CENA lOO SIT SLOVENUA, SREDA, 9. JUNIJA 1993 $T. 20, LETO XXVII JEZUS JE BIL NAIVEN MARLES GREJE AVSTRIJCE TUDI ZLATARJI TOŽIJO ALKOHOL, PETARDE IN BATINE OMLADIČ KREPI ERO POLICAJI NAD POLICAJE llfifi] RAČUNALNIKI NOTESI POS BLAGAJNE PLAČILO NA OBROKE ! 061 554-730 063 821-315 int.25 069 31-217 ...BEMTI ČASOPIS, KI GA JANŠA NE TOŽl! Foto: LucaS ZAKAJ SO Sl SLOVENSKI UČITELJI VZELI PREDČASNE POČITNICE? TEROR IZZA KATEDRA Bolj ko se bliža »uradni« konec šolskega leta, manj je razigranosti in veselja med našimi osnovnošolci in srednješolci. Posebej slednji dokaj apatično pričakujejo zaslužene počitnice. Nič čudnega, saj zaradi muhavosti svojih vzornikov — učiteljev niti ne vedo, kdaj bodo dobili papirje z rezultati minulega dela. Učenci in dijaki se verjetno sprašujejo, ali je res potrebno, da se kopja šolniške nezadovoljnosti lomijo ravno na njihovih hrbtih. Učitelji, ki naj bi bili poleg staršev odraščajočim slika za življenje, so se torej odločili za dosego svojih ciljev materialne narave iti do konca. Pa ne, da so dvignili glas zoper slabo opremljenost šol z učili in učnimi pripomočki, kar zavira moderen vzgojno-izobraževalni proces; njihova zahteva leti, prav tako kot v lanskem letu, izključno na osebne dohodke. V trenutku, ko imajo delavci v gospodarstvu slabše plače kot šolniki, so se slednji poslužili izsiljevanja na rovaš svojih varovancev, od katerih mnogi poslušajo šolniško blebetanje s pajčevino v trebuhih. Vodstvi Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti (SVIZ) in panožnega SVIZ-a v okrilju Svobodnih sindikatov Slovenije sta od vlade zahtevali izhodiščne plače učiteljev, ki se približujejo, od spodaj seveda, plačam v gospodarstvu po kolektivni pogodbi. Oblast na njihove številke ni pristala, kar sicer ni niti dobro niti slabo, saj bi morala že prej poskrbeti za uresničevanje svojega dogovora s sindikati in gospodarsko zbornico znotraj gospodarstva samega. Skratka, učitelji, ki so s trenutnimi plačami ned- vomno bližje tistim, ki bi jih morali prejemati po pogodbi, kot delavci v gospodarstvu s svojimi prejemki, so pokazali vladi zobe. Če bo zaradi nezadovoljstva stavkajočih minister Gaber padel, kar pa je po izkušnjah »slovenske demokracije« težko verjetno, ne bo posebne škode. Je pa dosti neproduktivnosti v šoiniških dejanjih, ko so si za stavko izbrali najbolj neprimeren čas — pred počitnicami. V trenutku, ko njih varovanci rabijo optimalne pogoje, da dovedejo svoje ocene v red, ne vedo, kako bodo zaključili šolo, oziroma, kdaj si bodo sploh lahko odpočili. Mnogo enostavneje bi bilo, če bi se šolniki pripravili k stavki med počitnicami. Pa kaj, ko si ne želijo kratiti »zasluženega« dopusta - raje si vzamejo še dodatnega. Franc Furland SMISEL AFER »Bog ni policaj, ki komaj čaka, da bo koga kaznoval,« je ob svoji 70—letnici in ob 25-letnici škofovskega posvečenja dejal dr. Vjekoslav Grmič, teolog in naslovni škof v Mariboru. Ob tej njegovi misli lahko samo vzdihnemo: »kako lepo bi bilo, ko bi ta maksima kaj veljala tudi v slovenski politiki!« Pobožna želja pač. V resnici imamo politiko, ki se napaja iz tradicionalne slovenske majhnosti, zaplankanosti in brezmejne zadrtosti. Za (navidezno) univerzalnostjo kakšnega Šeliga, Spomenke, Hribarja, Rupla in drugih se kot po pravilu vedno plete pragmatična pritlehnost, katere osnovni cilj je oblasti-željnost za vsako ceno. Nekateri med njimi so to že spoznali. Preprosto so ugotovili, da biti zraven pomeni biti brez lastne intelektualne distance, ostati brez osnovnega orožja slehernega pravega intelektualca. Zato so rekli: »Nasvidenje!