		
Terni	232,-	228. -	228 -	232
ILVA	290 —	295,-	288	294
Zdr. jadr. ladjedel.	333	320	318	333
Ampelea	1.300	1.300				
Arrigoni	1.000	1.000	—	—
tttrM KMEČKE ZVEZE
/SEDEŽ: TRST - ULICA FA BIO FI L ZI ŠT, 1 O I. - T EL E FON ŠT. 5 4-58

Življenje rastlin je v največji meri odvisno od vode. Kako ogromne množine vode potrebujejo rastline za svojo rast, beremo v razpih knjigah kmetijskih znanstvenikov, ki pravijo, da lahko računamo s stalnimi poljskimi pridelki samo tam, kjer znaša povprečje padavin letno vsaj 300 mm, to se pravi tam, kjer pade v letu na vsak hektar najmanj. 3000 ton vode.
Kljub tej veliki količini vode rastline pogosto že v spomladi in v zgodnjem poletju nimajo dovolj vlage. Zakaj to? V prvi vrsti potrebujejo rastline vodo že pri kalitvi semena. Za kalitev treh milijonov pšeničnih zrn, ki jih vsebuje en metrski stot semena, je potrebnih 50 do 60 litrov vode. Teža te vode znaša približno polovico teže semena. Grah ali fižol potrebujeta za kalitev dvakrat več vode kakor pšenica, to se pravi, 100% njune teže. Se več vode potrebuje seme repe.
Največ vode potrebujejo rastline, ko rastejo, ko nepretrgoma izhlapevajo vlago. Za pridobitev 1 kg suhe snovi porabi rastlina 300 do 500 litrov vode.
Ce smo na hektaru pridelali 30 metrskih stotov zrna in 40 metrskih stotov slame, tedaj so rastline za ta pridelek porabile oboli 2000 ton vode.
Iz dveh razlogov porabijo rastline lahko toliko vode z izhlapevanjem: predvsem dobivajo tako nadzemni deli rastline vedno dovolj hrane iz zemlje.
Rastlina lahko sprejema le ta- . ko hrano, ki se je prej razšlo-	tovorni in osebni avtomo-
d:i člani zadovoljni s poslova- drugih balkanskih državah. Ta-njem vodstva svoje kleti, ki ni ko bo celoten pridelek pšenice čakalo, da pridejo kupci k njemu, marveč si jih je samo poiskalo. Baš zavoljo tega in zaradi dobre kvalitete njenih vin se je kleti posrečilo, da je prodala celoten pridelek svojih članov. Zaradi tega uspeha je pristopilo k zadružni kleti 70
v vzhodni Evropi manjši kot lani.
PRIDELEK MANDELJNOV V MAROKU
Letošnji trgovski pridelek o-luščenih mandeljnov v francoski coni Maroka cenijo na 3.300
novih članov. Razen tega je za- ton, lanski je bil 3.500 ton. Le-?rUfa	p0sl0V^em leT tosrvji slabši pridelek je povzro-
~ peugodno vreme v hribovi-tih predelih.
Povpraševanje po maroških mandeljnih je od vseh uvoznih držav, z izjemo Združenih dr-
tu še bolj modernizirala svoj obrat s tem, da je namestila pet novih cementnih kadi z nosilnostjo 13 vagonov in obnovila 6 sodoov z nosilnostjo 6 vagonov. Klet je tudi obnovila in iz-
IZGLEDI IZVOZA AGRUMOV IZ IZRAELA I
Trgovski krogi cenijo, da bo izraelski izvoz shamouti poma-r anč y letu 1954-55 znatno manj ši kot v letu 1952-53, bo je dosegel 5,407.000 zabojev. Glede izvoza limon pa pričakujejo da se bo povečal od 104.000 zabojev v letu 1953-54 na 200.000 zabojev v letu 1954-55, izvoz rdečih pomaranč pa od 2,500 na 2 tisoč zabojev.
Ofrlašafa
v
popolnila svoje naprave, popra- ^av’ d°kro. vila zadružno poslopje, in ku-
pila v zemlji. Ce rastlina ne bi izhlapevala vode, tedaj ne bi mogla sprejeti nove vlage in z njo vred tudi pove hrane, raz-stopljene v tej vlagi. Poleg tega pa velika poraba vode ščiti rastline, da se ne .segrejejo preveč na vročem soncu. Pri stalnem izhlapevanju ostane toplota rastline primemo nizka.
