nmmi
AVE MARIA
36. LETNIK	DECEMBER, 1944
Kaj je kje na straneh te številke.
Sveta noč, blažena noč ........ ...................................str.	1
Božična družina — Magajna Bogomir ........................................2
Sveti večer - pesem - G. Strniša-------------------- ----------8
Kakor vzhajajoča zarja — Z. -------------------------------------------8
Zanimivo branje iz sv. pisma .......................................................................11
Za življenje ................. ....................................................................................................13
Posvečevanje cerkve — J. Jaklič ................................................................13
Misli o Rimu - škof Srebrnič ........................................................................16
Konec sveta — J. Š. ............17
Pri jaselcah — V. .......... ................ ................29
Ko dogoreva sveča - F. Jaklič ........ ..........................21
Dolgčas, ali res? - J. Langerholc ....... ...................... 24
Katera je bolje ravnala—Iz spominov starega župnika 26 Very Rev. Matija Šavs — Fr. John Ferlin	28
Iz pisem misijonarja Franca Pirca	30
Tonče s Sloma - celoletna povest — P. B. Ambrožič 32
Križem kraljestva križa — P. B.	......... 32
Petstoletnica sv. Bernardina - P. Marcel Marinšek 39
Amerikanci poročajo iz Assiza — P. John Ferlin........ 41
Cvet iz vrta sv. Frančiška — P. Marcel Marinšek...... 42
Sv. Rožni venec - Šolska sestra ..............................43
AVE MARIA
mesečnik za slovensko katoličane v Ameriki.
Prinaša vzgojne in nabožne članke, kakor tudi povestice in druge slovenske spise pomembnejše vsebine našim slovenskim izseljencem v pouk in zabavo.
Izdajatelji:
FRANČIŠKANI V LEMONTU.
Ave Maria, P. O. B. 608, Lemont, 111.
Naročnina velja $2.50.
Naročnina Tvoja je dar v podporo ubožnejšim slovenskim fantom, ki se izobražujejo za slov. duhovnike v lemont-skem semenišču.
Naročnikov in dobrotnikov se spominjamo v lemontskem samostanu v vseh svojih molitvah, pri sv. mašah in drugih duhovnih opravilih. Opravimo pa zanje tudi sv. mašo in sicer vsako prvo sredo v mesecu.
Entered as second-class matter August 20, 1925, at the post office at Lemont, Illinois, under the act of March 3, 1879. Acceptance of mailing at special rate of postage provided for in Section 1103, Act of October 3, 1917, authorized on August 29, 1925.
Printed by SERVICE PRINTERS Lemont, 111.
mw

December, 1944-
Lemont, 111.
—Letnik XXXVI.
SVETA NOČ -BLAŽENA NOČ
I ga menda kraja na širni zemlji, kjer bi ne poznali znane, ponarodele božične popevčice: "Sveta noč". Presrčna je, domača je, četudi ni nastala na naših tleh; ogreje in gane srce, kakor ne izlepa katera druga "božična". Če hoče pevovodja spraviti med vernike v cerkvi božično razpoloženje, naj začne milodonečo "Sveto noč", pa poprime vsa cerkev.
Kdo je oni mojster, ki je uglasbil ta preprosti umotvor?
Gori v Arnsdorfu na bavarsko-avstrijski meji je sedel v svoji šolski sobi na vigilijo — božični predpražnik, sveti post — 1. 1818 učitelj Franc Gruber. (R. 25. novembra 1787, t 1863.) Kljub veslim božičnim praznikom, ki so se približali, ni bilo nič vedrosti in živahnosti v njegovem stanovanju, kajti °ekaj dni poprej mu je umrl ljubeznivi :inček Franček.
V to zamišljenost mu prinese nekoliko živahnosti duhovnik iz soseščine (Oberndorf), kjer je imel Gruber službo organista. Duhovnik Jožeh Mohr je prišel na obisk s posebnim namenom. Sestavil je bil presrčno božično pesem, pa je prosil učitelja, naj bi pogodil besedilu primeren napev. Poznal je Gru-
berjeve zmožnosti, saj je uglasbil več cerkvenih in svetnih pesmi.
Gruber prebere besedilo. Kar zgrabilo ga je za srce, da je vzkliknil: "Jožef, čudovito lepa je ta-le pesem." Takoj se loti dela ki se mu je izredno posrečilo. Še isti sveti večer je odmevala ganljiva popevČica "Sveta noč" v cerkvenih prostorih kakor angelsko božajoča glasba. Ljudstvo je zavzeto in ganjeno prisluškovalo. Prvi poslušalci pač niso slutili, da bo ta pesem postala svetovna last. Samo Gruberjeva žena je spotoma izustila proroške besede: "Francelj, to pesem bodo peli, ko tebe že davno ne bo več!"
Dolgo časa je uglasbena pesem "Sveta noč" ležala v pisalniškem predalu duhovnika Mohra. Nekaj let nato jo je neki orgeljski mojster odnesel na Tirolsko, kjer so jo z veseljem prepevali, zato je bila znana kot tirolska narodna pesem, širila se je pa od kraja do kraja, od dežele do dežele, celo v Arabijo, Indijo in k zamorcem. Nihče pa ni vedel, kclo jo je uglasbil. šel 1. 1854, ko je bila na sporedu kraljeve godbe v Berlinu, je kapelnik poizvedoval pri cerkvenem pevovodju v Salzburgu o podatkih glede te božične pesmi. Pri tem zboru je sodeloval tudi Gruberjev sin. Tako je došlo to vprašanje do ušes Gruberja samega, ki je živel takrat v Hal-leinu in mu je bilo 67 let. Poslal je v Berlin vso zgodbo te pesmi in njeno prvotno uglasbitev .Umrl je 7 let pozneje.
BOŽIČNA DRUŽINA
Magajna Bogomir
LENKA doživlja svoj božič. Mati je; družino ima: moža, sina Matijčka in hčerko Alenčico.
V kotu v baraki sedi Alenka in misli. Vrabiča vidi in misli na ptice: "Lepo je njim. Pomladi pletejo gnezda in do zime otroci že dorastejo in so veliki, ko pride mraz, so godni vsi, da nato k toplemu solncu zbežijo. Za tiste, ki ostanejo, skrbijo dobri ljudje. — Njenih ptičkov pa ne vidi nihče. Ljudje se boje barak. Kdo bi stopal med črne stene, ko je vendar med rdečimi zavesami prelepo. Za Alenko nihče ne ve in za mala dva in za očeta, ki ima leseno nogo in hodi pred kolodvor ljudem snažit čevlje. Še solnce — oj, to solnce! Poleti sveti čez strehe visoke hiše prav v barako — to solnce poleti, ko bi bilo tudi sicer gorko. Pozimi ga skrije visoka hiša in same sence padajo na barako. Kot mračne sanje so. Med pod in strop se stiskajo. Ob kupu slame in za pečjo so vse črne in je videti le dvoje gorečih oči, ki jih pošilja ogenj v peči skozi železna vratica. Da je le brat Janez ostal dober ! Sam Bog ga je poslal pred prazniki. Kot strah je že stala zima pred vrati. Mala dva sta se tresla v kotu, ko so se prve snežinke kotalile po strehi barake in drsele mimo okna. Spomnil se je brat izpod Karavank na sestro v mestu, naložil je drv na voz in jih pripeljal k baraki."
"E, da ni tista vojna prišla," je govoril, "e, tista vojna, pa bi nam bilo dobro vsem. Matija bi še imel nogo in bi služil v tovarni — kakor prej — goldinarje težke — dvajset na mesec. Pet bi jih bilo za sobico in kuhinjo, deset bi jih
odštel za ljubi kruhek in pet bi jih ostalo, da bi lahko obula in povila ta ljubi mali živžav. Še za božično potico in velikonočni kolač bi ostalo, kajne, Alenka ! Še jaz bi kračo ali kaj takega pri-meknil. Skazilo se je vse in nisem imel kaj, da bi naložil v nahrbtnik. Le drv sem nasekal v hosti, jeseni že, da se po-suše do zime. No da, Alenka, več skoraj res nisem mogel. Moja gmajna kaže suha rebra in srce te zaboli, da bi sekal malo smrečico ali mlade bukvice, ki imajo lubje še skoraj kot mleko. Kovača pa ne najdeš zlepa v mojem žepu. Skoraj me prime včasih — veš, Alenka — smiliš se mi — prime me, da bi prodal tale voz in kravo in gmajno in kočo in se preselil v tržiške fabrike. Zdrav sem in bi že napredel toliko, da bi nam bilo dovolj. Morda bi tudi ti kaj pomagala v predilnici."
Tako je govoril brat Janez izpod Karavank in še smejal se je, ko je odhajal. Strah ga je bilo, ko je stal v baraki, pa pomagati ni mogel. Kako bi vendar pustil on bajto in tisto reber in voz in ži-vinče! Videla ga je, kako je hodil včasih po hosti in božal stebelca mladih drevesc. Kot otroci so mu drevesca od takrat, ko mu je umrla žena Majda, ne da bi mu dala sina. Še njej, Alenki, bi ne bilo prav, če bi prodal. Saj se še v sanje povrača okajena kuhinja in sobica proti vrtu, kamor je hodil nekoč Matija, ko je bil še fant in jo prosil za nagelj z okna. Verjela je takrat vanj in se ni zmotila. Vsakega drugega bi ubila taka nesreča. Piti bi začel, kleti in tepsti ženo in otroke. Matija pa je rekel: "Saj veš, Alenka, hudo je, a živeti morava, zaradi malih vsaj." Zrezljal je iz klade stol na tri noge in odšel z njim pred kolodvor snažit čevlje ljudem. Iz ljubezni do nje in malih sedi tam vsak
dan v snegu in mrazu, da preskrbi za sproti. Vsak večer pa dvigne mala dva na kolena, ju ujčka in jima poje le vesele, da sence zbežijo in bi samo solnce iz poletja zasijalo v barako. Drugi možje, barakarji, pijo. Iz žalosti nad nevese-lim življenjem pijo. Pijejo vsako soboto in vsako nedeljo. V barakah se trudijo žene s šivanjem, otroci se plazijo bosi po vlažnih podih. Obrazki so jim v bedi ko usehle rožice in skoraj na jok so že pozabili. Očetje pa pijo vsako soboto in vsako nedeljo. Ni dovolj moči v njih, da bi ubili žalost nad bedo, da bi deci vlivali v srca boj za zarjo, ki mora priti nekoč in mladim povezati duše v svetlobo z zlatimi žarki.
Ob peči sedi Alenka. Dvoje pramenov ji gori iz ognja v obraz. Alenka se smeje. Matija je še vedno tisti zvesti fant in naj le udarja njegova lesena noga v pod.
Alenka se smeje tiho, tiho. V srcu ji je tako gorko. Pod srcem bije novo novo življenje. Še tretji pride to zimo na svet. In naj bo deklica in naj bo sinek. Rdeča lička bo imel otrok kot jih ima Matijček, kot jih ima Alenčica. V baraki na kupu slame bo rojen in vendar naj ne bo nikdar malemu obupno srce, kot ni bilo Malemu, ki se je rodil v Betlehemu na slami.
Kot da ni zime nikjer, kot da ni mračne teme, kot da sijejo same tople zvezde v barako, se smeje Alenka na božični večer.
Matijček se ob njej igra z muco, ki jo j3 oče zrezljal iz lesa. Črna muca ima velike oči in strmi plaho v kot, kot da ni božičnega večera nocoj. Danes je hodil Matijček z materjo po mestu. V izložbe se je oziral in zagledal za visokim steklom vse drugačno muco. V bel kožušček je bila odeta in njene oči so bile
kot dve zlati lučki. "Joj, kako bi jo rad imel," je zaklical materi, ona pa ga je pobožala po kodrih in pokazala s prstom na listek, ki je visel muci krog vratu. "Veš, kaj je napisano na njem? Dvajset dinarjev stane ta muca." Tako hudo majhen je Matijček, pa je zaslutil, kaj se pravi dvajset dinarjev, in ni prosil več.
"Take muce ne boš dobil, pač pa masleni kolač. Gotovo ga prinese oče zvečer." V mlado srce se je hipoma zarisala nova slika: masleni kolač! Matijček ni bil žalosten radi lesene muce, da-si je bila druga vsa lepa kot iz pravljice.
Samo enkrat je jedel Matijček masleni kolač. Šli so on, Alenčica in mati s črnim vlakom tja, kjer je doma stric Janez, in stric Janez je pripravil masleni kolač. Samo tri leta je imel takrat, pa se spominja še sedaj, ko jih ima že več kot štiri in mu Alenčica, ki jih ima že sedem in hodi že dve leti v šolo, niti čez glavo ne more stopiti več, če ne sede na tla. Rozin pa ni imel stričev kolač. "Nekaj silno dobrega so rozine," je rekla mamica. "Kolač, ki ga prinese oče, bo imel rozine v rumeni sredici."
"Kolač z rozinami . . . Kaj, mamica, od samega medu so slajše rozine?"
"Od samega medu so slajše," pritrjuje Alenka in se smeje. Še Alenčici se svetijo oči.
"Mama, kako je vendar smešen naš mali! Zjutraj je tožil, da ga zebe, in jokal bi kmalu, kot kak razmazanček, ki joka ob vsaki mrzli burjici, dasi sem mu jaz še svojo odejo ogrnila čez posteljico. Sedaj bi pa le na kolač mislil, ta Matijček."
Samo Alenka ve, kaj je masleni kolač. Kot iz ljubezni je zgrajen in sladke rozine v njem so ure, ki jih očka prese-dijo v mrazu na trinožniku pred kolo-
dvorom. Pa kaj bi to pravila in kaj bi mislila na to! Z nasmehom in svetlimi očmi malih dveh bo tisočkrat preplačan kolač.
Skozi lino gleda v noč in pričakuje njega. "Alenčica, težka je že noč. Pojdi gledat, če oče prihaja!"
"Ti, mami pa lučko prižgi tačas," pravi Alenčica in zbeži skozi vrata v sneg.
Alenka prižiga petrolejko. Lučka gori in je vsa zlatorumena. Alenki žari obraz v njej. Matijček je vesel in kliče proti črnim sencam, ki so zbežale iz kotov: "Huš, huš!" Te grde črne sence! V obraz se mu pačijo, ko leži na posteljci, in mamica mora takrat prižgati luč, da ne bi kričal. "Huš, huš," pravi lučka, in ni jih več grdih senc. Pripoveduje mati : "Ko hodi božič po svetu, zbežijo vse sence. Zvonovi zvonijo: bim-bom, cin-cin in sto lučk zabrli po širnem nebu."
"Bim-bom, cin-cin, zvonijo zvonovi," kliče Matijček in skače po baraki. Alenka beži za sinkom, ujame ga v naročje, privije lička na lica, očke na oči, usteca na usta in se smeje, smeje: "Kako je vendar smešen naš mali!"
laja grdo. Ljudje bi prišli potem in nas zapodili."
Gredo trije: mati, hčerka, sinek. "Pst," šepeta Alenka. "Pst, pst," priše-petavata mala dva. Strašni pes Muri je zbujen. Gleda v tri sence, ki se pomikajo proti oknu. Visoka žena, mali angele v belem krilu in čudno majčkeno bitje, ki koraca v ozadju in je skoraj sneg večji od njega. Od nekje zvonijo zvonovi. Pes Muri posluša, čudi se, gleda, pomežikuje z očmi in ne ve, ali bi lajal ali ne. Tiho godrnja predse. Gobec je stisnil med taci, in bele pare puhajo iz nosnic v mraz, kot ogenj se mu svetijo oči. Voha pes Muri v prostor. Čudno kot nikdar je nocoj. Zakaj bi lajal, ko stopajo proti razsvetljenemu oknu ljudje in jim luč iz sobe barva obraze.
Alenčica se je povzpela na prizidek in gleda skozi okno. Nič je ne zebe, da-si se mora držati z ročicami za mrzli sneg, ki se je stisnil prav do šip. Matij-čka pa je dvigala mati in malemu se rišejo v zenice čudovite slike.
Stric Janez je včasih pravil pravljice, potem pa je rekel, da niso po resnici in da so se jih ljudje izmislili kar tako. Kako bi vendar ne bile po resnici, ko se vendar vidijo skozi okno. čudovito lepe so in podobne se morejo pokazati komaj v sanjah.