« Ali kot poje pesem: »Cigani, ja se rastajem sa vama.. .1 Razumemo: politika je lahko tudi nujno zlo. Zato utegne imeti dr. Grmič še kako prav, ko pravi, da »nobena po zobeh. Ne tisti, ki jih raziskujejo, ampak tisti, ki so jih zakrivili. V Sloveniji so se leta 1989 in 1990 zgodile epohalne spremembe. Vsaj v formi in na videz. Znotraj tega se je v mnogih okoljih in tudi celo v najbolj državotvornih sektorjih nemoteno odvijala stara totalitarna vsebina. Slovenska vojska je kmalu po mnogočem spominjala na njeno osovraženo jugoslovansko predhodnico. Začeli so se pojavljati naslovi: Janša go home... Po mnogočem sicer eksibicionist Zmago Jelinčič je zadel žebljico na glavico: »Janši je treba pripeti najvišje državno odlikovanje in ga upokojiti!« Škoda, da tega ni rekel kdo drug. In potem so prišle nove volitve. Ljudje niso zaupali dr- posledica teh njegovih misli je ugotovitev, da je »v Demosu ostalo veliko boljševiških elementov razmišljanja«! Ugotovitve vladne komisije o delovanju VIS mu dajejo povsem prav. Prav v tem je iskati odgovor na vprašanje, zakaj misteriozno izginotje pomembnih dokumentacij, zakaj molk o pridobljeni dokumentaciji mikrofilmov za 17.000 nekdanjih sodelavcev SDV, ki je spet na nekem zasebnem skrivnem depoju. Zraven tega pa njene določene dele posamezni časopisi publicirajo do pičice natančno. Dovolj prvin za vprašanje: ali se ni nekdo pripravljal, da prevzame oblast za dolgo časa, denimo za vnovičnih 45 le? Cilj afer postaja tako iz dneva v dan bolj jasen. Tisti, ki so se dali instrumentalizi-rati in niso dojeli, da opravljajo umazano delo, ki naj bi popravilo izid minulih volitev, zdaj kot užaljene neveste ugotavljajo, da jim polzi iz rok afera HIT in da so se zdaj ne koristi. In ne nazadnje, po prstih je treba kreniti tudi tiste, ki so v svoji goreči zaslepljenosti šli predaleč in javno lagali in sramotili ljudi. V siceršnji nepoduktivnosti afer je le v tem iskati njihov vsestranski smisel. Le v primeru, da bodo te afere jasno zarisale meje, do kod smejo direktorji, do kod policaji in drugi vohljači in do kod novi- s narji, bomo lahko rekli, da se je splačalo. Kajti tu ne gre za graditev legitimnosti pravne države, temveč za mnogo več, od česar so v mnogočem odvisne perspektive nove slovenske države in njenih državljanov. Gre za graditev vrednostnega sistema, ki oblikuje naravo življenja neke družbe, ki se je nedavno tega z muko organizirala v samostojno državo. Brez vrednostne identitete, ki bo v svetu jasno prepoznavna in ki bo kompatibilna z univerzalnimi civilizacijskimi dosežki, bomo slej ko prej obsojeni na marginalizacijo, ki je ne more popraviti še tako lepo pavje perje, kot te dni stranka ne more biti v polnem pomenu krščanska!. Kljub vsemu pa so na drugi strani vendarle neke meje, neke civilizacijske zavore, ki posameznikom in skupinam same po sebi preprečujejo artikulacijo najnižjih strasti. Parlamentarna država naj bi bila samoregulacijski univer-zum, ki naj bi branil njen demokratični imunski organizem. To je tista poglavitna distinkcija, po kateri jo ločimo od njene totalitarne sorodnice. In hvala Bogu, da je tako. Nič pa ne gre samo od sebe in naenkrat. Zato tudi afere. V tem vidimo njihov smisel. Brez tega smo rakasta tvorba. Korak bližje k pravni državi bomo, če jih bodo vsi poglavitni akterji afer dobili žavotvornim pavom. Streznilo jih je našopirjeno pavje perje in črne eksistencialne perspektive. Mnogi s tem, razumljivo, niso bili zadovoljni. Porodila se je ideja o novi 57. številki Nove revije. Le kaj bi v njej zapisali? Kako ustvariti več kot 100.000 delovnih mest? Kako nadomestiti domala 50-odstotni