Iz teh številk se jasno vidi, kako silno so naši pridelki od-
Vidimo, da za kalitev seme- visni od vode. Rastline moramo
na niso potrebne kdo ve kabo velike količine vode. Več vode ostane v samem pridelku. Ako pridelamo na hektarju 500 metrskih stotov sladkorne pese, tedaj je v tem pridelku 35 do 40 ton vode. Vendar ta potrošnja vode še ni največja.
prisiliti, da bodo varčevale z vodo’. Kako bomo to storili? Predvsem z dobrim gnojenjem. Z raziskovanji so dognali, da porabijo rastline s tem manj vode, čim bolj jih negujemo, v čim večji meri izboljšujemo vse pogoje njihovega življenja.
Kmet in vrtnar konec oktobra
Na njivi in na polju: Preora-
v redu. Alko je klet premrzla, lere vrste da-eves bi bila pajbolj
bil. Zadružna klet je odprla v Bujah lastno gostilno, v Zagrebu pa namerava odpreti lastno vinsko klet. Povrh tega je zadružna klet zalagala svoje člane z žveplom in modro galico. Zato ni čudno, če so bili člani zadovoljni z delom svojega vodstva in da so ponosni na svojo zadružno klet.
NOVI VINOGRADI V PAZIN-SKEM OKRAJU
Po desetletnem načrtu bodo v Pazinskem okraju posadili s trto 1.100 hektarov novih vinogradov; na leto torej 110 hektarov. Tako bi se število trt povišalo od 9 na 14 milijonov.
POGOZDOVANJE
DALMACIJE
V Splitu, Trstenu pri Dubrovniku in na Reki so ustanovili postaje za pogozdovanje dalma- ; tinskega Krasa. Zdaj iščejo, ka- |
i I
Trgoi/ina
tkanin
CSTTAJS
ni. Del, Teatra Romano ], Trst Telefon št. 31:110
Velika izbira tkanin najboljših angleških znamk
S M PO RT EKPORf
B0SC0L0 S G.
TRST, TRIESTE - Riva Grnnmla 10 - Tel. 30-117 23-657 Brzojavi :	B0SC0L0RIVA
Kupujemo:	odpadke metala, rezani les, jajca, kemične
proizvode
Prodajemo:	stroje, Diesel material in tehnične predmete
ti moramo globoko in dobro pri- ne smeš je zračiti ponoči ali ob ugodna v ta namen. Ugotovili
praviti zemljo za setev ozimne pšemce, če smo se odločili za to kulturo. Zemljo pšenici moramo pogin oj iti z dobro izdelanim hlevskim gnojem, ki ga dopolniš z umetnimi gnojili. Zlasti ne smeš pozabiti na super-fosfat, katerega trosimo približno 500 kg na vsak hektar. Pozne sorte pšenice, tudi domačo, moraš sejati v teku meseca. Za zgodnje sorte, kakor je Montana, pa je bolje, če jih seješ no-
slabem vremenu, marvče le v opoldanskih urah in ob sončnih dnevih. Toplota v kleti naj znaša približno 18 stop. C, dokler mošt še ni pokipel, po em jo postopoma znižujemo.
Ce imaš v sodu še močno sladek mošt in je ta mrzel, se,grej nekoliko mošta na ognjišču in vlij ga zopet v sod, da bo potem začel ves mošt kipeti in
so, da zelo ustreza podnebju in tlom evkaliptus; ta bi se uporabljal tudi za destilacijo.
PRODAJA AMERIŠKIH KMETIJSKIH PRESEŽKOV Ameriško poljedelsko ministrstvo je objavilo, da so v teku razgovori s tujimi državami glede nakupa ameriških kmetijskih presežkov in da bodo že v prihodnjih tednih odobreni prvi nakupi. Ti razgovori so v okvi-
kvasiti. Sicer bo mošt ostal sla-vembra. Požanji ajdo in poberi Jse d° to? e§a vremena spo ru načl,ta) po katerem bodo pro-
z Wjve	Peso ter, korenje ™1.adl *n bo sele tedaJ zoPet kl' dali tujim državam kmetijskih
------------------------^ - ka[ ™ PJa^° - m ne presežkov v vrednosti 700 Jmili.
bos dobil čistega ter zdravega jonoy dolarjeVi za podporo pri_
vina iz njega. Ako kipenje mo- jateljiskim narodom pa bodo po-šta ne poteka redno in je okus slali teh presežkov V približni vina neprijeten ali celo slab, vrednosti 300 milijonov dolar-posvetuj se o zadevnih ukrepa h jev, vse to v prihodnjih treh le-
splohj da te pozneje ne bo oviralo v tem delu morebitno slabo vreme.