Žive lučke so na drevesu. Vrh drevesa je zvezda. Sama po sebi se vrti in njeni betki udarjajo glasno v viseče srebrne zvonce. Krog drevesca plešejo angeli. Svila jim je za obleko in kodri so razpleteni v stotero valov. Res, kot angeli so ti srečni otroci bogatih ljudi. Alenčica bi se sramovala svoje obleke, če bi se ji živa slika ne zdela nekaj nadnaravnega, komaj komaj mogočega. Na rdečem stolu sloni gospa. Roko upira v valovite lase in njen srebrni šal pada na
"Joj, kaj je videti," kliče Alenčica pred vrati.
"Joj, kaj je videti onkrajnega!"
In že se je iztrgal Matijček iz naročja, beži na prosto, beži v sneg, mati za njim:
"Alenčica, Alenčica, kaj vidiš?"
Kot angel stoji Alenčica na belem snegu in kaže z ročico proti visoki hiši.
"Matijček!"
"Alenčica!"
"Pojdimo," pravi mati.
Tiho, tiho stopajo po visokem snegu med drevesi čez vrt. "Tiho, tiho," pravi mati, "da se ne prebudi strašni pes Muri, ki je privezan za vogalom, in ne za-
Itr. f
rožaste preproge na tleh. Pred njo stoji sinja miza prepolna igrač, ki jim Alenčica in Matijček niti imena ne vesta. Otroci rajajo krog drevesa in trgajo z vej rumene kruhke, sladka, zlata, sladkorna jabolka in sončne pomaranče. Gospa je pričela urejati igrače. Otroci vriskajo. Gospa poje srebrno pesem. Nekje izza zavese se čuje godba in se druži z zvoki zvoncev, ki jih poraja vrteča se zvezda.
In se smejejo mati Alenka, hčerka Alenčica in sinek Matijček. O, stric Janez, nisi govoril dovolj, ko si pravil o Deveti deželi. Mati se je ozrla v hčerko in sinka in vidi, kako so se ukovale Alenčičine oči v punčko na mizi, ki je kot živa, in kako strmi mali v konjička, ki je dovolj velik, da bi ga jahal. Tiha žalost ji plane v dušo. "Pojdimo, otroci," pravi. "Hitimo, morda se je že povrnil oče."
Trije se vračajo. V uti se čudi pes Muri. Poltiho cvili in velike oči mu strme v noč.
Alenčica je žalostna. Matijček misli, misli. "Zakaj je tam tako lepo," vprašuje mater.
Mati misli, misli. "Ne vem, moj mali, zakai je tam tako lepo. Nihče ne ve tega."
"Mami, si videla punčko," vprašuje Alenčica.
"Tisto, ki je plesala krog drevesa?"
"Tisto, ki je ležala na mizi. Prav v mene so gledale njene oči."
Mati se smehlja drobno.
"Morda ti za noov leto kupim prav tako."
"Prav tako?" Alenčici gori veselje iz oči.
"Si videla belega konjička na mizi?"
Mati se smehlja.
"Sem videla. Tudi tebi kupim takega."
Matijček zavriska v veselju.
Stopajo skozi vrata.
V cerkvi zvone zvonovi. Udarci valovijo v široko mesto. Redke snežinke drse med zvoki. Pes Muri se je domislil nečesa in laja zamolklo v noč.
Enajsta ura. Olje v svetiljki dogore-va. Ogenj gasne v peči. Trije sede na slami. Tesno se stiskajo drug v drugega. Trije pogledi so v pričakovanju uprti v vrata.
"Moj Bog!"
Alenki dreveni v grozi telo.
Zunaj je zapel človek. Glas te pesmi je rezek in hripav, kot da se je daljna žalost vsesala vanjo. Nikdar slutena, nikoli pričakovana groza se budi Alenki v srcu.
"Oče, kolač," zakriči Matijček in steče očetu naproti. Alenčica opazuje mater. Drobno telesce se ji vse trese, kot da prihaja strah v barako.
Skozi vrata prihaja oče in poje, kot ni pel še nikdar. Ta pesem ni prav nič podobna onim, ki jih je pel, ko je na kolenih ujčkal otroka.
"Kakšen si, Matija; kakšen si!" zajoka Alenka.
Oče utihne. Nerodno stopa proti ležišču in temno udarja lesena noga v pod.
"Tu je masleni kolač, žena!"
S koščeno mrzlo roko odpenja suknjo. Prsti se mu tresjo, ko odvija papir.
Matijček vriska, vriska, grize v rumeni kruhek in zaživi v veselju nad sladkostjo rozin.
Oče ga opazuje in zopet se zasmeje kot nekoč, a le za hip. Sede na slamnati kup. Oči se zazro široko v prostor. S strahom se ozira Alenka vanje.
Nikdar še ni videla jokati moža.
"Alenka, Alenka!"
"Si pil danes, kajne," vprašuje žena in že odpušča v svojem srcu.
Matija se smehlja.
"Alenka, samo Janezu sem povedal takrat, ko je drva pripeljal. Trgalo in grizlo je, veš, in še sneg pred trinožni-kom je bil včasih okrvavljen. Pa nisem verjel. Janez mi je dal nekaj denarja, da bi šel. Tebi je rekel takrat, da nima denarja, dasi ga je prinesel tebi. Do danes sem hranil, da ti kupim ruto za božično noč. Pa sem šel — odpusti — gotovosti sem hotel — in sem šel k zdravniku danes in je rekel, da še nisem izgubljen. Tudi zame je ustvarjeno soln-ce na gorah. Ozdravi me kljub temu, da nisem prišel takrat, ko sem prvič kri pljuval. Dal sem mu denar — odpusti, da ti nisem kupil rute."
Minila je polnoč. Na kupu slame spita Alenčica in Matijček. V odejo in cunje sta poviti telesci. Z zaprtimi očmi strmita obrazka navzgor daleč v samo neskončnost. Med zvezdami se igra Alenčica s svileno punčko. In glej, vsaka zvezda se preraja v punčko, žive rože so njihove oči. Prav nad rimsko cesto jezdi Matijček ognjenega konjička skozi morje ozvezdij. V sanjah se sme-jeta otroka.
"Glej, čudovito lepa je gospa Marija," pravi Alenčica malemu bratu, "in sam Bogec Jezus je ob njej."
"Sami angelci so tvoje punčke," pravi Marija Alenčici.
"Če mi daš še voziček, vprežem vanj konjička in te popeljem s seboj, Bogec! Daj mi še voziček, Bogec," prosi Matijček Marijinega otroka in že je vprežen konjiček in voziček je velik in je srebrn in lahak kot neme snežinke. Matijček
vriska in vozi skozi prostor Marijo, Bogca, Alenčico in vso trumo angelov-punčk . . .
Papir na oknu se upogiba v snegu, ki prši vse dolge ure vanj. Petrolejka je ugasnila.
"Bi dal še poleno v peč?" vprašuje mož.
Alenka prikima.
"Konec januarja bo rojen tretji, kajne?"
"Konec januarja."
"Kam naj bi s teboj tiste dni, Alenka ! Jesti ne bo kaj in malo bo poginilo v mrazu."
Alenka ovije možu roko krog vratu. Smehlja se in mu gleda v oči.
"Ne govori tako, Matija! Pojdem k blagajni. Morda se usmilijo gospodje."
"Ne hodi," ugovarja mož s čudnim poudarkom, in Alenka ve, da mora tudi to upanje zavreči.
Rada bi zadržala jok in se smeje. Težko je imeti vesel obraz, ko polje grenkost skozi dušo, a Alenka se smeje le zato, da bi radi nje ne bil mož še bolj žalosten.
"Nekaj mesecev bi še vzdržal pred kolodvorom, Alenka. Da bi se le rojstvo tretjega dobro končalo in da ga le ohranimo življenju."
"Matija, pomlad pride, ozeleneli bodo vrtovi, solnce posije gorko in pozdraviš se."
"Morda ozdravim, samo pomlad je daleč, žena! Mine mesec in praviš — jutri bo prišla — pa je ni; mine drugi — uro že — misliš — pa bo prišla in je ni. Čakaš tretji in četrti, ko pa pride, spoznaš, da deževje uničuje cvetje in da dreve nevihte s hudourniki z gora."
Alenka molči. Nič več ne ve, kaj bi govorila, in njeno zlato srce se maje v svojem upanju.
Svita se. V cerkvi bije ura sedem. Jutro.
"Kaj danes?" "Kaj danes?" Božič. Otroka spita še vedno s smehljaji na • ustnicah.
K prvi maši zvoni. Mož vstaja.
"Ne bi šel danes rad pred kolodvor, a moram."
"Ne hodi danes," prosi Alenka.
"Je kruha še kaj?"
"Je. Shranila sem za danes."
"Ne pojdem."
Otroka se budita. Dve glavici se zasmejeta izpod cunj.
"Božič je danes. Molimo," pravi Alenka.
Med štiri vlažne stene lije molitev. * * *
"Odpri, Alenka!"
"Stric Janez, stric Janez," zakliče Matijček. Odejo meče s sebe in v sami srajčki bi rad tekel k vratom.
"Počakaj, neugnanec!"
Alenka odpira vrata.
Stric Janez razbija s čevlji po tleh in otresa sneg s suknje. Široko se smeje.
"Pasja noga, tu pri vas je sama megla. Srečne praznike, Alenka in Matija, in vidva zimska polha pod odejo! Zakuri no, Alenka! Vsa drva zmeči v tisti okrogli zaboj. Saj zebe še mene, ki imam bolj kosmato kožo ko medved. Otrok ti bo zmrznil pod srcem. Mesnine sem prinesel. Ne boš — zlomek, sem rekel — zadnjega prašiča pa ne, ko sem prodajal bajto, brinje na gmajni in li-sko z vozom. Vse to prodam, sem rekel, samo klal bom pa le jaz in sem klal že pred tedni. Posušilo se je dobro. Posušilo pa se je že v Tržiču. Ne čudi se,, Alenka! Kar mora biti, naj bo! Kaj bi človek cincal in se cmeril! K fabrikan-tu sem šel in sem dejal: 'Za en stroj odpravim jaz.' Premeril me je z očmi in mi
obljubil takoj po štiri kovače na dan in sem udaril z njim. Bajto in drugo sem pa dal Dolinarju za nekaj jurjev. 'Dušo krščansko mora rešiti človek,' sem si mislil. Matija je človek in ti si tudi nekaj in mala dva. že zadnjič sem gledal Matijo in sem si mislil: 'Eno leto na toplem, na solncu, pa bo ugnal vraga iz prsi v pekel.' Pa mala dva! Ko mi je Majda umrla, sem se žalostil, da mi ni sina pustila v spomin. Je že bilo tako prav; saj nas bo velika družina sedaj. Na, vrzi to mesnino v lonec!
Alenka občuduje brata. Nemogoče je postalo mogoče. To, kar je najbolj ljubil, dom, v katerega je Majdo pripeljal in ki je bil kot posvečen v njenem spominu, je prodal zato, da bi pomagal sestri in njeni družini.
"Ljubi brat, kdo ti bo to poplačal?"
"E, kdo bi poplačal! Kaj bi poplačal! Duša krščanska je več vredna kot sedemsto bajt. Ali naj ti Matija zmrzne z jetiko pred kolodvorom? Radi mrtve Majde mi je bilo res nekoliko težko, a ti si ji bila včasih vsa dobra in v bolezni si ji stregla vse noči. Jaz sam sem se tudi naveličal delati le za davke. Še za tobak mi je zmanjkovalo včasih. Po pravici in resnici povedano, da mi je tudi dolgčas. Nimam svojih in vzljubil sem tvoja dva ptiča in bi jima rad pripravil toplo gnezdo, da se razvijeta in poletite v široki svet. V plesnobi bi pa še hrasti segnili, kaj šele tako mladje. Kar v culo poveži te svoje stvari in po maši se odpeljemo. Matija potrebuje solnca in naše gore mu ubijejo vraga, ki se mu je naselil v pljuča. Stari v Tržiču sem tudi ukazal, naj lepo opremi kvartir. Tak vrzi no mesnino v lonec!"
V barako se vrača smeh. Vroča molitev je razbila štiri vlažne stene.
Matijček je hud. "Tak daj mi no hla-
če," kliče mamici. "Stric Janez, tisto povej, kako so hudobcu ukovali kremplje
v peklenska vrata."
# * *
V	silnih krogih se vijejo gore mimo vlaka. Solnce pada v beli sneg. Vse ozračje je polno zdravja. Krajina je veselje. Krajina je prelepa. Krajina je vriskajoča belo-zlata molitev. Krajina je novi dom božje družine. Zlato solnce plava nad gorami in zlati plašč njegove rdečine je odel zemljo.
V	silnih krogih prihajajo gore nasproti. Kot nova pesem je opoldansko zvonjenje zvonov.
SVETI VEČER
V nizkem kotu jaselce, lučke pred njimi gore, drobni pastirci z ovčicami, glej, po gričku zelenem hite.
Marija pri jaslih sedi, Jezusa v gorko zagrinja; zadaj sveti Jožef stoji, solza se v očeh mu utrinja.
Sivi ded pa pravi tako, da bo bakla svetila — kakor zvezda trem Modrim — in ga k Božiču vodila.
Gospodinja za mizo sedi, mladega zre gospodarja, ki zamišljen hodi okoli peči in z novo se zibko ukvarja.
Gustav Strniša.
KAKOR VZHAJAJOČA ZARJA
B zelenju in cvetju, ki na praznik Brezmadežne ljubeče obdaja njene kipe in slike; ob pogledu na strnjene vrste kongreganistov in kongreganistinj, ki ji obnavljajo svoje posvečenje; ob zavesti, da se ob tem Marijinem najlepšem prazniku po vseh deželah zemlje v vseh jezikih človeštva dvigajo prisrčne molitve k nebeški Gospe, — ob teh sladkih mislih se vprašajmo: Kdo je Marija? Ali je ona res tako vzvišeno bitje ter ali ima človeštvo v njej res toliko, kot smo doslej mislili? Poglejmo, če imajo oni protestantje in anglikanci prav, ki hočejo zopet obnoviti njeno češčenje, in če se morda ne motijo one plemenite, pa neverne duše, katere s hrepenenjem presenečeno gledajo v ta vzor, ki jim je ves tuj, obenem pa tako mil. Torej kdo je Marija?
Da se odstrani marsikateri pomislek in nesporazum, je treba dobro poudariti tole: Nekaj dragega je Marija, kot nam jo pokaže božje razodetje in nauk Cerkve; nekaj drugega je sijaj, s katerim je verno človeštvo obdalo to vzvišeno Marijino resničnost; in nekaj čisto drugega so lepe človeške misli, ki so jih nekateri zamislili, potem pa strnili v nadzemsko sanjo, rekoč: "Glejte, to je Marija!"
Marija ni vsota vseh lepot in milin, ki jih izražajo njene slike in pesmi; Marijine vzvišenosti ne sestavljajo naši človeški zamisleki. Resnična Marija ni to, ali bolje rečeno, ni samo to. Ona je nem-reč božji zamislek, božja tvorba, od Boga proizvedena resničnost; zato stoji neskončno visoko nad vsakim omejenim človeškim domnevanjem. Lepi so nazivi in ljubke so prispodobe, ki jih
izrekajo o nebeški Gospej Lavretanske litanije in spisi cerkvenih pesnikov in pisateljev. Toda vedimo, da vsaka primera sicer res nekaj resničnega pove o Mariji, ne more pa docela izraziti vsega bogastva njenih odlik ter nam ga včasi še celo zakrije, namesto da bi ga nam odkrila.
Kaj mi torej pove verski nauk o Mariji? Kaj mi potem dostavi moderna znanost o njej?
V odgovor naj nam bodo tri velike, osrednje resnice o Mariji, ki jih hočemo kar sproti premotriti z vidikov novejšega dušeslovja.
I. Bogorodica.
Prva in temeljna verska resnica o Mariji, ki jo je katoliška Cerkev verovala vsa stoletja in je bila 1. 431. zaradi takratnih krivovercev na vesoljnem cerkvenem zboru v Efezu proglašena, se glasi: Marija je mati božja. Vsi seveda to dogmo spoštljivo sprejmemo.