izpad nekdanjega jugoslovanskega trga? Najbrž ne. Ker pa bi morali napisati prav to, je nova 57. številka že zdaj »paše«, mrtva črka na papirju. Jože Pučnik zdaj retroaktivno ugotavlja, da nova politična elita ni dojela, kaj je oblast. Ni dojela njene fasci-nantnosti, tega, da kvari značaje, da oživlja osebne karakteristike ljudi, ki se pred tem ne pokažejo. Logična N0V%90BA Glavni in odgovorni urednik: Janez Sever Uredniki: LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper) Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. - Našlov uredništva: Celje — knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215,441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066) 23-868, telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenja Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov. hočeš nočeš prisiljeni ukvar- na svoji koži občutijo naši jati z afero VIS. Da smo si na južni sosedje. Brez tega se čistem: svoje morajo dobiti bomo še naprej pacali v last-vsi po vrsti; tako tisti v aferi nem soku in z vso nazornost-HIT, ki jim bo sodišče doka- jo potrjevali žalostno Can-zalo, da so kršili zakone, kot karjevo samorefleksijo oni v aferi VIS, ki po Pučni- o »narodu hlapcev«! kovo niso dojeli, kaj je oblast in so jo zlorabljali za svoje osebne materialne in politič- Ivo Kuljaj JAVNI TOŽILEC REPUBLIKE SLOVENIJE: POLICIJA NA POLICIJO? Ob aferi HIT-VIS se javni tožilec Republike Slovenije Anton Drobnič ni prevelikokrat oglasil. Po ocenah nekaterih bi se moral. Ali sta njegova molčečnost oziroma za nekatere neukrepanje posledica pritiskov, ki jih je bil deležen ob imenovanju, ali se je morebiti zavoljo njih »povlekel« vase, je bilo naše prvo vprašanje. »O tem ne more biti niti ga javnega tožilstva šli brat govora. Javni tožilec ima pravico sam reagirati in o določeni zadevi od kriminalistov zahtevati poročilo. Več od tega, da zahteva od policije poročanje, odkrivanje in podajanje ovadbe, ne more storiti. Če policijski organi njegovih zahtev ne izpolnijo, nima javni tožilec proti njim na razpolago nikakršnih sankcij. Kriminalisti namreč niso podrejeni javnemu tožilcu, kot v nekaterih drugih državah, zato tožilec nima v rokah nikakršnega učinkovitega sredstva. To se je najlepše videlo v aferi HIT-VIS, ko je ljubljanski javni tožilec zahteval dokumentacijo od parlamentarne komisije, vendar brez uspeha. Teoretično bi tožilec lahko zahteval zaplembo teh dokumentov, vendar je to zadnje sredstvo, ki ga ne gre kar tako uporabljati. So pa lahko z Ijubljanske- dokumente v parlament, kar so dva dni res počeli. Ko jim niso dovolili napraviti fotokopij, so branje prekinili. Branje javnemu tožilcu nič ne pomeni, čeprav bi si zapomnil vse podatke. V rokah mora imeti materialne podatke - papirje.« Osebno niste ukrepali? »Januarja 1992 je predstavnik ministrstva za notranje zadeve na tiskovni konferenci povedal, da je bil velik del arhivov bivše SDV pred volitvami uničen. Takoj sem od ministrstva zahteval, da o tem poroča. Doslej nisem prejel ničesar.« HIT je javnemu tožilstvu stari znanec... »Okrog lastninjenja v Moravskih Toplicah in ostalih stvari se že od lanskega leta z njim ukvarjajo temeljni javni tožilci Murske Sobote, Kranja, Nove Gorice in Ljubljane. Pri tem delu so samo- stojni. Tožilec ne bo sam od sebe zahteval novega odkrivanja, saj je za to zadolžena policija. Potemtakem bi lahko javni tožilec ves službeni čas porabil za branje časopisov in »odkrivanje«. Javni tožilec mora ukrepati takrat, ko oceni, da policija določene zadeve ne pozna.