Na vrtu. Seješ lahko še mo-tovilc in špinačo ali ]e bolj v zavetne in sončne lege. V sonč-
podzidnice sej solato reziv- Z izkušenim kletarjem ali stro- tih.
ko, kodrasto in kraljico majni-ka. Ce ne bo pozimi hudega mraza, boš io zelenjavo bral mogoče že o pustu prihodnje leto. Sadi česen in čebulček na odprto zemljo. Solato endivijo, ki je že dobro razraščena poveži z ličjem, da bo postala v notranjosti bleda jn mehka. Pripravljaj si hlevskega gnoja za zimsko kopanje. Zelenjavi na splošno potrosi čilskega solitra v količini približno 5 kg na 100 kv. m.
_ V vinogradu. Trgatev je končana in dobro bo, če vinograd takoj prekoplješ vsaj vsako
drugo vrsto jn poseješ z meša- moraš SedaT dobro “krmiti, ker nico za »zelentišenje«. To bo
covnjakom.	Ta kmetijska živila lahko pri-
V shrambi. Shrambeni prosto- dobi vsaka prijateljska država, ri naj bodo vedno zračni in su- če da sledeča jamstva: hi. Shranjene pridelke moraš 1. nakup ne sme nadomestiti večkrat pregledati, da se ne po- navaidnega ameriškega izvoza; kvarijo, ali da jih miši ne uni- 2- kupljeno blago se ne sme čijo. Krompir hrani v hladnem Prodati ali poslati brez poseb-
prostoru, ki pa mora biti temen, da ne postanejo zeleni in grenkega okusa.
V hlevu. Zdvina je zelo občutljiva proti naglim spremembam toplote, ki so v tej dobi .	.	,	, ,
pogoste. Zaradi tega pazi, da ne ca^	e«akega bla§a v -ne’
prijateljske dežele.
nega odobremja v druge dežele;
3.	s temi nakupi se ne sme povečati trgovine z deželami sovjetskega bloka;
4.	prijateljiSke dežele, ki bodo kupile to blago, ne smejo pove-
bo v hlevu prepiha. Na pašo goni le še ob lepem vremenu in ob opoldanskih urah. Živini
prišlo spomladi prav mogoče tudi za zeleno krmo. Trtam gnoji s hlevskim gnojem, ako si prej prav dobro pognojil z njim vrt in njive za okopavine.
Ako nameravaš saditi nove trte, odloči se sedaj in začni takoj s paštanjem ali rigolanjem zemlje. Pri tem delu pomagaj si, kolikor je mogoče z ustreznimi stroji - traktorjem ali pa multikoltivatorjem.
V kleti. Nadziraj skrbno sode, če poteka v njih kipenje mošta
redilnih snovi
Dežele, ki bodo izvršile nakupe, bodo kupnino lahko plačale v svojii valuti. V kratkem bo-do objavili seznam blaga, ki je na prodaj.
hrano, ki naj bo mešana. Dobra mešanica za pitanje je n. pr. 6-8 Ijg parjenega krompirja ali grmne pese in korenja, 2-3 kg koruznega zdroba ali druge močne krme (suhega kruha) in 1-2 kg ječmenovega ali pa ovsenega zdroba na dan n na pra šiča. Taka hrana je za prašiče bolj zdrava in redilna kot koruzni zdrob; stane manj jn daje tudi bolj okusno slanino.
Breg se ]e dobro odrezal
O trgatvi v tržaškem Bregu smo prejeli naslednje poročilo
Kdor je spomladi škropil trte o pravem času, je letos pridelal več grozdja kakor lansko leto. Toča je poškodovala nekatere predele pri Grljanu in tako zmanjšala pridelek za polovico. V vinogradih, kjer niso dovolj in pravočasno škropili, je razsajala peronospora, kar se je seveda poznalo pri pridelku.
Večina kmetov v Bregu je začela trgati 3. oktobra. Grozdje sicer še ni bilo popolnoma zrelo; manjkalo mu je vsaj še en teden, da bi povsem dozorelo. Toda naši kmetje so se bali slabega vremena in so se odločili za takojšnjo trgatev.