Moderno dušeslovje pa nam pokaže to Marijino božje materinstvo v novem, prelestnem čaru. Opozori nas namreč na velevažno vlogo sleherne matere do njenega otroka, o kateri pa človeštvo do zadnjih desetletij ni dovolj vedelo. Mati namreč — tako uči ta znanost — ni le zgolj nosilka deteta, ki mu je dala telesnost. Marija torej ni bila zgolj "Skrinja zaveze" in "Hiša zlata"; ni bila le kot zlat okvir, ki sliko le nosi in poudarja, a ji je vseeno ves tuj. Med otrokom in materjo je marveč najtesnejša zveza in največja podobnost tudi v duševnosti. Vse dušne lastnosti, nagnjenja in vrline so namreč v telesnosti, osobito v živčevju, zasidrane, če že ne naravnost povzročene. Da je ta človek takega in takega značaja, da mu potekajo misli
in da se mu razvijajo čuvstva in teženja ravno na ta način, ne pa kako drugače ; skratka: da ima ravno te duhovne lastnosti tako rekoč že prirojene, je ravno odtod, ker ima njegovo živčevje, ta najfinejši del človeškega telesa, ravno take lastnosti in posebnosti. Ko torej preide po materi telesnost v otroka, preide z njenimi telesnimi svojstvo tudi v mnogih ozirih svojstvenost njene duše vanj.
Ko je torej Bog odbral Marijo za te-tudi, da ji bodi Jezus podoben po duši, lesno mater večne Besede, je hotel s tem in sicer še tem bolj, ker on kot človek ni imel očeta ter je vso telesnost prejel zgolj od matere.
Ali ni že ta misel tako lepa, da je bil namreč Jezus po telesu ves sličen Mariji? Imel je njene poteze obraza, — seveda z moškim poudarkom; imel je njene oči in njene lase, njeno postavo in hojo. Ko se je igral in je hodil in govoril, so znanci videli v njegovih kretnjah in gibih in načinu izražanja materine kretnje in značilnosti iz njenih mladih let. Marijine telesne lastnosti so se videle v sinu, ki je bil hkrati Bog. Kolika odlika zanjo!
A še vse lepša je misel, da je bila Jezusova duša s svojimi lastnostmi in nagnjenji veren odsev in odjek Marijine duše, to pa zato, ker je dobil od nje telesnost, torej tudi živčni sestav, ki je s tisočerimi vezmi zvezan z dušo, da jo po svoje določi in obrazuje. Vse Jezusovo najglobje in najplemenitejše dušno delovanje je bilo, da se tako izrazimo, po Marijino pobarvano; način in potek Marijinih misli, čuvstev in teženj je prešel tudi na Bogačloveka. Hotel je imeti najpopolnejšo dušo, a hotel jo je imeti ravno po materi in od matere. Kako lepa je torej morala biti Marijina
duša, da jo je hotel imeti Jezus za svojo podobo! To, da je ljubil ptice pod nebom in lilije na polju; da je bil prijatelj otrok; da je imel nežen smisel za prirodne lepote; da je vzdrhtel ob prijateljevem grobu; da je znal tako mehko položiti roko na bolnikovo čelo: — tudi vse to je hotel podedovati od Marije.
O kdo bi mogel to dušno materinstvo Bogorodice do vseh podrobnosti izpeljati! In sleherna od teh podrobnosti bi bila čista resnica, ne pa zgolj pesnikov sen. Znanost tako pravi.
II. Brezmadežna.
Iz vzvišenosti Marijinega božjega materinstva pa lepo odseva in sledi tudi resnica, da je morala biti ta Bogorodica v vseh ozirih brez najmanjšega madeža.
Ker je hotel namreč Jezus imeti v vseh ozirih prečisto in presveto dušo, in ker je otrokova duša zaradi živčnih podobnosti podobna materini duši, je jasno, da je morala biti Marija po duši vsa lepa, brezmadežna.
In sicer tu ni dovolj, da Marija ni storila nikdar nobenega osebnega greha. Saj bi lahko kljub temu prešle na Sina one zle lastnosti in ona zla nagnjenja, ki so bila v prednikih in prehajajo na potomce. Zopet nas namreč moderno dušeslovje pouči, da preidejo na potomce potom telesne sorodnosti tudi dušne sorodnosti dedov in pradedov. Kakšne pradede pa je imel Jezus? S kakšnimi predniki je bil po materi v zvezi?
O le pomislimo na žalostno vrsto od Adama preko Jude in Tamare in Davida in Betsabeje in Salomona in toliko kraljev, o katerih pravi sv. pismo, da "so delali zlo pred Gospodom"! Kako
nečastna vrsta odpadnikov in morilcev, nasilnežev in prešuštnikov, ki so večkrat ubogali silo in strast in maščevalnost, kot pa svojega Boga!
Marijina duša je torej morala biti čisto izločena iz te žalostne vrste; če bi bilo namreč prišlo kaj od te žalostne naplavine vanjo, bi bilo prešlo to tudi na Jezusa. Od prveka zemskega bivanja torej ni smela imeti nič skupnega s predniki; biti je torej morala brez slehernega madeža spočeta. Tu je bil pa potreben čudež; in zgodil se je na njej. Bogorodica je bila ono čistilno sito, ob katerem in pred katerim se je ustavilo vse blato prejšnjih rodov. Bila je neoskrunjena zemlja, iz katere je dobil zemsko življenje "novi Adam", Jezus Kristus.
Kako lepo torej sledi iz resnice o Marijinem božjem materinstvu resnica, da je morala biti spočeta v vsej brezma-dežnosti!
III. Naša mati.
Ko pa strmimo v ta božji umotvor, v blestečo Marijino vzvišenost, nas morda hipno obide žalost, ob misli namreč, da je Marijino povišanje morda hkrati njeno odtujenje od nas, ki smo pod jarmom izvirnega greha in nas težijo osebne pregrehe in zla nagnjenja. -Ali nam niso veliko bliže svetniki, ki so se morali po zmotah in zablodah polagoma dvigati iz temnih globin k vrhovom svete božje bližine in bogopodobnosti ter torej dobro vedo, kaj je slabost in greh in kes? In ali nam ni celo Jezus mnogo bliže, ne le kot Bog, "v katerem živimo, se gibljemo in smo", ampak tudi kot človek saj je bil za nas izkušan v trpljenju. pozna našo slabotnost in ga je bila v Ineh zemskega bivanja sama pri-zane°ljivost s človeškimi slabostmi in
padci. Marija pa, to skrivnostno bitje,
—	ali ne stoji le previsoko nad nami? Ali nam ni le preveč oddaljena in zato
—	tuja?
Ne, ni nam tuja. Ko ji je namreč Bog po Gabrielu ponudil božje materinstvo, ji je tudi pojasnil, da se bo Sin božji včlovečil zato, da bo odrešil človeški rod; da bo torej ona zato postala mati božja, da bo nam dobro. Marija je torej prejela svoje nadnaravne odlike zaradi nas, naša duhovna beda in nesreča jih ji je priklicala in dala. Ne le, da je ona našega rodu, ampak je po vsej svoji nalogi in vzvišenosti kar najtesneje spojena z nami. Naša revščina in njeno božje materinstvo sta neločljivo združena. Ni se nam torej več plaho umikati pred njo, — v svojem srcu nas ima zapisane.
"Kdo je ona, ki pride kakor vzhajajoča zarja, lepa ko luna in izbrana kakor solnce?" Na to vprašanje vemo sladki odgovor: To je dika našega rodu, naš up, naša pomočnica in dobrot-nica, naša — mati.
Da, podobo Brezmadežne oblije naenkrat nadzemska milina in naše srce ji sme zašepetati to najslajšo besedo, besedo — mati.
Drugi plot vidiš, kako je zapleten, a svojega ne vidiš (drugih slabosti in napake vidiš, svojih nečeš).
Glada ni viditi.
Izmerjeno je hitro pojedeno (kar človek kupuje za hrano, n. pr. zrnje, ki se meri, ne zaleže veliko).
Kadar je štrena enkrat zmešana, se več ne zravna.
Kadar je o mladem mesecu sv. Jurij, onda ni krme.
ZANIMIVO BRANJE IZ SV. PISMA
ATHER Julij Slapšak je napisal lep članek v Glasilu in po-
- vedal, da krščanstvo ni bilo
ustanovljeno "na komunistični podlagi in nazorih". Med drugim je zapisal, da lahko vsak sam bere tisto zgodbo v knjigi Dejanja apostolov, ki to zadevo lepo pojasnjuje.
Da bo res vsakdo lahko sam bral, tudi tak, ki morda nima pri rokah svetega pisma, bomo na tem mestu prepisali iz svetega pisma, ker je vsem priporočal Father Slapšak, naj se sami prepričajo. Da bo pa stvar še bolj jasna, bomo dodali razlago, kakor jo najdemo v izdaji svetega pisma, ki je izšlo v Ljubljani že leta 1856. Tako bo vsakdo videl, da si res Father Slapšak ni sam izmislil svoje razlage v Glasilu, ampak jo je dobil od katoliške cerkve.
Iz Dejanja apostolov, drugo poglavje vrste 44-46:
"Tudi vsi, ki so verovali, so bili skupaj, in vse, kar so imeli, je bilo vseh."
"Lastnine in premoženje so prodajali in so od tega delili vsem, kakor je kdo potreboval."
"Bili so tudi vsak dan stanovitno v enem duhu v templju in so lomili po hišah kruh in so uživali jed z veseljem in preprostim srcem."
Razlaga:
Ni misliti, da so tudi skupaj stanovali, ampak so bili med seboj v vedni zvezi in so se med seboj podpirali in se k skupnim molitvam in lomljenju kruha zbirali.
Mislili so, da je vse, kar je kdo imel, lastnina tudi njihovih bratov in so siro-
itr. 12
makom delili po potrebi. Tako bogatin ni bil prevzeten, siromak pa ne osramočen. Vsi so bili polni ljubezni.
Bogatejši so prodajali, česar niso nujno potrebovali. Apostoli vernikov niso silili k prodaji. Vsak je smel svoje obdržati, samo da revežev ni pozabil. Le tisti, ki so že enkrat denar od svojih prodanih stvari izročili apostolom, ga niso mogli več nazaj terjati. Vse to se razvidi iz žalostne zgodbe o Ananiju in Safiri. Skupnost vsega premoženja (komunizem) ni bila prvim kristjanom zapovedana, ampak le nasvetovana tistim, ki so hoteli bolj popolnoma živeti. Zato tudi nikjer ne beremo, da bi se bila kje ta naprava sploh razširila.
Iz Dejanja apostolov, četrto poglavje, vrste 32-37:
"Množica vernih pa je bila enega srca in enega duha; tudi ni nihče rekel od tega, kar je imel, da je kaj njegovega, ampak vse je bilo med njimi vseh."
"In z veliko močjo so apostoli dajali pričevanje o vstajenju Jezusa Kristusa, Gospoda našega; in velika milost je bila v njih."
"Zakaj ni ga bilo ubogega med njimi. Zakaj kolikor jih je bilo, ki so imeli njive ali hiše, so prodali ter prinesli ceno tega, kar so prodali."
"In položili k nogam apostolov. Delilo se je pa vsakemu, kakor je bilo komu potreba."
"Jožef pa, kateremu so apostoli dali priimek Barnaba, (kar pomeni sin ove-seljenja), levit, na Cipru rojen, ker je imel njivo, jo je prodal, prinesel ceno in jo položil k nogam apostolov."
Razlaga:
En duh ljubezni in ena vera sta napolnjevala vse. Sleherni je dal, ki ga je milost gnala, kar je sam hotel dati.
Pokladali so pa svoje darove apostolom k nogam in apostoli so potem revežem delili, kolikor so potrebovali, in tako ni bilo ubogega med njimi. Vi, državni modrijani! Močno se trudite in preu-darjate, kako bi se število revnih, ko dan na dan narašča, pomanjšalo in kako bi se jim pomagalo. Skrbite, da se bo živa krščanska vera med vse stanove zasadila, pa boste dosegli svoj namen!
Iz Dejanja apostolov peto poglavje, vrste 1-11:
"Neki mož pa, po imenu Ananija, je s Safiro, svojo ženo, njivo prodal."
"In je pridržal nekoliko izkupička z vednostjo svoje žene. Prinesel je pa en del in k nogam apostolom položil."
"Peter pa je rekel: Ananija, zakaj je skušal satan tvoje srce, da si lagal svetemu Duhu in pridržal nekoliko njivine cene?"
"Ali bi ne bila, ako bi jo bil obdržal, tebi ostala? In prodana, ali ni bila v tvoji oblasti? Zakaj si sklenil to reč v svojem srcu? Nisi lagal ljudem, ampak Bogu."
"Ko je Ananija te besede zaslišal, je padel in umrl. In velik strah je obšel vse, kateri so slišali."
"Vstali so pa mladeniči, ga vzdignili, ven nesli in pokopali."
"In prigodilo se je čez kake .tri ure, da je prišla njegova žena, ki ni vedela, kaj se je bilo zgodilo."
"Peter pa ji je rekel: Povej mi, žena, ali sta za toliko njivo prodala? In ona reče: Prav za toliko."
"Peter pa ji je rekel: Zakaj sta se vendar pogovorila skušati Duha Gospodovega? Glej, noge tistih, ki so pokopali tvojega moža, so pred durmi in te ven poneso."
"Pri tej priči mu je padla pred noge in je umrla. In ko so mladeniči noter
stopili, so jo našli mrtvo. In so jo ven nesli in pokopali pri njenem možu."
"In velik strah je obšel vso cerkev, in vse, kateri so slišali."
Razlaga:
Denar je bil zares Ananijev, kakor tudi sv. Peter sam pravi. Torej bi ga bil smel vsega zase ohraniti. Grešil pa je, da si je en del iz lakomnosti pridr-žal, pa ni tega povedal. Še celo tako se je delal, kakor bi bil vsega dal, da bi na videz imel zasluženje z drugimi. Kaznovan je bil, ker se je zlagal ne le vernim, ampak samemu sv. Duhu, ki je prebival v svojih vernih.
ZA ŽIVLJENJE
Življenja vrvenje zunaj smrtne hiše se ne ustavi tudi ta dan ne; nič krajši ni, kot so drugi dnevi. Solnce je vzšlo in zašlo, kakor je navajeno. Zvon se oglaša zjutraj, opoldne in večer; ljudje gredo na delo, z dela, otroci v šolo, iz šole — tudi na tvoj smrtni dan. Vse gre svojo pot naprej: eni jedo, eni pijo; tu se smejijo, tam jočejo; ondi se šalijo, tamkaj jeze, dokler jih ob zatonu dneva noč ne zavije v svoja mirna krila.
Samo zate ta dan ni več tak. Dvakrat obkroži urni kazalec svojo pot; v tem okrožju bo tvoj tek dokončan.
Za koga je tvoj smrtni clan — dan veselja?
1.	Za tvojega tekmeca, ki ti je bil nevoščljiv in si misli: "Dobro, da tega ni več!"
2.	Za onega, ki čaka, da pride na tvoje mesto. "Smrt enega — je drugega kruh." Je že tako —: noben človek
o
ni nenadomestljiv.
3. Za tvojega dediča. Rad ti vošči večni pokoj, ker sprejema z veselim srcem v last tvojo zapuščino.
Ali bo tvoj smrtni dan za tega in onega tudi žalni dan? ... Ne bo jih mnogo takih.
Morda bodo žalovali najbližnji, ki si zanje z ljubeznijo skrbel.
Morda si imel dobrega prijatelja, pa pravih prijateljev je malo. Ko te bo pokrila ruševina na pokojišču, se začne med zaostalimi čas pozabljenja.
Tvoj smrtni dan. Tak je kot vsak drugi; zate pa je neskončno več. Zate je konec in začetek, začetek — večnega življenja ali večne smrti. "Kar človek seje, to bo tudi žel. Kdor seje v svojem mesu, bo od mesa tudi žel pogubljenje; kdor pa seje v duhu, bo od duha žel večno življenje." (Gal 6, 8.)