« Parlamentarna komisija vas je ob aferi HIT-VIS postavila na stranski tir... »Na tožilstvu ne čakamo na izsledke parlamentarne komisije. Od slednje nismo odvisni, preiskavo v HIT-u vodimo samostojno. Kaj je komisija odkrila, ne vem.« Menite, da imate kot državni javni tožilec premalo moči? »Državni tožilec v Sloveniji ima veliko manjšo moč kot na primer v Italiji in ZDA, kjer ima na razpolago celo svojo policijo in sme zasliševati. Zaenkrat velja še stari, jugoslovanski, zakon. V pripravi je nov zakon o kazenskem postopku. Tožilstvo je predlagalo potrebne izboljšave.« Se vam ne zdi, da policija v znatni meri usmerja vaše delo? »Policija nikakor ne Vam mogoče VIS prislu-usmerja tožilčevega dela. škuje? Nasprotno, organi odkriva- »Ne verjamem. Morda so nja kaznivih dejanj bi morali bili moji sedanji prostori ne-delati po tožilčevih navo- koč 'ozvočeni'. Tik po vojni dilih.« v Sloveniji je zaupen pogo- vor v moji pisarni prišel na uho takratnemu vojaškemu poveljstvu v Ljubljani. Ne vem, na kakšen način.« Tekst in slika F. F. ZMAGO JELINČIČ: SVINJARIJA JE, DA SEM BIL OBSOJENI To je bila prva misel iz ust predsednika Slovenske nacionalne stranke Zmaga Jelinčiča, ko smo ga spomnili, da ga je temeljno sodišče v Ljubljani zaradi incidenta v Tržiču obsodilo na 170.000 tolarjev kazni. In kako je bilo v Tržiču, smo ga povprašali. »Po zborovanju in kratkem v kateri sploh nismo bili sa-sedenju v gostilni lanskega mo strankini ljudje (kakor je 27. marca se nas je šesterica, trdila tožilčeva namestnica Breclova), napotila proti parkiranim avtomobilom. Na prehodu čez most so se pojavili štirje moški in začeli hoditi pred nami. Med tem so glasno govorili v neslovenskem jeziku. 'Ko jebe Slove-nijul’ in 'pičkarenja' je bilo še in še. Četverica Neslovencev je zavila proti parkirišču, kjer smo imeli parkirane avtomobile, in obstala. Ko smo šli mimo njih, sem rekel: 'Fantje, tu se govori slovensko.’ Takoj so me obstopili. Eden je zamahnil. Direktnemu udarcu sem se izognil, tako da me je le oplazil. Za krvavo prasko, ki mi je ostala na sencih, so na kranjski policiji rekli, da jo imam od rojstva!« Zakaj niste vrnili udarca? »Sam proti štirim pijanim Neslovencem? Potegnil sem pištolo in zavpil: 'Fantje, bežite, imam pištolo!' 'Imam i ja,' se je glasil odgovor, pa še: 'Da ti šaljemo municiju?’ Dvakrat sem ustrelil v tla, nakar sta dva od njih oddirjala na policijo, drugi par pa se je pripravljal, da bi me obmetaval s tlakovnimi kockami. Takoj so se na prizorišču znašli policaji s šmajserji.« Ni bila njihova naglica nič sumljiva? »Seveda. Pozneje smo izvedeli, da je bilo vse skupaj nameščeno. Od kod pa naj bi bilo drugače tiste noči v Tržiču toliko kriminalistov v civi-lu? Nas šesterico so zadrževali do jutra, Neslovence pa so izpustili po polurnem zaslišanju.« Kdo so bili štirje »Neslovenci«? »Napadalci so bili Bosanci, ki živijo in delajo v Italiji, v Tržiču pa imajo socialna stanovanja. Da so prišli pričati proti meni, jim je sodišče za potne stroške plačalo 120.000 lir. Denar slovenskega ljudstva. Groteskno, toda resnično je to, da sem jim s tem moral plačati tudi sam - da so prišli in pričali proti meni.« Sodišče je za napadalca določilo vas... »Namestnica javnega tožilca Breclova, bivša upravnica zapora za ženske, je trdila, da sem jih napadel zaradi političnih prepričanj. Uboge -nekdanje jetnice v Višnji gori! V prvi obliki obtožnice je rekla, da so Neslovenci imeli srečo, ker so bili trezni. Ko jim je bila dokazana alkoholiziranost, pa jim je za olajševalno okoliščino štela to, da so bili pijani.