Letos so domači čuvaji v vinogradih in policaji imeli mnogo več opravka zaradi kraje grozdja kakor druga leta. Na grozdje so se najbolj spravljali tržaški izletniki in begunci iz Istre. Namesto, da bi priznali svojo krivdo in poravnali škodo, ko so bili zasačeni, so nekateri izmed teh še zmerjali naše čuvaje in jim grozili z maščevanjem, ko pride Italija.
Letošnje vino bo, kakor upajo boljše od lanskega. Grosisti kupujejo grozdje po 70-80 lir kg. Predvidevajo, da se bo cena vina na debelo sukala okoli 110 do 120 lir liter.
IVoiia drevesnica na Goriškem
V veliko veselje goriških kmetov, poljedelcev, sadjarjev in vinogradnikov, kakor tudi ostalih delovnih ljudi, le upravni odbor Okrajne zadružne zveze v Novi Gorici sklenil, da u-stanovi novo zadružno podjetje v Šempetru pri Gorici, ki bo za potrebe kmetovalcev gojilo v svoji drevesnici sadike vseh vrst sadja, ki so priporočljive in najbolj donosne za ustvarjanje nasadov na tem področju. Prav tako se bodo potrudili za gojitev najrazličnejših vrst semen predvsem povrtnine, kate-
rih zelo primanjkuje, predvsem zgodnjih vrst, ki jih je treba celo uvažati. Vzemimo samo primer cvetače. Prgišče njenega semena st je moral prej marsikateri kmet dvolastnik za svoj vrt lakorekoč pritihotapiti v žepu z onkraj bodeče žice.
Upravni odbor zadružne zveze meni, da bo z novoustanovljenim podjetjem vsem ustregel in da bo podjetje tudi rentabilno.
Po dosedanjih stikih z lastniki zemljišč, ki jih bo novo podjetje potrebovalo za svoje koristno delo, kaže, da bodo dobili potrebne površine.
Maprefleh vinarja;; v Oiifshem eKrajujf
Pretekli mesec je bil v Bujah redni letni občni zbor tamkaj-žnje za_družne kleti. Kakor izhaja iz poročila, podanega na občnem zboru, je zadruga v ravnokar minUjem gospodarskem letu odkupila od svojih članov 6.636 stotov 'grozdja, za kar so
U.V.S.jK.T.
UFFICIO VIAGGI SVIZZERO-TRIESTINO TRIES1E - Ul. F. Filii 5 - Tel. 35519
Na svojih potovanjih v inozemstvo [Švico -Jugoslavijo itd.] se poslužujte naše TURISTIČNE PISARNE - Informacije - Hotelske rezervacije — Turistične individualne in kolektivne vize
99Vimmml€its
PERT0I D4ML0
Zaloga domačih, istrskih in vipavskih vin ter dobre Verone Pristni kraški teran in tokajec
Oglejte si našo zalogo I Dostavljamo na dom
TRST - UL. TRENTO št. IB Tel. 23-074 Tel. na dom 48-133
G. M. COMU S FIGL1G
UVOZ - IZVOZ
ra.UT ©vršne
in IZDELKOV
Trst, Uiica I. delta Croce 4
TEL. 94-570
Tlgr. COLINTER - TRIESTE
Zaloga ogija. nremoga ia fltv za kurjavo NADULO NADROBNO
UVOZ - IZVOZ
irsoh vrst trdega in mehkega rezanega lesa, furnirja, rezanih plošč ild.
fotaga z. lessimmi ttrevozniimi sredstvi
Prad: TRST ul. Crispi št. 14 Tel. 93=362 Skladišče: ul. delle Milizše 14 - Tel. 96 310 telelnnska številka stanovanja 93-916

1 Al P O RT
VARDAR eaporT
SKOPJE - JUGOSLAVIJA
Tel.: 29-36, 17 62, 21-60- Telegr.: UARDAR-SK0PJE- Pošt. pret. 2)1
UVOZI; industrijska postrojenja, Strojeve, sve vrste mastna, alat instrumente te ostale I metalne proizvode
potrebuje več kot paleti.
Prašiče za zakol pitaj lS tečno luDI JUGOSLAVIJA BO DELEŽNA ODVEČNIH .AMERI-
ŠKIH POLJSK I! PRIDELKO Z
Poljedelski minister Ezra Ben son je po posvetovanju s predsednikom Eisenhowerjem povedal časnikarjem, da so Združene države na tem, da zaključijo pogajanja s sedmimi državami za prodajo odvečnih ameriških poljskih pridelkov y skupni vrednosti 384 milijonov dol-Države, s katerimi ge dogovarjajo za prodajo pridelkov so Jugoslavija, Vel. Britanija, Španija, Indija, Pakistan, Japonska in Čile.