POSVEČEVANJE CERKVE
AR je domača hiša za naše družinsko življenje, to je božja hiša, cerkev, za naše versko življenje. V njej smo se pri krstu rodili za božje otroke in člane sv. Cerkve, v cerkvi se hranimo pir skupni evharistični mizi. V cerkvi posebno molimo in poveličujemo Boga, ko se v njej opravlja najveličastnejša daritev Boga-človeka. V božji hiši Bog posebno uslišuje naše prošnje in nam naklanja milosti in blagoslov. V cerkvi nam božji namestniki oznanjajo božjo besedo in nam kažejo pot skozi tostransko življenje proti večnosti. Krčanska cerkev je torej najbolj svet kraj na zemlji. Zato verniki že od nekdaj skrbijo za lepoto cerkva; kar se je v umetnosti najlepšega ustvarilo, je verno srce skrbno poklanjalo Bogu v njegovi hiši.
Preden se cerkev izroči v sveto upo-
rabo, se mora posvetiti ali vsaj blagosloviti. Posvečenje opravi škof. Obredi so slovesni in obsežni; potrebna so zraven tudi sveta olja. Blagoslovi pa cerkev lahko vsak duhovnik; blagoslovilni obred je krajši in se vrši brez svetih olj. Vsako leto je stalna nedelja v letu določena kot spomin na posvečenje vseh cerkva v škofiji; v ljubljanski in lavan-tinski škofiji se ta spomin obhaja v oktobru. Poseben dan je pa določen kot spomin na posvečenje škofijske cerkve, ker je škofijska cerkev mati vseh cerkva v škofiji. V njej opravlja škof sveto službo, uči, posvečuje duhovnike in veliki četrtek blagoslavlja sveta olja za vso škofijo.
Poglejmo sedaj svete obrede, s katerimi se cerkev posveti!
* * *
Preden začno cerkev zidati, blagoslovi škof ali od njega pooblaščeni maš-nik vogelni kamen in ves prostor, kjer bo stala bodoča cerkev. S tem blagoslovom kliče božjo pomoč na vsa gradbena dela, ki se bodo tam izvršila.
Na predvečer zasadi na mestu, kjer bo stal veliki oltar, lesen križ, ker se bo v sv. maši tam obnavljaal Jezusova daritev na križu. Drugi dan blagoslovi ta križ pevci pa po jo 83 psalm:
Kako draga so mi tvoja bivališča,
Gospod vojnih trum!
Moja duša hrepeni in koprni po vežah
Gospodovih,
vem Bogu.
moje srce in moje telo se veseli v ži-Vrabec si najde dom in grlica svoje gnezdo, kamor položi svoje mladiče; jaz pa naj najdem tvoje oltarje, Gospod vojnih ttrum, moj Kralj in Bog! Blagor jim, ki bivajo v tvoji hiši, Gospod!
Škof posveti četverokoten kamen, primeren za vogal. Ta kamen pomeni
Kristusa, kateri je sam obrnil nase besede psalma: "Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen." Škof vreže kamnu na vsaki strani križ, nato ga vloži na določeno mesto, že tedaj škof obenem tudi določi, kateri božji skrivnosti ali kateremu svetniku (svetnici) ali angelu bo cerkev posvečena. Slovesno pokliče nanjo Svetega Duha in ima naposled govor, v katerem proglaša prostor za last sv. Cerkve in poziva vernike, naj po svojih močeh prispevajo k stavbi.
* * *
Ko je cerkev dograjena, jo škof pride posvetit. Včasih so cerkev že kar s tem posvetili, da so prenesli vanjo sv. relikvije (ostanke trupel svetnikov ali svete "moči"), če je bila posvečena kakemu svetniku, ter opraviil sv. daritev v njej. Sedaj se pa to izvrši posebej, z obredi in molitvami, ki živo dopovedujejo, kako svet kraj je cerkev in kako v njej Bog naše prošnje še vse rajši uslišuje, kot pa če bi molili drugje.
Dan pred posvečenjem cerkve je za kofa in za osebe, ki so za to posvečenje prosile, zapovedan post. Pred cerkvijo se postavi šotor in zvečer se na okrašeni nosilnici preneso sv. relikvije vanj. Pred njimi gori luč in duhovniki opravljajo k tistemu svetniku duhovske molitve; tudi ljudstvo moli.
Zjutraj gre škof z duhovniki k šotoru odmolit sedem spokornih psalmov. Potem moli pred zaprtimi cerkvenimi vrati litanije svetnikov, blagoslovi vodo in z njo kropi zunanje stene cerkve, gre-doč trikrat v obhodu okoli njih, dvakrat od desne, tretjič od leve strani. Spotoma vselej potrka na velika vrata s škofovsko palico. Po tretjem trkanju se vrata odpro in sprevod krene v cerkev.
Sredi cerkve škof poklekne, pokliče
Svetega Duha in zopet moli litanije. V obliki poševnega križa se v cerkvi počez posuje pepel in škof zariše vanj s škofovsko palico vse grške in latinske črke, v znamenje, da Cerkev združuje v svojih svetih hramih vse narode sveta.
S tem je cerkev postala last božja. Nato jo kof še posveti.
Zopet blagoslovi vodo in dene vanjo soli, pepela in vina. V to vodo pomoči palsc in na petih mestih prekriža ploščo glavnega oltarja. Potem gre sedemkrat okoli oltarja in kropi; prav tako kropi stene, gredoč trikrat ob njih, in pa tla, ko gre vzdolž cerkve in potem navzkriž od ogla do ogla. Sredi cerkve izlije preostalo vodo na štiri strani sveta.
Iz cerkve gre v šotor po svetinje. Slovesno jih neso okoli cerkve, pred glavnimi vrati jih postavijo na tla. Škof ima govor o svetosti hiše božje.
Po govoru mazili škof velika vrata m svetinje neso noter. Preden jih škof vloži v oltarno mizo, mazili jamico, ki jih bo vanjo zazidal, ter jo pokadi. Trikrat mazili tudi oltar na petih mestih, vsaki-krat gre okoli oltarja in ga kadi.
Od tu gre cerkev mazilit na 12 mestih. Vrne se k oltarju in razlije sv. olje po vsej njegovi plošči. Na sredi in na vsakem vogalu dene pet zrn kadila, na kadilo pritrdi svečice ter jih prižge, da s kadilom vred zgore. Oltar mazili še spredaj na čelu in tam, kjer se oltarna miza in podstavek stikata, ter ju z ma-ziljenjem zveže v nerazdružno enoto.
Duhovniki zdaj oltar izbrišejo, pogrnejo s prti in pripravijo za sv. mašo, ki se bo zdaj v posvečeni cerkvi prvič opravila.
Cerkev izgubi posvečenje ali pa blagoslov, če se podere cela stavba ali njen večji del ali če se po škofovi odredbi za stalno določi v svetno rabo. Ako bi se
naj potem še rabila za bogočastje, se mora z vsemi obredi na novo posvetiti ali blagosloviti.
Cerkev se pa oskruni z nasilnimi ali p?, nedostojnimi dejanji, ako so splošno znana: grešni umor ali samomor, smrtno grešno prelit je krvi, raba cerkve v brezbožne ali krivoverske namene, pokop nekristjana, uporaba v grde namene. Oskrunjena cerkev ne izgubi posve-čenja ali blagoslova, bogoslužna dejanja se pa v njej ne smejo opravljati, dokler je škof ali pooblaščeni mašnik ne očisti.
* * *
Naš svetniški Baraga je v pismu 1. julija leta 1832 iz Arbre Crochea popisal svoj pomladanski obisk v indijanski vasici Manistik onstran Michiganskega 2azer?.. V pismu tudi omenja blagoslovitev tamošnje nove, skrajno preproste, lesene cerkvice:
"Ganjen in presenečen sem bil, ko sem videl, da so ti dobri ljudje začeli graditi cerkvico iz lesa in lubja, še preden sem prišel k njim. Niso pa domnevali, da bom tako kmalu dospel, zato je še niso dogotovili. Ko sem torej videl, kako pridno so delali, sem še jaz poprijel in pomagal ter s svojim zgledom še svojih devet spremljevalcev spodbudil k delu, da smo še tisti dan cerkvico dogradili. Drugi dan sem jih sklical, blagoslovil najprej cerkev, potem maševal in jim pridigal. Ne morem popisati, kako sem bil ganjen in Bogu hvaležen pri tem cerkvenem opravilu. Misel, da na tem samotnem kraju, sredi pragozda, kjer se je še pred kratkim razlegal krik divjakov in so se zlemu duhu opravljale poganske daritve, zdaj stoji ubog, a svet tempelj živega Boga, v katerem se neomadeževano Jagnje daruje nebeškemu Očetu — ta misel me je tako močno
zgrabila, da sem jokal od srčnega ga-njenja in nisem našel besed, da bi se Bogu zahvalil."
Tako častitljiva stavba je torej krščanska cerkev. Bodi nam sveta, radi darujmo za njeno lepoto, radi se mudimo v njej! V njej se Bog mudi med nami in nam ljubeče deli svoje dobrote.
F. Jaklič.
- 'e-\j
MISLI O RIMU
■■ t j i..
Škof dr. Josip Srebrnič
(Konec.)
* i
ZRIMO se na kratko še na grob sv. Petra v Rimu. Vatikanski grič, na katerem se dviga sedaj največja cerkev vsega sveta, je bil v dobi starih Rimljanov nekako predmestje, dokaj zapuščeno. V tem delu mesta je imel cesar Neron svoje parke in tu je dal pozidati velik cirkus, ki je po njem dobil ime — Ne-ronov cirkus. Sredi cirkusa je stal obelisk, ki ga je bil dal cesar Kaligula napraviti kakih 20 let poprej. Od tega cirkusa ni danes nobenega sledu več. Samo kraj, kjer je stal omenjeni obelisk, je zaznamovano s kamenito ploščo na cesti med baziliko sv. Petra in palačo zakristije. V tem cirkusu in parkih so morili na ukaz cesarja Nerona kristjane in jih ponoči zažigali na visokih drogovih v smolo zavite, da so svetili kakor baklje pri Neronovih zabavah. V tem cirkusu, nedaleč od obeliska, je bil tudi sam sveti Peter na križ pribit in usmr-čen.
Tik cirkusa je ob njegovi zapadni strani vodila cesta Via Cornelia iz mesta ven v Kampanjo. Ob tej cesti so bili razni nagrobni spomeniki. Tu so napravili kristjani grob tudi sv. Petru v neki votlini prav blizu mesta, kjer je umrl. Nad njegovim grobom je napravil drugi Petrov naslednik, papež Anaklet, kapelico, ki je ostala nedotaknjena do cesarja Konstantina Velikega. Nagrobni spomeniki so namreč v
rimskih časih uživali posebno zaščito državnih zakonov.
Oni obelisk, ki je gledal smrt sv. Petra, je ostal na svojem mestu več ko 1500 let. Šele leta 1586 ga je dal tedanji papež prenesti v sredo trga pred baziliko sv. Petra. Mogočno se dviga kvišku proti nebu kot stalna tiha priča, ki je gledala križanje Petrovo.
Tako tudi ni nikdar ostala pozabljena kapelica nad grobom Petrovim. Takoj ko je zasijala svoboda krščanstvu, je pa cesar Konštantin ukazal, da se namesto kapelice pozida veličastna: bazilika. Ta bazilika je postala cilj neštetih romarskih množic, ki so v srednjem veku potovale proti Rimu, da bi na grobu sv. Petra molile.
Več kot 1100 let je stala Konštantinova bazilika nad grobom Petrovim. Tedaj je nastala potreba temeljitih popravil. Papež Nikolaj V. je pa odločil, da se mesto popravil na cerkvi pozida nov Petrov spomenik, nova cerkev, ki bo po svojem veličastvu presegala vse druge na svetu. Toda šele 50 let pozneje je papež Julij II. to misel uresničil. Dne 18. aprila 1506 je položil vogelni kamen za novo baziliko. Zidali so jo tako dolgo, da je med tem šlo v grob 18 papežev. Do posvetitve dokončane bazilike je prišlo šele 18. novembra 1626. Trg pred cerkvijo z znanimi kolonadami so pa dogotavljali potem še 40 let. Največji umetniki in arhitekti so pomagali papežem, da so zgradili nekaj, kar bi res odgovarjalo svojemu namenu. Ves svet je sodeloval s svojimi prispevki in željno čakal, da bi bilo delo dovršeno.
Sedaj stoji to delo dovršeno pred nami. Nad tristo let je že preteklo, odkar je bila ta bazilika v sedanji svoji obliki posvečena. Milijoni so jo v teh stoletjih občudovali in se divili njeni krasoti. Milijoni so s kopernečim srcem hiteli tja proti glavnemu oltarju pod veličastno kupolo, ki se dviga kot najlepši spomenik ravno nad grobom sv. Petra.
Stopimo tudi mi v duhu spoštljivo v največjo cerkev na svetu. Pet vrat vodi vanjo iz preddvora ali cerkvene veže. Srednja se imenujejo "srebrna vrata". Odprta so
samo ob velikih praznikih. Vrata na skrajni desni so "sveta vrata", ki jih odpirajo samo za vsako "sveto leto". Cerkev ima v svojem tlorisu podobo križa. Glavna ladja ima 187 metrov v dolžino, povprečna pa 137 metrov.
Na svetem mestu stojimo. Najbolje naredimo, če poleg drugih romarjev pademo na kolena in se prepustimo tihemu premišljevanju. Glej, pred teboj je grob, v katerem počiva truplo sv. Petra! To je onega Petra, ki je skozi tri leta bil v prijateljski druščini s samim Kristusom. Potoval je ž njim iz kraja v kraj, poslušal njegove nauke, gledal njegove čudeže, bil priča njegovemu trpljenju in poveličanju. To je tisti Peter, ki je izpovedal pred drugimi svojo vero v Kristovo božanstvo in dobil obljubo, da postane glavar Cerkve. Koliko milijonov katoličanov je že klečalo na tem svetem mestu z istimi mislimi in čustvi kakor midva! Koliko je bilo med njimi svetnikov, ki so Kristusa ponižno prosili, naj jim vero potrdi, da mu bodo v njej zvesto služili do smrti. Uslišani so bili. Kristus jim je vero potrdil in šli so naprej po zgledu sv. Petra pri delu za čast božjo in reševanje nesmrtnih duš — do samega muče-ništva in najvišje svetosti.
Nekaj tega duha si tudi midva izprosiva na grobu sv. Petra!
KONEC SVETA

Kako da Bog pravo, tako da Bog zdravo (kakor je Bog dal zapovedi, tako da zdravje njim, ki jih izpolnjujejo, ali pa bolezen njim, ki jih prelamljajo).
Kako pravo, tako zdravo (kakor delaš prav, tako si tudi zdrav).
Ki grelo gleda, još grje misli.
Mama je mama, makar je vale iz plota.
Mlinarju uha (ušesa) meljejo (povedo, kako se melje).
Mati je mati, makar je iz plota spletena.
Niso niš složni, kaj ni kozji rogi v torbi.
OSPOD! Gospod!" je kričala postrežnica, trkajoč na vrata moje spalnice. "Ali še ne veste, kaj se godi?"
"Kaj pa?"
"Danes sonce noče vziti!"
"No, ta je pa lepa! Ga pač oblaki zakrivajo," sem dejal in poskusil naprej spati.
"Ne, gospod, nekaj drugega je! Sonce danes zato ne vzhaja, ker je zaležalo. Kdaj je že čas, pa še zdaj ni dan."
"I, koliko pa je ura?"
"Devet, gospod!"
"No, potem je pa res čas," sem zakli-cal in se hitro napravil. Nato sem stekel na ulico.
Strašen prizor! Le nekaj ugasujočih zvezd je medlo svetilo na nebu, kakor da bi jim odpadali poslednji žarki. Namesto jutranje zarje je bilo videti, da raste tema.
i
"Kaj je to, Gospod?" sem vzkliknil ves v tesnobi.
"Kaj je to?" si slišal vzklikati ljudi, ki so tekali na vse strani, jadikovali in vpili.	, , .
"Konec sveta!" je kričal nekdo.
"Mrk!" je vpil drug.
"Kaj vendar govorite o mrku? Ali ne slišite troblje poslednje sodbe?" je dejal star gospod.
"Ne," ga je zavrnila starka, "to je troblja nočnega čuvaja."