« In so vas obsodili. »Kljub temu, da so vse moje priče trdile isto kot jaz, so me obsodili. Ne vem zakaj! Pomeni to, da se ne sme no- ben Slovenec branit? Če se govorilo: »Kaj bodo Sloven-bo, bo obsojen. ci, ko pa imamo svoje ljudi Dobil sem sporočilo, da so na sodišču!« južnjaki mojo obsodbo praznovali. Baje se je med njimi _ A. S. » t * * * * * * * * * * * * » * * * * * * * * * * * * * ! * * NOVA DODA ‘ • V V isce AKVIZITERJE * * » * * » » * * * * * * 5 * * Interesenti naj se oglasijo v uredništvo Nove do-i be v Aškerčevi 15 v Celju .. PETROL z vami na poti POGOVOR Z GVIDOM OMLADIČEM, DIREKTORJEM ERE D. D. IZ VELENJA POŠTEN ODNOS 00 LJUDI Čeprav moraš v Sloveniji Iskati dobre gospodarstvenike z žepno svetilko, jih lahko sredi Velenja najdeš tudi za svetlega dne. Ko se razgovoriš z Gvidom Omladičem, na čigar vizitki piše, da gre za direktorja ERE, trgovine z živilskimi in neživilskimi izdelki, delniške družbe, ugotoviš, da prebivalci deželice na sončni strani Alp konec koncev postajamo tudi trgovci, kar nas doslej baje ni krasilo. Delamo tisto, kar znamo Ero poznamo že lep čas, skoraj tolikšen, ki bi ga lahko označili z imenom vašega podjetja. Kje je slednje ta trenutek? »Danes je ERA organizirana kot koncern z osnovno dejavnostjo trgovine na veliko in malo, kar predstavlja ganizacija in kadri podjetja.« Sistem rabi učinkovito vodenje, slednje strategijo... »Strateški plan, ki nam je služil tudi za reorganizacijo podjetja, smo naredili že pred nekaj leti. V njem je jasno zapisano, kaj želimo delati, na kakšen način in katere cilje želimo doseči. Skratka, v Eri smo se odločili, da bo- petinšestdeset odstotkov dejavnosti celotnega sistema. Z dopolnilnimi dejavnostmi, organiziranimi kot hčerami Koplas, Vino, DOM, VE-MA in KIVi, smo dosegli decentralizacijo poslovnega odločanja, učinkovitost sistema in odgovornost posameznih sredin za rezultate, ki jih dosegajo. Erin sistem je postavljen tako, da so v delniški družbi skoncentrirane strateške funkcije: finance, trženje, ekonomika, informatika, or- »Prenašamo določene izkušnje iz drugih držav. Z Avstrijci sodelujemo na področju tehničnega blaga, kot je na primer vrtni program, orodja, vijačno blago in inštalacije.« Kako se v Eri »spoprijemate« s privatizacijo? »Delamo v smeri, da naši ljudje postanejo solastniki firme v čim večji možni meri. Da vsem omogočimo enake izhodiščne položaje v privatizaciji. Era d. d. je vključno s hčerinskimi podjetji še vedno v celoti družbeno premoženje, ne glede na to, da je formalno razdeljeno na delnice, ki bodo v naslednjih mesecih predmet lastninjenja skladno s sprejeto zakonodajo. Najvažnejše je, da izvedemo programe prestrukturiranja, ki bodo omogočili večjo realizacijo, saj kupna moč prebivalstva pada.« Lojalne konkurence se ne bojimo Zato pa imate strategijo, obrnjeno navzven... »Edina rešitev je, da se odpremo navzven, saj je Slovenija majhno tržišče. Pot iščemo med drugim tudi kot ekskluzivni zastopniki določe- 8 nih prehrambenih in tehničnih izdelkov za Slovenijo in Hrvaško. Vse tiste dele, ki nam ne dajejo dovolj, poskušamo očistiti - prodati ali dati v najem.« Zgodovina nas uči, da Slovenec ni bil razen Petra Klepca nikoli trgovec. Danes pa se gredo vsi trgovino... »Smo v situaciji, ko bi radi vsi trgovali, ko bi radi vsi vse znali. Ocenjujem, da bo tak- mo delali predvsem tisto, kar že znamo in v čemer imamo izkušnje. Ukvarjamo se z živilskim programom, intenzivno razvijamo trgovsko mrežo, podobno tistim v tujini. Enako razmišljamo na neživilskem področju ob tem, da gremo v to zadevo Specializirano in po segmentih.