MANJŠI PRIDELEK KRUŠNIH ŽITARIC
Po podatkih, s katerimi razpolaga ameriško poljedelsko ministrstvo, je pričakovati letos na severni polobli manjšo žetev krušnih žitaric, kot je bila lanska. V Sev. Ameriki bo pridelek za več kot 15% manjši, kot je bil lanski skoraj rekordni. Upi glede pridelka v zahodni Evropi, vštevši Jugoslavijo, so nekoliko manj ugodni kot lani. Manjši je pridelek zlasti v Italiji, Jugoslaviji, Nemčiji in Grčiji, nasprotno pa je pridelek Španije največjli po letu 1934, tako da bo Španija morala uvoziti mnogo manj pšenice, kot ji je dodelil Mednarodni žitni odbor (9,2 milijona bu-šlov). V Jugoslaviji pričakujejo letos znatno nižji pridelek krušnih žitaric, kot je bil lanski, vreme je bilo letos ves čas za posevke zelo neugodno. Dolga suša je zakasnila setev in lerti prejeli 33 milijonov 685 ti- klitje ozimine. Pomladanske in soč dinarjev. Povprečna cena. poletne povodnji so tudi zelo ki so jo dosegli za 1 kg grozd- škodovale žetvi, zlasti je letoš-ja, znaša tedaj nad 50 din, kar nji pridelek pšenice zna‘no za je vsekakor ugodno. Zato so tu- lanskim. Podobne razmere so v
MAGAZZINI ALU Stazione
TRST - ULICA B. CELLINI 2 » TEL. 24-125
(iz ul. Ghega na trg Liberta)
UELIM IZBIRA DELOVNIH OBLEK - JOPIČEV - HLAČ - DEŽNIH PLAŠČEV - SRAJC - OVRATNIC - NOGAVIC -PIŽAM — PULOVERJEV - PLETENIN VSEH VRST
po najugodnejših cenah
DIREKCIJA- RIJEKA
Telegrami: JUGOLNDA - Tel. 26-51, 26-52, 26-53 (poldne) 26-61
VZBHŽIJJE REDNI POTNIŠKO DLAGOl/NI PROMET IZ JADRAP
0:	SEVERNO AFRIKO IN SEVERNO EVROPO VSAKIH 7	DNI
TURČIJO IN GRČIJO	„	7	DNI
B L IŽ N JI V Z H 0 D	„	7	DNI
SEVERNO AMERIKO	”	10	DNI
Zastopstvo v Trstu: “N 0 R D -A D R I A„ Agenzia Marittima di V-B0RT0LUZZ1 - Telegrami: „N0RD-ADRIA“ Trieste - Tel.: 37-613,29-829 Uradi: TRST, Piazza Duca degli Abruzzi št-)
A V T O G A K A Ž A
JU E MANIČNA M E S. A V N I C A
TRST- ULICA MORERI 7 TELEFON ŠTEV. 35 608
TVRDKA USTANOVLJENA V LETU 1903
KGSTORIS AD0LF0
TR^T-TFfESTE, VIA CARDUCCI 39 -TEL 94-160
BOGATA IZDIHA IZDELANIH MUSKIH OBLEK TEK BLAGA ZA MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE IN PODLOGE
OB PETDESETI 0B1.ETHTEI ustanovitve našega podjetja, želimo opomniti cenjeno klientelo da imamo vedno na zalogi prvovrstno in trpežno blago
PRIPOMINJAMO, da so se že Vaši starši vedno radi .posluževali naše tvrdke
Obiščite nas!
j~,	Succ.
:DRUŽBA z o. z.:
T Si S T
D LICA D D 1 N E šteu. 15 TELEFOmi ŠTEE.: 38 048, 235 73 TELEGH&MI; »HCPEMaFIlAlE«
GENERALNI ZASTOPNIKjZA TRSt IN ITALIJO ISTRSKIH PREMOGOVNIKOV RAŠE
ZASTOPSTVO ZA JDGOSLOEAiESKI 1ES >
ŠIP A D = SarajeV0 EXP0RTDRV0 = Zagreb JADRAN -DRV0 = Reka ISTRA IMP.=EXP. - Reka
L I G N U M = Z agre