Sredi te zmešnjave smo začuli kričavi glas uradnega klicarja, ki je govoril:
"Njegova vzvišenost... gospod minister . . . pošilja brzojavko ... ki pravi: "Ob petih zjutraj... kakor je bilo določeno ... bi bilo moralo sonce vziti . . . za vso deželo ... in zdaj je že osem odbila ... pa sonce še ni začelo ... To
stvar službeno naznanjam vsem uradom . . . da jo s čim večjo uvidevnostjo . . . sporoče občinstvu... in ukrenejo vse, kar je v takem primera potrebno ... da se ne bo motil red . . . kakor je tudi vlada storila ... vse potrebne korake ... da..."
Naprej se ni moglo razumeti, ker se je na klicarjev glas vrgla ploha žvižgov.
"Ali slišite, kaj nam tveze minister," je dejal dobrodušni starček.
"Saj ste čuli, da bodo ukrenili vse, kar treba," je zavrnil drug mož.
"Ukrenili?" je kričala žena iz ljudstva. "Ali bodo morda soncu iz postelje pomagali?"
Zdajci se je zgodilo spet nekaj novega, kar je zmešnjavo še povečalo. Na nebu je v hipu zagorela mrka luč in od vzhoda do zahoda se je potegnil neizmeren rdeč trak, ki je bilo na njem zapisano s črnimi črkami kakor v Razodetju :
Konec sveta prihaja!
Takoj se je vedenje ljudi popolnoma spremenilo: namesto vpitja ihtenje, namesto šal molitve.
Nekateri so mrzlično iskali otroke, drugi starše, ali brate, ali boljšo polovico.
Jaz sem jo ubral proti cerkvi, da bi uredil potni list za nebesa. A prišel sem prepozno.
Vse cerkve so bile polne spovedan-cev in še do srede trga so se gnetli.
Videl sem, da mi je bilo nemogoče kmalu izvesti pobožno namero, zato sem se vrnil domov. A komaj sem vstopil, je že nekdo potrkal. Odprl sem in, glej čudo! v naročje se mi je vrgel eden mojih najhujših sovražnikov.
"Gospod Ludvik!" sem vzkliknil, "vi tukaj?"
"Da, gospod, prišel sem vas prosit, da mi odpustite vse, kar sem vas žalil."
Ko sem to slišal, so mi stopile solze v oči.
"O smrt," sem vzkliknil, "kako velika je tvoja moč!"
Nisem še končal te misli, ko so se vrata nanovo odprla. Bil je Dragoljub Pijavka, prvi oderuh v deželi, čigar žrtev sem bil že dolgo. Prinesel mi je v moš-njičku vse, za kar me je bil v štirih letih oropal. Prosim, vzemite in še dolgo zdravi uživajte!"
"Prav to bi želel vam; le škoda, da ste že v letih; smrt bi za vas ne bila nič novega."
"Kaj hočete? Nisem mislil na to."
"O smrt!" sem ponavljal, a postrežni-ca mi je presekala besedo in mi naznanila drug obisk.
Bil je moj sosed z desne, silno razburljiv in trmast mož, ki mi je zadnjič naprtil pravdo in še dve tožbi povrh, ker je bila moja služkinja metlo iztepla na mejni zid.
"Prišel sem vam povedat," mi je dejal, "da bo vaša služkinja lahko iztepa-la, in brez vsake nevarnosti, na . . ."
"Mlinar!" je zdajci zavpila postrež-nica.
"Naj vstopi!"
"Ne more, ker moko nese. Pravi, da je
to tista, ki se je kamna prijela tiste mesece, ko nam je mlel."
"Prav, dekle . . ."
Hotel sem se zasmejati...
"Pa je tudi krojač tukaj in bi rad z vami govoril."
"Ali je prišel z računom?"
"Ne, gospod, pravi, da sta se s trgovcem, ki sukneno blago prodaja, večkrat hudo zmotila v vašo škodo, odkar vas oblačita."
"Mislita reči: odkar me slačita! O misel na smrt!" . . .
"Gospod, hitite, ker vas čaka tudi trgovec z mešanim blagom, da vam izroči moko za tisti prah, ki vam ga je dal danes po pomoti."
"Je pa tukaj tudi lekarnar, gospod Lin, ki se je zmotil pri vašem zdravilu."
"Oj, če se lekarnar zmoti, stvar ni tako nedolžna. Morda mi je dal strupa."
"Ne, gospod. Ker so strupi dragi, pravi, da se nikoli ne zmoti na ta način. Toda, gospod, vidim, da se vam ne mudi preveč; pa moram tudi jaz proračunati z vami nekatere stvari, v katerih sem se zmotila."
"Ti, ki si bila na videz tako zvesta!"
"Da, gospod. Toda to je bila le neka zabloda, ki me je motila vsako jutro, ko sem šla na trg."
"Saj hodiš že deset let."
"Odpustite, gospod, vse vam povrnem."
"Kako menite?"
"Novce, ki so mi preostali od nakupovanja na trgu."
"Bog bodi hvaljen!" sem vzkliknil. "Kako je škoda, da ni večkrat poslednja sodba. Sicer pa dosti! Tudi jaz moram urediti svoje račune. Poglejmo, ali se bo dalo napraviti v kakšni cerkvi."
S to mislijo sem krenil proti najbližji cerkvi. Toda noter priti mi ni bilo mogoče. Množica, namesto da bi se zmanjšala, se je povsod večala. Rdeči trak na nebu je gorel kakor glasna grožnja in množil vsak trenutek število spokorni-kov, ki se dotedaj niso bili zmenili za isti poziv, zapisan v njih srce.
Sredi teh spovedancev si slišal zanimive pogovore:
"Verjemi, ljuba žena," je zatrjeval zakonski mož, do dna duše skesan, "ver-
jemi, da sem te le zato zapustil za nekaj časa, ker . . ."
"Za nekaj časa! Dvanajst let se zdi tebi le nekaj časa."
"Saj vidiš, da te nisem pozabil."
"Fantje," je klical star skopuški samec skupini delavcev. "Smrt prihaja. Z Bogom skrbi! Nate zvitke kovancev, ki težijo mojo vest!"
"Hvala! Zakaj pa včeraj niste mislili tako kakor danes?"
Opazka je bila na mestu.
Malo dalje sem videl, kako je krilil z rokami gospod s ščipalnikom. To je bil revolucionaren časnikar.
"Nauki in novice, ki sem vam jih po-kladal v stolpcih mojega dnevnika, so bili lažnivi," je dejal. "Ta izpoved naj bo za olajšavo moje vesti!"
"Na, ta je pa lepa!" je zakričal star višnjiv obraz. Kdo me bo pa odškodo-val za deset let zapora, ki sem vanj prišel zato, ker sem poslušal tega, ki je zdaj priznal svojo krivdo?"
"Bog, edino Bog," je odgovoril strog glas. "Bog, ki v osebi svojega Sina zado-ščuje za vse dolgove, ki so jih naredili ljudje s svojimi hudobijami."
"Ta, ki je to zaklical, je bil duhovnik, ki se je skozi neizmerno množico pre-gnetel do prižnice sredi trga.
"Ubogi verniki," je dejal, "ne morem razumeti, zakaj se tako silno bojite. Prestrašili ste se zaradi oznanila, ki ga je božja roka zapisala na nebo. Toda ali niste tega že prej vedeli. Zares, predragi, človeštvo je čudno. Zato se je sonce naveličalo oživljati ga s svojimi žarki in razsvetljevati ga s svojo lučjo. Čas je že bil, da se napravi konec tako velikemu neredu."
Vsi smo pogledali proti nebu in ostali prestrašeni. Gost in temen oblak se je
razpel nad nami in leden mraz nam je ohromil vse ude.
Zdajci se je razlegel tesnoben krik.
Pravkar se je bil užgal peklenski blisk, ki ga ni moogče popisati; strahotno je treščilo, kakor da je to poslednja strela v vesoljstvu.
Slehernega je prevzela groza in vsak se je skušal skriti, kakor je mogel. Tudi jaz sem vtaknil glavo . . . sam ne vem, kam; toda v istem trenutku sem zaslišal silen ropot in iz vsega grla sem zakričal: "Moj Bog, moj Bog!"
V tem trenutku sem se zbudil; in ko sem pogledal okrog sebe, sem videl, da sem padel s postelje, med potjo zadel z glavo ob omarico, prevrnil svetilko in jo razstavil na drobce. Vsa moja zgodba o koncu sveta so bile le — sanje.
Kljub temu sem se mrzlično hitro napravil, in čeprav je bilo še zelo zgodaj, sem zdirjal na ulico, da bi se otresel more.
Mora je sicer izginila, ni pa izginila misel, ki jo je bila prinesla.
"Kako je vendar mogoče," sem si mislil, "da živimo tako brez skrbi, ko imamo račune v takem neredu! Saj če že sveta samega, ne bo jutri konec, je pa za, vsakega, i^med nas lahko vsak trenutek konec sveta."
Ta misel se mi je vtisnila tako globoko v dušo, da sem še tisti dan začel z vesoljnim odplačevanjem vseh svojih dolgov in sem korenito spremenil svoje življenje.
"Malo 'trčen' si," mi je dejal prijatelj, ki je vedel za moje sanje.
"Trčen? Dal Bog, da bi bili vsi ljudje 'trčeni', kakor jaz."
"Zakaj?" . .	, .„
"Zato, ker bi potem nič več niti časnir kar ji ne lagali, niti trgovci ne varali, niti lekarnarji se ne motili, niti advokati iz
kože ne devali, niti oderuhi ne žrli človeštva. Svet bi bil lep, kakor skomine po nebesih!"
J. Š.
PRI JASELCAH
V temnem kotu sem. Saj veste, v gotskih cerkva je v kotih vedno mračno. Sem doli z visokega okna prodre le malo svetlobe, skoraj vso vpija svetnik, ki stoji v njem. Bog vedi, kateri umetnik ga je sestavil iz steklenih, živo barva-nih ploščic. Nekam mrko gleda, najbrž je bil umetnik tedaj slabe volje. Sicer mi svetnik ni na poti, le tista lučka pred jaselcami pod oknom mi nagaja, le zakaj tako mežika? Živa je, jaz pa bi bil rad sam z Jezuščkom . . . Saj res: lučka dela druščino malemu Jezuščku v jaselcah, ker je tako zapuščen. Ljudi je ustvaril, za nje je prišel na svet, pa ni nikogar blizu . . .
Po ulicah sem blodil, povsod je bilo pusto, tudi v moji duši je bilo prazno. Prišel sem do cerkve, videl sem lučko pred jaselcami in zdelo se mi je, da me kliče božje Dete, naj pridem vsaj za trenutek vasovat, da ne bo vedno samo. — In zdaj sem tu. Molil bi rad pa ne morem, lučka me moti.
"Jezušček, Ti, ki si prinesel 'luč na svet, daj, posveti mi v dušo! Ne daj, da bi utonil v miselnosti brezdušnega človeka."
Vzel sem obraz V dlani in skušal spoznati svoj duševni profil.--
Čez dolgo časa, ko je začelo padati med cerkveno tišino rahlo podrsavanje čevljev, tedaj sem že skoro vedel, s kakšnimi potezami bi narisal svoj obraz. O Bog tako žalostno in temno sliko sem gledal!
Tisto podrsavanje me je zmotilo. Pri-
šlo je od glavnih vrat, skozi vso cerkev in se ustavilo pred jaselcami. Tedaj sem dvignil glavo. Bil je človek v strganih čevljiv in z revno obleko. Berač Tina je bil. Odložil je cekar pod smrečico, pokleknil pred jaselce in se pričel trkati na prsi. Klečal je obrnjen s hrbtom proti meni in me ni opazil. Kmalu sem cul: "Oče naš . . . kateri si v nebesih .. . zdaj pa tu v jaselcah. Ti Jezu-šček, Ti si tudi slabo odet, pa Ti si še majhen, še ne veš, da Te zebe. Mene pa tako zelo mrazi, — pa je že najbrž tako prav. Ti si tudi v cunje zavit, tudi Ti nimaš srajčke, potem pa že ni greh biti brez nje. Saj bi jo nosil, pa ne vem, kje se dobi. Samo da greh ni, potem pa že mora biti tako, da nimam srajce. Pravkar je neka lepo oblečena gospa, saj si jo videl — frater Silvester, kapu-cin, ki mi daje kosilo, ki je bil včeraj hud, ker sem žlico zgubil, ker ima cekar luknjo, in je rekel da ne da nobene več, pa je vseeno dal — tisti frater pravi, da vse vidiš in slišiš, pravi, da se samo.grešiti ne sme, drugo je pa vse prav. Veš, tista gospa je dejala gospodu, ki je iskal po žepu drobiža zame, da je ogabno, ker nimam srajce in da jo dela nervozno. Potem sta šla mimo in nisem nič dobil."
Tu se mu je ustavilo, kašljal je. Ko se je odkašljal, je nadaljeval svojo molitev, toda tiše in nisem razumel ničesar več. Le močno trkanje na prsi, ki je spremljalo izliv njegove preproste duše, in vmes šklepetanje zob, je plavalo skozi cerkveno tišino.
Mene pa je bilo sram za vse tiste, ki so pravili, da Tina ni pri pravi.
Kot tat sem se splazil iz cerkve, si tesno zapel plašč, zavihal ovratnik do ušes in hitel domov. Toda vso pot se mi je
mešalo v ušesih votlo udarjanje po prsih in šklepetanje zob.
Zadnjič sem bral v časopisih, da je neki avto do smrti povozil — berača Tino.	V.
KO DOGOREVA SVEČA
»gagi T ARI Egipčani so bili resen, ve-Sfaglj: ren narod. Njih vera v posmrt-no življenje je bila tako živa, da so iz nje nastale njih veličastne, ogromne stavbe, ki jih ni mogel zmleti zob časa in ki pred njimi še danes popotnik začuden obstrmi. Misel na posmrtno plačilo je bila tako globoko položena v njih mišljenje, da so rajnim devali v usta listke, iz katerih bi se naj duša ob sodbi zagovarjala pred božjimi služabniki, ki jo bodo sodili. "O Najvišji in Vsemogočni, ne sodi me po svoji strogi pravičnosti, ampak po svojem usmiljenju! Res da sem mnogo grešil, a se le spomni, da nisem bogokletno govoril, da nisem prešuštvoval, ne moril, ne ropal, ne spravljal bližnjega ob dobro ime! Spomni se mojih molitev in daritev, mojih božjih potov k svetiščem, mojih del dobrodelnosti do vdov in sirot! Na ta moja majhna dobra dela se oziraj pri sodbi in me reši posmrtnega trpljenja!" — Take prošnje so devali mrtvim v usta, da bi jim pomagale v usodnih hipih, ko se bo odločevala njih posmrtna sreča ali nesreča. Samo ubogi poizkusi so bili to, a nam ganljivo pričajo o skrbi svojcev za one, ki so se bližali božji sodbi.
Še vse bolj ganljiva je pa skrb svete Cerkve za njene otroke, ko se jim bliža ura sodbe. Takrat pokličejo domači duhovnika, ki prihiti in moli nad bolnikom "Priporočanje duše". Duhovnik
stopi v teh prisrčnih, zaupnih molitvah kot posredovalec med bolnikovo dušo in Bogom ter prosi božjega usmiljenja. Te tolažilne molitve so deloma še iz prvih krščanskih stoletij; že prvi verniki so se ob njih poslavljali s tega sveta in stopali pred Sodnika. Zato bi naj svojci bolnikovi takoj pohiteli k duhovniku, da bi v imenu Cerkve storil njih dragemu sorodniku to velevažno, zadnjo uslugo. Če pa duhovnika ni moči poklicati, naj kdo drugi iz molitvenika glasno moli pri bolniku to "Priporočanje duše".
Ko stopi služabnik Cerkve v bolnikovo sobo, pozdravi s Kristusovim pozdravom "Mir tej hiši". Spremljevalec odgovori: "In vsem, ki v njej prebivajo". Bolnika in navzoče pokropi in moli: "Pokropi me, Gospod, s hizopom in bom bel". Bolniku da poljubiti križ in očiščen bom; umij me in bolj ko sneg ga postavi predenj, da se bolnik ozira vanj in dobiva zaupanje v svoje zveli-čanje. Prižge se sveča in dene bolniku v roke. Sveča, ki dogoreva, pomeni bolnikovo vero, ki se bo spremenila v božje gledanje.