« Privatizacija za vse Se pravi, da ste v navezi s tujino... POSLOVNI DNEVI: HIŠNI SEJEM ERA Od 14. maja do 4. junija so potekali v Velenju že štirinajsti poslovni dnevi, poimenovani Hišni sejem Era. Medtem ko so bili v preteklosti bolj ozko usmerjeni na blagovne skupine bele tehnike in akustike, so letos zajemali ves Erin sistem. Bogata, okusno postavljena razstava je ponujala možnost srečanja s poslovnimi partnerji. V ospredju sejma je bilo uvajanje programa Ken-wood na slovensko tržišče. Gre predvsem za kompleten program predelave hrane. Zanimiv je tudi program kemije, predvsem barv, ki izhaja iz avstrijskega partnerstva z dunajsko korporacijo Reinhold Chemy. Era ponuja partnerjem program vijačnega blaga Fischer, vstopila pa je tudi v avstrijsko trgovsko verigo 3 E, ki velja za eno najmočnejših povezav na področju železnine, vrtnega programa in orodja. Kot novost je bila predstavljena blagovna znamka bele tehnike Indesit, italijanskega proizvajalca Merlonija. Na živilskem področju Erinega hišnega sejma je bilo mogoče okusiti sokove Yo in precej močnejšo tekočino — Amaretto, oči pa si je splačalo popasti tudi na razstavnem mestu ERA Koplas d. o. o. iz Velenja, katera predstavlja novi program za vse tiste, ki skrbijo in jim ni vseeno, kakšen videz imajo njihove izložbe in nasploh notranjost prodajnih prostorov. šen prehodni čas še kakšna tri leta, nakar se bodo stvari postavile na svoje mesto. Mnogi bodo propadli, »preživeli« pa bodo morali kreniti preko meja. Problem je tudi v tem, da se v slovenski trgovini pojavlja nelojalna konkurenca in neenaki pogoji: razni uvozi brez carin, nere-gistriranje. V Eri se lojalne konkurence ne bojimo.« Slovenci in Angleži Pred kratkim ste se vrnili s poslovne poti v Veliki Britaniji... »Naša hčera Vino je tipičen trgovec, ki prodaja vsa slovenska vina - letno nekaj milijonov litrov. S celovitim nastopom smo poskusili tudi na angleškem trgu. O tem smo začeli razmišljati glede na to, da imamo z Angleži zelo dobre poslovne vezi. Na težko dostopnem angleškem trgu je že prisotno vino Ljutomerski rizling. Velja za dobro prodan artikel, ki ga produkcija v Sloveniji ne dohiteva. Na špecializirani vinski sejem v Veliki Britaniji smo šli s slovenskimi vini iz kleti Ormož, Gornja Radgona, Goriška Brda, Kras Sežana in ti- stimi, ki jih imamo sami na Kozjanskem.« Kako so vas sprejeli tradicionalni Angleži? »Slovenija se ne more primerjati z nekaterimi državami, ki imajo masovno prodajo vin: Italijo, Španijo, Portugalsko in v zadnjem času Bolgarijo. Z našo kvaliteto vin lahko uspemo le v posameznih tržnih segmentih, kar pa je dosti težje. Vinski sejem v Veliki Britaniji me je prijetno presenetil, saj je izredno profesionalen. So pa Angleži po drugi strani tradicionalisti, pri katerih porabiš veliko časa, da prideš zraven.« Koliko stoji za vami država? »Razmere zahtevajo, da si mora vsakdo pomagati sam. Od države niti ne pričakujemo neke direktne pomoči, kar bi bila iluzija. Želimo pa si pogojev, v katerih bomo lahko normalno delali. Ravno ob obisku v Veliki Britaniji je potrebno spomniti, da nam je v smislu določenih organizacijskih stvari veliko pomagalo naše zunanje ministrstvo.« F. F. Foto LucaS za. napreden evropski kmet. kgj Janša lghko razreši še Kmetijski inštitut, ki izraču- v^eraj nenadomestljivega nava stroške pridelave m pr,- genera/a Slaparja? Če bo to reje, javno prosimo, da po- osfa/a skrivnost nekih kro-jasni merila za stroške. Ah gOV y via(jj \n parlamenta, preprosto uporablja stroške, pojem bo m0ral Janša pod ki nastajajo v sedanjih raz- prjtjskom javnosti odstopiti, merah, ko je kmetijsko nizko j0jjko v dopolnilo in končno produktivno, ko so kmetijske oceno medijem in novinar-površine pretirano razdrob- jem /