Duhovnik moli z navzočimi kratke li-tanije za umirajočega. V njih kliče na pomoč Marijo, katero tudi že v zdrava-mariji prosimo za priprošnjo v zadnji uri; kliče na poomč angele; potem Abela, ki je prvi od ljudi umrl; Abrahama, v čigar naročju so po naziranju Izraelcev počivali pravični na onem svetu; sv. Jožefa, kateremu sta ob smrti stala Jezus in Marija ob strani; sv. Štefana, ki je umirajoč med kamenjanjem videl nebesa odprta in Jezusa stati na desnici božji. Potem pokliče sv. Lovrencija, ki je tudi v strašnih mukah na ražnju vztrajal v ljubezni do Jezusa, in sv. Ka-mila ter Janeza od Boga, ki sta posebna
zavetnika za zadnjo uro. Nato prosi za posredovanje sv. Avguština, ki je bii velik grešnik, potem je pa postal velik svetnik. Tudi sv. Frančiška Asiškega, ki je smrt z veselo pesmijo pozdravil. V litanijah se potem duhovnik sklicuje na tolažilne skrivnosti včlovečenja, trpljenja, smrti, pokopa in vstajenja Kristusovega.
Zatem govori bolnikovi duši, naj potuje s tega sveta v imenu treh božjih oseb, v imenu angelov in svetnikov božjih.
Tretja od naslednjih molitev se glasi:
Priporočam te vsemogočnemu Bogu, predragi brat (predraga sestra), in izročam te njemu, ki te je ustvaril: da se vrneš, ko s smrtjo odplačaš človeški dolg, k svojemu Stvarniku, ki te je iz prsti naredil. Ko bo torej tvoja duša šla iz telesa, naj ti pride naproti svetli zbor angelov; sodni dvor apostolov naj stopi predte; mučencev zmagoslavna vojska naj te pozdravi; z lilijami ozaljšana množica spoznavalcev naj stopi krog tebe; zbor prepevajo-čih devic naj te sprejme; in v naročju očakov naj te objame blaženi pokoj. Sveti Jožef, umirajočih najslajši zavetnik, naj te osrči k velikemu upanju; sveta Mati božja, Devica Marija, naj milostno vate obrne svoje oči; pokaže naj se ti mili in slovesni pogled Jezusa Kristusa, ki naj odloči, da boš z njegovimi spremljevalci vedno pri njem.
Potem nadaljuje:
Vzdigne naj se Bog! Razkrope naj se njegovi sovražniki in zbeže naj izpred njega, kateri ga črtijo. Kakor izginja dim, tako naj izginejo. Reši naj te mučenja Kristus, ki je bil za te križan. Kristus, Sin živega Boga, naj te prestavi na vedno prijetne livade svojega raja in On, ki je pravi pastir, naj te prizna za svojo ovčico.
Na izbiro je še več drugih molitev. Iz najstarejše dobe je n. pr. prošnja za rešitev iz težav in nevarnosti, kakor je Bog rešil Henoha, Elijo, Noeta, Abrahama, Joba in druge v stari zavezi, v novi zavezi pa Petra in Pavla iz ječe, devico in mučenko Teklo "iz treh pre-groznih muk."
Služabnik Cerkve se sklicuje na pra-vovernost umirajoče osebe:
Priporočamo ti, Gospod, dušo tvojega služabnika
I. (služabnice I.) in prosimo te, Gospod Jezus Kristus, Odrešenik sveta, ki si iz usmiljenja zaradi nje prišel na zemljo, ne odreci ji sprejema v naročje tvojih očakov. Priznaj jo, Gospod, za svojo stvar, ki je niso ustvarili tuji bogovi, ampak ti sam, živi in pravi Bog. Zakaj ni drugega Boga razen tebe in nikogar ni s takimi deli, kakršna so tvoja. Dasi je grešil, vendar Očeta in Sina Svetega Duha ni zatajil, ampak je veroval, za Boga ohranil gorečnost in Boga, ki je vse naredil, verno molil.
V nežni molitvi se obrača do nebeške Matere:
Usmiljena Devica, Mati božja Marija, žalostnih blaga tolažnica, naj priporoči svojemu Sinu dušo tega služabnika I., da se po njenem materinskem posredovanju ne bo bal smrtnih strahot, ampak bo v njenem spremstvu radosten stopil v zaželeno bivališče rajske domovine.
Lahko se bere Jezusova velikoduhov-niška molitev, ki jo je molil po zadnji večerji. Jezusova duša drhti v njej v neizrekljivo topli ljubezni do njegovih; izroča in priporoča jih Očetu.
"Sveti Oče, ohrani jih v svojem imenu, ki si mi jih dal! Jaz se darujem zanje, da bodo posvečeni. Oče, hočem, da bodo tudi ti, katere si mi dal, z menoj tam, kjer bom jaz; da bodo gledali mojo slavo, ki si mi jo dal, ker si me ljubil pred začetkom sveta."
Ako kaže, se čita tudi Jezusovo trpljenje po evangeliju sv. Janeza, saj vzbuja tolažilno zavest, da je tudi sam Sin božji trpeč umiral.
Moliti se moreta dva psalma, glasnika božje dobrote in božjega usmiljenja:
Hvalite Gospoda, ker je dober, zakaj vekomaj traja njegovo usmiljenje.
V	stiski sem klical Gospoda in Gospod me je uslišal
ter me osvobodil. Gospod mi je v pomoč, ne bom se bal. Ne bom umrl, ampak živel in oznajal dela Gospodova.
Odprite mi vrata pravice, da vstopim in Gospoda zahvalim!
In zopet:
Stori dobro svojemu služabniku in me poživi! Odpri moje oči, da bom gledal čudovita dela tvoje postave.
V	prahu tiči moja duša, poživi me s svojo besedo. Od žalosti medli moja duša, utrdi me po svojih besedah.
Nazadnje slede tri molitve k Jezuso-
vemu trpljenju. Prosijo za rešitev kazni in muk, ki jih je bolnik z grehi zaslužil. Zadnja se glasi:
Gospod Jezus, ki si rekel po preroku: "Z večno ljubeznijo sem te ljubil, zato sem se te usmilil in te pritegnil," prosim te: prav to svojo ljubezen, ki te je pritegnila iz nebes na zemljo, da si prenašal bridkost svojih muk, daruj in pokaži Bogu Očetu vsemogočnemu za dušo tega svojega služabnika I. (služabnice I.). Reši ga vsega trpljenja in kazni, za katere se boji, da jih je za svoje grehe zaslužil. Reši njegovo dušo v tej uri njene ločitve. Odpri mu vrata v življenje. In ti, dobrotljivi Gospod Jezus Kristus, ki si nas odkupil s svojo dragoceno krvjo, se usmili duše tega svojega služabnika in jo pripelji za vedno zelene in prijetne kraje nebeškega raja.
Ko bolnik začne umirati, naj sam izgovori trikrat ime Jezus. Če sam ne more, mu duhovnik narekuje trikrat Jezusovo ime. Na uho mu ponavlja, in sicer tudi po večkrat, svete vzdihljaje:
V tvoje roke, Gospod, izročam svojo dušo.
Gospod Jezus Kristus, sprejmi mojo dušo.
Sveta Marija, prosi zame.
Sveti Jožef z blaženo Devico, svojo nevesto, odpri mi naročje svojega usmiljenja.
Jezus, Marija, Jožef, stojte mi na strani v zadnjem boju.
Ko se je duša od telesa ločila, moli duhovnik:
Pridite na pomoč, svetniki božji, pridite naproti, angeli Gospodovi. Sprejmite njegovo dušo, nesite jo pred obličje najvišjega.
Naj te sprejme Kristus, ki te je poklical, in v naročje Abrahamovo naj te spremijo angeli. Naj sprejmejo njegovo dušo, naj jo neso pred obličje Najvišjega.
Gospod, daj mu večni pokoj in večna luč naj mu sveti.
In še v zadnji molitvi prosi služabnik Cerkve:
Tebi, Gospod, priporočamo dušo tvojega služabnika I., da bo živel tebi, ko je odmrl svetu, in kar je v slabosti svojega življenja zagrešil, izbriši ti z odpuščenjem svoje milosrčne dobrotljivosti.
Sveča se ugasne. Iz zvonika zapla-ka navček. Verniki se vprašujejo: "Kdo je umrl?" in pobožno pomolijo. Duša je pa takrat v svitu božje luči že pregledala v hipu vse svoje življenje z
vs^mi dobrimi in zlimi deli ter je pogreznjena v božje nedoumljivo veliča-stvo in v svojo brezbrežno ničevost, že odhitela na kraj, ki ji gre. Njenega zemskega potovanja je konec. Dal Bog, da bi nam bil ta konec srečen!
Dr. Fr. Jaklič.
DOLGČAS- ALI RES?
IMA je tukaj in z njo so prišli dolgi dnevi in spremljajo jo clolge noči. Če je le nekoliko bolj megleno, pa je še dan kar v noči. Ljudje pa drug drugemu tožijo: Dolgčas je, — ali ni dolgčas?
Nič ne morem ugovarjati. Tožba je kar upravičena. Zimski dnevi niso kakor dnevi življenja, so bolj dnevi smrti.
Bolj čudna je pa pritožba, katero smo slišali pred kratkim iz ust Dremav-čevih in Zamudovih ljudi, češ, da se njih bratje doma pritožujejo, da jim je med molitvijo dolgčas in da #ied mašo ne vedo kaj početi.
"Kaj bi ti rekla na tako pritožbo, Po-magajeva?" je kar naenkrat priletelo vprašanje na Pomagajevega dekleta. Pa se je revica tako prestrašila tega nenadnega vprašanja, da ni vedela kaj odgovoriti. Sam ljubi Bog v nebesih ve, kje so bile prav takrat njene misli: ali pri Bogu v nebesih ali med ljudmi na zemlji ali še kje drugod.
"Meni so take besede in pritožbe dokaz duševnega uboštva, kaj pa tebi?"
"O, pri Zamudovih niso siromaki, pa tudi pri Dremavčevih imajo še kar precej premoženja."
Kar na smeh nam je šlo pri tej razlagi. Radi verjamemo, da so s časnim blagom pri obeh hišah še kar dovolj založeni, notranjega, duhovnega bogastva
jim pa kar na debelo primanjkuje. Po-magajeva je pa debelo gledala, kakor bi bila hotela vprašati: "Čemu se mi pa posmehujete! Kdo je bolj pameten, jaz ali vi?"
"Veš ti, boterca," smo ji rekli, "tega nič ne trdimo, da bi pri teh dveh hišah ne imeli tega, kar potrebujejo za vsakdanje življenje na zemlji. Toda če tožijo, da jim je dolgčas pri nedeljski službi božji in če si ne znajo pomagati, da bi iste bolezni več tudi ne občutili pri molitvi, potem to pove, da v glavi ni vse v redu. Komu pa je dolgčas pri nedeljski božji službi, kaj ti meniš?"
"Kdor ne zna brati iz molitvenika, ta skoraj ne ve, kaj naj počne v cerkvi med sveto mašo, če mu poleg tega še molitev rožnega venca ni domača."
"Nekaj resnice je na tvojem odgovoru. Toda tudi molitvenika se ta ali oni lahko naveliča, zlasti če prebira vedno eno in isto mašno besedilo."
"Potem pa ne vem, kaj bi rekla."
"Taki ljudje, ki tožijo, da jim je pri nedeljski službi božji dolgčas, ne znajo živeti in se ne znajo uživeti v lepoto cerkvenega leta. Saj veš, kaj je cerkveno •leto?"
> "Tako. Malo že vem."
"S cerkvenim letom živeti ali se vanj uživljati se pravi, poznati dobe-in praznike vsega cerkvenega leta, tako da vemo, kaj pomenijo in na kaj nas opozarjajo in opominjajo. Vedeti nam je treba, kdaj je advent in kaj ta čas. pomeni, poznati je treba naloge postnega časa, ne samo da se pravilno postimo, ampak tudi, da se po notranje pripravljamo na velikonočni praznik; pa spet moramo poznati smisel povelikonočnih nedelj in praznikov, kakor tudi clolge vrste nedelj po Binkoštih. Prav tako je potrebno, da smo poučeni, kaj nam
oznanja Božič, kaj Velika noč, kaj Bin-košti; poglobiti se moramo v skrivnosti Marijinih praznikov in razumevati moramo svetniške godove in praznike. Skratka: Namen cerkvenega leta je, da bi verniki Kristusa spoznavali, vzljubili in se s pomočjo njegovih milosti po njem oblikovali."
"Hm! Veliko je to."
"Pa je potrebno. Brez pravega ume-vanja cerkvenega leta ni pravega življenja s Cerkvijo, in se ni mogoče po-vzpeti do prave in resnične pobožnosti. Nedelja brez pobožnosti pa ne more biti prava nedelja."
"Kdo pa more imeti vse to v glavi?"
"Kdo? Vsak človek, če hoče biti vsaj malo in to z dušo in s telesom katoliški kristjan."
"Ali ni to pretežko? In pa preveč?"
"Pa ne bo. Poglej! Vsako leto moraš žeti pšenico, in vsako leto s srpom. Vsako leto je treba orati njive. In vsako leto s plugom. Ali je to kmetu pretežko? Dan za dnem izdeluje ceyljar obutev in vedno rabi pri svojem delu kopita. Ali bi ne bilo dovolj enkrat sam-krat v življenju iti s srpom na njivo, pa bi bilo žito požeto za vse življenje, ali bi ne bilo dosti samo enkrat v* življenju njivo preorati in bi bila preorana za vse življenje, ali bi ne bilo dovolj en sam čeveljf dati na kopito, pa bi bila na ta način narejena vsa obutev?" .
"Kako smešno danes vprašujete!"
"Nič smešno in nič za šaloj vse zares."
"Saj vendar vse vemo, da se mora žito vsako leto žeti s srpom, d;a se mora njiva preorati s plugom in da mora čevljar dati vsako obutev na kopito."
"Dobro! Potem pa moram9 tudi vedeti, da se moramo vsako leto na novo uživljati v skrivnosti in v lepoto in v bogastvo cerkvenega leta, pa ga še ne bo-
mo uoumeli do dna. Ženjicam se ne zdi odveč, da morajo vsako leto sproti žeti žito, kmetu se ne zdi odveč, če mora vsako leto preoravati njive, čevljarju se ne zdi odveč, če mora vsako obutev dati na kopito, in katoliškemu kristjanu naj bi se zdelo odveč in preveč, če se mora vsako leto sproti in na novo uživljati v cerkveno leto in v njegove svete čase in praznike. Zakaj, le kdor cerkveno leto dobro pozna, temu ne bo nikoli dolgčas pri službi božji."
"Kaj pa pri molitvi?"
"Treba je, da znate moliti."
Posmeh! Češ, ali misliš, da ne znamo?
"Pa je le res: Med znati in med res znati je velik razloček. Če znaš besede dobro izgovarjati, se to še ne pravi, da znaš tudi dobro moliti. Koliko jih pa je med nami, ki niti besedila ne znajo, prav za prav hočejo pravilno izgovarjati Nekaj zagodejo in zamrmrajo. — Ali naj je_to godrnjanje in to mrmranje pravilna molitev? Ob takem godrnjanju res ni nič čudnega, ako postaja molitev dolgočasna."
"Prav k^kor pri nas vedno pravijo!" se vtakne.,y, to modrovanje Narobeževa Anka.	."'
V*	.3 ,; , '«.« f •) t,
"Kolikokrat ste že slišale, da je telo brez duše mrtvo,!"
"Pa res! Že milijonkrat!"
("Milijonkrat ravno ne, velikokrat pa. Kakor je pa telo brez duše mrtvo, prav tako je mrtva r*iolitev, dokler obstoji iz samih besedi, recimo še celo večkrat iz nerazločno izgovorjenih besedi. Taki molitvi manjka.življenja."
"Kako naj bo molitev brez življenja ! Saj ni človek !"je hitela ugovarjati Mol-činova,Reza, .kije bila vedno s svojimi mislimi vsaj. pol ure za ostalim svetom.
"Kar je- za- življenje telesa duša, to
je za življenje molitve namen. Kdor ve prav odgovoriti na vprašanje, čemu molimo, ta bo vedel, kaj je namen pri molitvi. Namen pri molitvi je vsebina našega pogovora z Bogom."
"Meni se pa le vsebina nekaterih molitev zdi predolgočasna," je posegla vmes Dobravčeva Ivana. "Vzemimo rožni venec: po desetkrat se ponavlja ena in ista misel. Čemu!"
"Prav, da si nas obrnila na to stran naših molitev. Tudi te molitve niso dolgočasne, če jih znamo prav moliti. V rožnem vencu stopa pred nas domalega ves Katekizem: vsa zgodovina našega rešenja, vsi glavni dogodki Jezusovega in Marijinega življenja se vrste pred našimi duševnimi očmi. Kdor le malo pozna prelepe zgodbe sv. pisma, mu noben del sv. rožnega venca ne bo dolgočasen. Ali pa litanijel Vsak naslov v litanijah Imena Jezusovega nam odkriva velikost njegovega veličastva. V litanijah presvetega Srca se nam na čuden in prečuden način odkriva ves svet obsegajoča ljubezen Kristova. Vsak vzklik v litanijah M. B. nam spet predstavlja božjo Mater in njeno veličino. Če hočeš prav spoznati sv. Jožefa, potem preudari pazno naslov za naslovom v njemu posvečenih litanijah. Kdo bi ob litanijah vseh svetnikov ne znal občudovati vse milijone in milijone presegajoče trume nebeških prebivalcev! Toliko jih je kot zvezd na nebu. In kakor se zvezda od zvezde loči po svetlobi, tako se svetnik od svetnika loči po lepoti krepostnega življenja. Vsi pa so udje ene velike nebeške družine, katere glava je Kristus."
Upam, da smo se ločili vsi ene misli
vsi z enim sklepom: Če hočemo v po-božnosti napredovati in ne nazadovati, je potrebno, da gremo za svetom na-
prej. Poznavanje cerkvenih svetih časov in obredov — "liturgično gibanje", povedano s tujo besedo — in poznavanje svetega pisma nam ne sme biti tuja, nepoznana dežela. Bogastvo cerkvenega leta ne sme biti za nas zaklad, ki leži zakopan sedem metrov globoko pod zemljo; naša dolžnost je, da ga dvigamo leto za letom, da leto za letom pokušamo dragoceno vodo njegovih studencev . . .
J. Langerholz.
KATERA JE BOLJE RAVNALA?
Iz spominov starega župnika
ISTI čas se je zglasila pri meni v pisalni Mrs. Dilca in naredila zelo dolg uvod, preden je povedala, po kaj je bila prišla. Premišljevala je in premišljevala, kaj naj naredi, je pravila, pa nazadnje se ji je najbolj pametno zdelo, da mene vpreže za posredovanje. Končno sem zvedel tole neprijetno zadevo:
Hčerka Mrs. Deske, Metka po imenu, je bila učenka naše farne šole. Sestre so jo večkrat po šoli pridržale za kako majhno opravilo v razredu, čemur gospa Deska ni nasprotovala. Ampak te dni enkrat so jo pridržale kar za cele tri ali štiri ure, tako da je dekletce prišlo domov že po .noči. To pa vendar ne gre. Pa tudi sosedova Gloria, ki se piše Deska, je bila zadržana tako dolgo v noč skupaj z Metko. Tudi gospa Deska je nejevoljna in nekdo mora sestram povedati, da to ne gre. Naj imajo vendar toliko pameti, in naj otrok ne drže v šoli v noč. Kaj ko bi jim jaz na lep način namignil, naj tega ne delajo?
Bilo mi je neprijetno, pa kaj sem hotel? Pritrdil sem ženi, da to res ni bilo pametno od sester, pa tudi obljubil, da bom posredoval. Kajpada, vedno je križ na svetu, če med domom in šolo ni sporazuma.
Stopil sem k sestram in previdno napeljal besedo na to zadevo. Saj je na svetu
vedno križ tudi, ako med župnikom in sestrami ni sporazuma.
Sestre so se začudile. Samo pol ure in tudi minute ne več! Samo tako dolgo sta ostali Metka in Gloria po šoli v razredu! Le kako sem mogel verjeti oni obdolžitvi, ko vendar sestre same dobro vedo, kaj je prav in kako je treba?
Moral sem se skoraj opravičevati in videl sem, da je položaj zdaj še vse bolj zapleten. Torej sta Metka in Gloria povedali doma veliko laž? Težko je bilo verjeti na prvi mah, zakaj bili sta dobri deklici, angelček pa seveda ni bila ne ena ne druga. Najbrž sta podlegli trenutni izkušnja-vi. Nerodna reč, toda treba ji bo pogledati v oči.
Drugi dan sem dal poklicati k sebi Metko. Bila je vsa zaposlena in rdeča v obraz. Bala se je in takoj sem vedel, pri čem sem. Priznala mi je, sta šli obe, namreč Metka in Gloria, z neko tretjo učenko v "show", zakaj ona tretja jima je ponudila, da zanju plača. Bila je taka predstava, da bi jima doma ne bili pustili takrat v "show", zato sta se izgovorili doma na ta način, da sta krivdo zvrnili na sestre. Mislili sta, da bedo lepo verjeli in ne bo nobene sitnosti. Na vse načine mi je otrok obetal, da se kaj takega ne bo nikoli več zgodilo.
Potem sem poklical tudi Glorijo. Med mnogimi solzami mi je povedala vse tako kot malo poprej Metka. Prav za prav sta se mi obe deklici smilili, zakaj kesanja se jima ni manjkalo in jaz sem jima takoj odpustil. Vedel sem, da jima bo tudi Bog odpustil, ako morda že ni. Tako bi se bila vsa stvar lepo končala, toda zdaj so vedele o tem tudi sestre, ki so bile po krivici ob-dolžene. In seveda je bilo treba gospej Dilci sporočiti, kako sem opravil svojo nalogo.
Poklical sem še enkrat obe deklici in sicer kar obe skupaj. Naredil sem jima primerno pridigo in jima naložil, da morata prositi sestre za odpuščanje, potem pa tudi vsaka svojo mater. Drugače se ta reč ne more popolnoma popraviti, sem zatrdil, in to morata storiti, potem bo spet vse tako kot da nikoli ni bilo nič napačnega.
Deklici sta hitro obljubili, da poprosita
za odpuščanje sestre. Da bosta tudi doma prosili odpuščanja, to jima je bilo težje obljubiti. Vendar sta nazadnje pristali tudi na to.
Potem sem obrnil svojo pozornost na druge reči in sem na Metko in Glorijo kar hitro pozabil. Drugi dan po šoli me pa dajo sestre poklicati, naj stopim tja v razred za par minut. Tam sem našel Glorijo, ki je pridno pomagala sestram posprav-jati razne drobnarije, pa ni bila videti nič vesela. Ko malo bolj natanko pogledam, sem zapazil tudi Metko, ki je slonela čez klop in krčevito jokala. Torej spet nekaj neprijetnega in moram seveda jaz posredovati !
Počasi sem zvedel, kako je bilo. Gloria je materi povedala, da sta se bila oni dan z Metko zlagali, in jo prosila odpuščanja. Gospa Deska je malo pomislila, postala vsa rdeča in huda, pa se je brž premislila in dejala:
"Hčerka moja, to je bilo slabo. Prepričana sem pa, da si zdaj napravila veliko žrtev, ko si se meni spovedala in me za odpuščanje prosila. Vem, da ne boč tako grdo lagala. Odpuščam ti in v znamenje, da ti odpuščam, te tudi poljubim. Ti pa mene, seveda."
Tako je bilo z Glorijo pri gospej Deski in razumljivo je, da je imela Gloria radi sebe lahko srce. Žalostna je bila le radi Metke.
Metkina zgodba je bila popolnoma drugačna. Ko je materi razložila svoj in Glo-rijin zločin, zraven pa poprosila za odpuščanje, se je gospa Dilca strašno razburila. Kričala je na ves glas:
"Ti nesrečni otrok, da mi greš kaj takega narediti! V prepovedan show greš, mene nalažeš, sestre obdolžiš! In še to si mi napravila, da me je sam hudobec nesel v farovž sestre tožit! To me pa že tako jezi, da bi te kar raztrgala . . ."
In pograbila je Metko ter jo neusmiljeno pretepla. Ves večer je niti pogledala ni več in tudi danes zjutraj ne, preden je šla deklica v šolo. Malico je dobila kar na porchu, da jo vzame s seboj v šolo. Zdaj se sirota boji iti domov, ker ne more gledati jezne matere. In gotovo so zdaj tudi
vsi drugi domači zvedeli za Metkin zločin. Nikamor ne gre, kar pri sestrah bo ostala. Tako je tožila Metka med celo reko bridkih vročih solza . . .
Ne bom razlagal, kako smo jo končno vendar spravili domov in jo potolažili, da ni zasovražila svoje matere za celo življenje.
Prav gotovo pa ni nič težak odgovor na vprašanje: Katera teh dveh mater je s svojo hčerko bolj pametno ravnala?
VERY REV. MATIJA ŠAVS
Poroča P. John K. Ferlin
(Nadaljevanje.)
FATHER ŠAVS — V BORBAH Z BOLEZNIMI.
ER sem obljubil, da bom sporočal v teh člankih o Fathru Šavsu iz njegovih prijateljskih pisem na
m
moj naslov, ne kaže prezreti, kar mi je večkrat omenil iz svojega bolniškega življenja. Navadno ni sam od sebe tega omenjal, ampak največkrat le kot odgovor na moja tozadevna vprašanja. Z^to,;spada tudi to poglavje v okvir mojega poročanja o rajnem prijatelju.
Ko sem osebno spoznal moža, je bil oči-vidno zelo zdrav in pravi hrust po postavi in živahnosti. Dasi je bil že precej v letih, se je dalo upati, da bo še dolgo ostal pri svojem takratnem zdravju.
Leta 1932 sem mu pisal o naših prireditvah za srebrno mašo P. Hugona Brena in sem ga povabil, da bi prišel k nam pridigat za to lepo slovesnost. Na moje in nas vseh začudenje sem prejel njegov odgovor — iz bolnišnice. Pisal je s svinčnikom na drugo nedeljo v juniju in tu je kos tistega njegovega pisma:
"če je kdo v Ameriki, ki bi mu jaz vselej z radostjo storil vsako uslugo, je to gotovo P. Hugo. Zanj in za njegovo čast sem vedno z veseljem na razpolago, če bi me Ti ne bil povabil, bi bil jaz na tihem prišel na njegovo srebrno mašo — tak vsaj je bil moj
namen. Toda obžalujem — ne morem priti. Od 16. majnika sem tu v bolnišnici. V svojem življenju nisem bil nikdar bolan in nikoli v bolnišnici — razen radi bolnikov. No, zdaj je prišla ta nadloga tudi name. Brrr! Povedali so mi bili, da bom moral biti štiri dni v postelji in ležati samo na hrbtu. To je bilo zame strašilo, da skoraj nisem hotel v špital. Pa sem se priporočil Mamki božji in 40 pomočnikom v sili in šel za štiri dni — tako sem mislil — v vice. No, bilo jih je v resnici 19 (reci in piši DEVETNAJST). Včeraj sem bil prvikrat iz postelje. Vprašal sem zdravnika, pa pravi, da prve tri tedne v juliju sploh ni govora za kako poslovanje. Obeta mi, da me spusti koncem tedna domov, pa bom moral absolutno mirovati dober mesec dni. Operacija : katarakt na levem očesu z vsemi komplikacijami. O joj! Desetkrat so me prekuhali in vselej izželi iz mene vso mogočo tekočino. Privili so vročino do 145 stopinj. Tako je sedaj z menoj, čestitaj v mojem imenu P. Hugonu, pozdravi P. Snoja, mojega pobratima. Pozdravi samega sebe in vso samostansko družino. Jutri bodo pokopali dr. Seliškarja v Brockway-ju — brez moje navzočnosti. Včeraj je bil v katedrali zanj slovesen Requiem — brez mene. Jaz pa — prvič v špitalu . . ."
Tako se je torej začelo bolehanje Fathra Šavsa in se ga potem držalo več ali manj vse do smrtj. Zdaj je bilo eno, zdaj drugo. Ker ni bil vajen bolezni iz mlajših let in je vse svoje življenje obilno delal, se kar ni mogel vdati v misel, da se je bolezen tudi nanj zares spravila in ga ne misli izpustiti iz svojih klešč. Vselej se je hotel takih nadlog čimprej spet odkrižati in hiteti na svoje dušnopastirsko delo.
Tega dela je bilo vedno dovolj. Ni imel sicer posebno velike fare, pa do tedaj je bil vedno sam brez kaplana in že to zavest, da vse le od njega odvisi, ga je držala neprer stano na nogah. In fara je zahtevala poleg redne pozornosti tudi izrednih podjetij. Prav tisti čas, ko ga je prvič zagrabila bolezen, je imel v načrtu zidanje nove farne dvorane. Za njo je prišla na vrsto nova šola, nato sesterska hiša in celo domača bol-
nišnica. Dovolj skrbi in opravkov, če bi drugega ne bilo.	■
Od prve bolezni na očeh je okreval in mislil, da je vse minilo. Na moje tozadevno vprašanje mi je odgovoril dne 20. decembra 1932:
"O, zdrav pa sem. Tudi delam kot črna živina. Še prav lahko delam. Tale teden pred Božičem je posebno trd, pa že gre."
In tako je šlo še kaki dve leti brez posebnih zdravstvenih motnjav. Dne 8. novembra 1934 mi je pisal:
"Jaz se imam še dosti dobro. Le delo me je začelo nekaj tlačiti. Čutim, da jih je dobrih 64 na hrbtu. Za Vse Svete in Verne duše sem imel 516 spovedi. Me je utrudilo. Pa že gre in pojde, dokler Bog hoče."
Spet. kaki dve leti in binkoštno pismo iz leta 1936 poroča:
"Zdaj sem spet doma. Za kako delo še nisem. Le na tihem smem maševati ta teden. Sredi junija dobim kaplana. Se moram nekaj tednov zelo varovati, da se mi kaj ne povrne. Pljučnica — to ti je od sile bolezen! Tako te izmuči in izsesa vse telesne moči, da nisi za nobeno rabo. Hvala za molitve . . ."
V pismu koncem junija pa že pove: "Jaz hitro okrevljam. Že vse lahko delam. Sedaj imam tudi bolj lahko, ker sem dobil kaplana. Pa očka Hugo prav piše: Posledice pljučnice ne vzamejo tako hitro konca. Zdravnik mi pravi, da jih bom čutil kake štiri mesece."
Prvo pismo iz leta 1937 je povedalo: "Počasi se pripravljam na odhod. Saj veš, kaj mislim. Se sicer spet dobro počutim, pa bom pač kmalu 67 letnik. In duhovniki se radi "selijo" v tej starosti. Kljub temu pa nameravam kam potovati poleti. Silijo me, da bi šel na oddih. Kam? Ail v Alasko ali v Honolulu — ali čez lužo v stari kraj? Bomo videli . . ."
Kakor vemo, se je odločil za stari kraj in se vrnil v svoj Shakopee čil in krepak. Dne 4. aprila 1939 spet poroča: "Veš, odkar sem Ti zadnjič pisal, sem bil zopet v bolnišnici. Ponovno vnetje pljuč me je bilo spravilo tja. Sedaj sem spet doma in se primeroma dobro počutim. Veš, kopriva ne pozebe, dasi je zdravnik
pripovedoval okoli, da me bo menda sedaj konec. Ko je videl, da me ne bo, je začel mene strašiti, da bom moral najmanj pet tednov ostati v špitalu. Jaz pa njemu nazaj : Ne boš, Jaka! Pet dni ti dam, da storiš nad menoj, kar moreš dobrega ali slabega, peti dan grem domov in amen! Končno sem se dal toliko poglihati, da sem ostal pet dni in — pol. No, sedaj sem doma. Mi je dobro. Spomladno sonce mi jako prija. Pod kožo so mi pa nabrizgali toliko zdravil in strupov in vseh mogočih pošasti, da sta obe moji roki preluknjani kakor rešeto..."
Iz pisma 5. januarja 1940:
"Doli pri Vaš samo zmrzujete, jaz sem pa ves zanič, še vedno sem sam zase zaprt v svoji sobi in zdravnik pravi, da vsaj še teden dni. To pot me je pljučnica prav pošteno položila. Sam ne vem, kdaj in kje sem jo bil spet pobral. Za prvi petek v decembru sem še skušal spovedovati. čutil sem pa, da so bili pljučih težave in križi. Zvečer sem skoraj prenehal dihati, tako polna so mi bila pljuča. Zavlekli so me v špital. Tam so našli: pljučnica na obeh straneh prsi in še marsikaj drugega. To reč so mi ustavili po treh dneh, odkrili pa zlatenco in sam nie vem, kakšnih sovražnikov še, ki so ongavili po prostorih mojega pregrešnega telesa. Vse sem pa pretrpel s čudovito — neprostovoljno potrpežljivostjo .. . Bolničarke so imele pač križ z menoj. špital pa jaz — midva se res ne moreva! So se že pripravljali za Requiem za menoj — pa zaenkrat še ni šlo."
(Konec prihodnjič.)
Mučeča (tiha) voda obrove podjeda. Ni tata brez domačega (tata išči med domačimi, katerim so vse razmer znane).
^es ne bo kuje (kuzle) ugrizel. S prazno roko je teško gospodariti. Samo valj (valjar, s katerim se valja no ^iivD ie debel od dela (delo človeka 'Voeli).
ie halja (suknja), ki je samo or,o leto.
IZ PISEM MISIJONARJA FRANCA PIRCA
(Nadaljevanje)
I A spomlad leta 1839 je naš misijo-
1 nar odšel iz Grand Portaže in se _| je napotil na misijonska potovanja. Obiskal je že poprej ustanovljene misijonske postaje, da bi potrdil verne v veri, pa še novih privedel v stajo Kristovo. Vihar ga je zanesel na obrežje "grozdiča", kjer je spet pokrstil eno občino Indijancev. O tem potovanju je pisal v stari kraj dne 2. julija in povedal o svojem delovanju naslednje :
"Spomladi sem odšel za nekaj časa s svoje nove misijonske postaje v Grand Por-taži. Napotil sem se 450 milj daleč ob severovzhodnem bregu velikega Gornjega Jezera (Lake Superior). Vožnja v majhni ladjici, ki jo je gonilo šest Indijancev, je bila po viharnem jezeru zelo nevarna. Tudi v 19 prenočiščih v skalovju ali na pesku ob jezeru nisem imel miru in pokoja. Nadlegoval me je namreč roj strupenih komar-jer in mušic. Njihov pik napravi več dni trajajoče otekline in pekoče bolečine. Še jedi ti ne puste mirno uživati, če ne sediš sredi gostega dima ob ognju. Celo sončni žarki teh krajev so Evropejcem škodljivi. Če si po več dni na soncu in zraku, ti postane obraz rjav in izpuste se ti otekline. Take muke potovanja na Kranjskem niso znane.
"Pa vse te težave mi je olajšalo dušno veselje. V Fort Williamu sem krstil več otrok in odraslih. Tu sem imel prejšnjo jesen misijon. Slednjič so vsi Indijani tega kraja stopili v naročje sv. Cerkve. To se je vršilo binkoštno nedeljo in ponedeljek, ko so bili dovolj poučeni. Nadaljnji pouk teh novokrščencev v branju, pisanju, petju in potrebnih molitvah sem izročil dobrim kristjanom, ki sem jih bil pripeljal s seboj iz Grand Portaže. Sam sem pa odrinil dalje.
"Po tridnevni vožnji nastane hud vihar. Mislili smo, da se za gotovo potopimo. Vendar na srečo najdemo neki zaliv in moji
krmarji so obrnili ladjo v tisto smer. Ko dospemo na varno, takoj zapazimo v gozdu bivališča Indijancev. Ker so psi hudo lajali, pride mlada Indijanka gledat, kaj je. Ko nas zagleda, sklene roki od samega veselja in zavpije na ves glas: Makateokva-noje! To pomeni: črnosuknjar. To je bilo veselja za moje srce! Kmalu pride več drugih divjakov na breg in vsi me prosijo, naj takoj pridem k njim. Ono mladi In-dijanko sem kmalu spoznal. Preteklo jesen sem jo krstil in poročil z mladim Indijancem v Fort Williamu. Pozimi ji je mož zmrznil na ledu. Sama se je potem preselila tu sem k svojim staršem in jim prinesla luč svete vere. Učila je starše, brate in sestre raznih molitev in resnic svete vere, kolikor je pač zmogla in znala. Vsa naselbina si je zaželela črnosuknjarja, da bi jih krstil. Upanja niso imeli, ker jaz sem bil 200 milj daleč od njih. Moj prihod jih je torej jako prijetno iznenadil. Kakor domačina so me pogostili v preprosti koči. Ko so pa moji brodniki postavili šotor, sem povabil vse k sebi, da jih bom učil spoznavati Boga Stvarnika. Skoraj vsa naselbina se je zbrala ob meni. Le neki trdovratni divjak mi je odgovoril: Živim kakor divja zver v gozdu. Storil sem veliko hudobij. Tudi mi tvoja vera prepoveduje imeti več žen, jaz pa nočem zapustiti svojih žen in otrok. Svojega življenja torej nočem spremeniti, zato tvoja vera ni zame.
"Ta trdovratnost me je žalila v srce. Toliko več dušnega veselja sem pa imel z drugimi divjaki tega kraja. Oče "omenjene mlade vdove je velel štirim otrokom poklekniti pred sveti Križ v šotoru. Lepo so znali moliti molitve, ki so se jih bili naučili od sestre. Veselega srca sem se zahvalil božji Previdnosti, ki me je po tolikena viharju privedla med te dobre divjake, ki so že kot malikovalci častili pravega Boga in bili prav vredni milosti svetega krsta. Dva dni sem jih učil, potem sem krstil one, ki so že znali potrebne molitve. Le nekaj sem jih odložil od svoje vrnitve in jim naročil, naj se med tem pridno uče. Ta kraj se imenuje po indijansko Kaohabaminanji-kak. To je po naše obrežje grozdiča ali ri-
bezlja. Raste namreč tu po gozdu ta sadež v veliki množini."'
Toliko iz tega Pirčevega pisma. Misijonar je odšel dalje in je med potjo krstil več Francozov in pol-Indijancev. V Mihi-pikotonu ga je verna čreda prav prijazno sprejela in vsi so bili še v stanovitni v veri. Potrdil jih je v dobrem in spovedal. Končno je dopotoval v Sault Saint Marie, kjer so ga bili enako veseli, zakaj svojega misijonarja še vedno niso dobili. Tudi v več okoliških naselbin je stopil in povsod več ali manj pomisijonaril. Potem se je mislil vrniti nazaj v Grand Portažo — ali božja Previdnost mu je prekrižala račune in ga poslala drugam.
O tem prihodnjič.
Solze kesanja
Podajamo v glavnih potezah lepo italijansko legendo, ki jo je priobčil dr. Foer-ster v "Lebenskunde", str. 243, squ.: Za časa cesarja Mauricija je živel v bizantinski državi zelo divji ropar, ki se ni zmenil za nobeno postavo, niti za božjo, niti za cesarjevo, in ki mu ni bila sveta nobena stvar na svetu. Njegovo vsakdanje opravilo je bilo požiganje, ropanje in morjenje. Vse je trepetalo pred njim. Nihče ga ni mogel ukrotiti, raznesel se j glas, da je sploh npremagljiv. — Skrbelo je cesarja samega, kaj bo, in resno je preudarjal, kako bi ga ukrotil. Slednjič mu pride pametna misel v glavo. Največjemu umetniku svojega cesarstva, nekemu pobožnemu menihu, naroči, naj napravi iz najčistejšega zlata lepo skrinjico se svetniškimi podobami in s križem na vrhu. Menih je delal in molil za grešno dušo razbojnikovo. Ko je bilo delo gotovo, je poslal cesar svoje poslance s tem tepim umotvorom k razbojniku, da mu ga izroče v znak njegove milosti in naklonjenosti. Začuden je ropar dar sprejel in si ga na vrvici obesil okoli vratu. Pa od dne, kar je imel na sebi z molitvijo posvečeno delo, je postajal vedno bolj zamišljen in nevo-ljen sam nad seboj in svojim življenjem. Molitve menihove, ki so se držale križa in
skrinjice, so učinkovale. Končno se je vzdramil kakor iz trdega spanja in jasno videl pred seboj vse svoje krvavo življenje. Obšlo ga je bridko kesanje. Skrivaj je zapustil svoje tovariše in se napotil v Bizanc, kjer je dni velikega tedna pri nogah cesarjevih prosil odpuščanja vpričo vsega ljudstva. Cesar ga je pomilostil rekoč: "Odpustim ti, kakor naj ti tudi Bog odpusti." Sam pa si ni mogel odpustiti. V bridkem kesu je hiral in hiral in umrl v bolnici od žalosti nad svojimi zločini. Zdravniku pa, ki je bil pri siromaku do zadnjega diha, se je potem proti jutru sanjalo, da vidi umrlega pred sodbo, kjer se bore angelji in demoni za njegovo dušo. Najvišji zli duh vzame tehtnico in položi na eno skledico vsa strašna dela pokojnikova — globoko pade skledica zlih del, druga se pa prazna, brez vsakega dobrega dela visoko dvigne. Demoni so se škodoželjno krohotali in kazali tehtnico angeljem. Tedaj zagrabi angel mrličev mrtvaški prt, ki je bil ves premočen s spokornimi solzami in ga vrže v prazno skledico. In skledica je padala in padala in bila težja kot skledica se slabimi deli, demoni pa so se škripaje od jeze poiz-gubili. Tu se zdravnik prebudi in vidi, kako obsegajo žarki jutranjega solnca mirno obličje mrličevo. — V tej legendi se kaže zmaga ljubezni nad zlobo. Žalibog, da je tudi dandanašnji na svetu mnogo raznih "roparjev", pa malo nesebične ljubezni, ki bi jih pridobila in rešila.
Če je mačka pred durmi, je miš varna le doma.
Slaba miš, ki pozna samo eno luknjo.
Najstarša miš ima strah pred najmlajšo mačko.
Ko so jo mačji kremplji že dobili, takrat miš prepozno cvili.
Ko je miš v pasti, ji je malo do masti.
V past"ze pride miš, a težko ven.
Miš v pasti še mačko ugrizne.
Težka mišja smrt v krempljih mlade mačke.
Lačni miši ni treba kruha mazati.
TONCE S SLOMA
ZGODOVINSKA POVEST
Spisal P. Bernard Ambrožič
(Nadaljevanje) PETNAJSTO POGLAVJE: "RUMFORDSKA ŽUPA".
O so Tonču v Celju enakomerno in dosti hitro potekali dnevi tja proti Božiču, so polagoma in po kosih prodirale do njega novice o velikih spremembah na Slomu. Prvo površno poročilo je prišlo od provizorja Prašnikarja. Pisal je, da Slom postaja središče vse okolice, pa bo kaj več povedal, ko pride sam na obisk v Celje, še enkrat je pisal, da je Slom že kar slaven in da gre očetu Marku vsa čast. Spet je obetal, da pride v kratkem v Celje pogledat. Ostalo je pa le pri obljubi, zakaj primeren dan se ni hotel prikazati. Preveč so provizorja vezali vsakdanji opravki.
Vmes je pisala Goleževa. Povedala je, da so gospod provizor ustanovili veliko dobrodelno društvo, ki ima na Slomu svoje središče. Od vseh strani vro ljudje na Slom po dobre nasvete in po skledo tečne juhe, ki jo kuhajo tam. Gospod provizor so neprestano na nogah in vodijo vse, oče Marko so pa predsednik. Rada bi veliko pisala, pa res ne utegne, ker ima sedaj tudi ona veliko veliko dela. Priložila je lično pisan list preprostega papirja, ki je bil na njem prvi razglas dobrodelnega društva. Razglas so sestavili gospod provizor, je Neža pisala, potem so ga morali prepisovati vsi, ki so znali pisati. Tako je šlo na stotine izvodov tega razglasa med ljudi blizu in daleč. In gospod provizor pravijo, da bodo večkrat prenaredili razglas, nekaj izpustili in nekaj dodali, kakor bo treba, da se ljudem da na znanje. Pa bo treba spet prepisovati in deliti med svet. Naj le pomisli Tonče, koliko je že samo s tem dela, kaj pa še vse drugo, kar je zdaj treba na Slomu . . .
Neža potem ni nič pisala in tako je Tonče najbolj zagotovo vedel, da je na Slomu res silnega dela.
Ko je Nežino pismo prebral, se je zagledal v priloženi list. Bral je in razmišljal:
"Razglas Dobrodelnega Društva na Slomu!
Ljudje božji! Najprej je potrebno, da ne izgubite glave! Nikar ne mislite, da je prišel konec sveta!
Drugič je potrebno, da si sami pomagamo, potem nam bo tudi Bog rad pomagal. Kdor misli, da je vse izgubljeno, je sam najprej izgubljen.
Tretjič ne poslušajte tistih, ki raznašajo trapaste
KRIŽEM KRALJESTVA KRIŽA
P. B.
pokristjanjenje božičnega
praznovanja v Ameriki
je bila pred nekaj leti res velika potreba. Sicer se to čudno sliši, pa je resnica. Spomnimo se samo na zelo posvetne božične voščilne karte, ki so šle o Božiču v milijonih med ljudi, pa niso imele nič božičnega na sebi. Seveda je takih kart še vedno na milijone, vendar so se zadnja leta vsaj katoličani oprijeli novih božičnih kart, ki so zares božične. Predstavljajo v eni ali drugi obliki prelepo pžično skrivnost — Rojstvo Gospodovo. Dandanes se razne katoliške založbe kar kosajo, katera bo izdala lepše in cenejše božične voščilne karte, in katoličani se jih v splošnem zelo radi poslužujejo. To je lep napredek pri delu za "pokristjanjenje Božiča".
yprava lista Ave Maria je
letos izdala prav posebne božične karte, ki jih imate mnogi že v rokah. Podoba Marije Pomagaj z Detetom v naročju je že sama na sebi božična slika, pa jo poglejte kadarkoli v teku cerkvenega leta. Nekaj božičnih o-kraskov ji je treba dodati, pripisati božična voščila, pa imate eno najlepših božičnih voščilnih kart. Prav radovedni smo, kakšen bo odziv na letošnje naše božične karte. To se pravi, radi bi vedeli, kako
AVE MARIA
str. 3 3
govorice, da nas je Bog že pozabil in da se ne izplača več po krščanski veri živeti.
četrtič prihajajte po nasvete in nauke k našemu Dobrodelnemu Društvu. Za vso ponikovsko faro in še za druge, če treba, imamo tako društvo na Slomu.
Petič ne smete porabiti semenskega zrnja za hrano, pa tudi ne drugih semenskih poljskih pridelkov. Kdor pa nima za seme zrnja, graha, fižola, krompirja in drugih reči, naj pride povedat na Slom, da mu naše društvo preskrbi tega blaga. Zaupajmo, da bo nova letina popravila vso sedanjo nesrečo.
Šestič ne smete brez vsakega premisleka zmetati v lonec vsega, kar imate slučajno na roki. V tej stiski se moramo naučiti velike gospodarnosti. Naše društvo vas bo učilo kuhati rumfordsko župo."
Tonče je bral še več takih točk, pa misel mu je obtičala pri "rumfordski župi". Nikoli še ni bil slišal take besede. Zelo imenitna se mu je zdela, še bolj pa župa, ki se tako gosposko imenuje. Kar nekoliko čudežna! In Slom, ki je razglašal, da uči kuhati to čudežno juho, je zrasel pred njim v nekak pravljični grad.
Toda že drugi dan je zvedel, da rumfordsko župo tudi v Celju kuhajo. Še več! Vsak Celjan je vedel o njej ali jo celo prav dobro poznal. Da Tonče tako dolgo ni zvedel za to novo napravo, je bilo mogoče pač zato, ker se je prepuščal le svojim lastnim opravkom in se prav malo zanimal za reči, ki se ga niso naravnost tikale. Zdaj je pa naenkrat začul, kako so se sošolci pogovarjali o rumfordski župi. Kuhala se je v več javnih kuhinjah in tudi mnogi dijaki so zahajali tja, da so si ohranili borno dijaško življenje.
Tonče je zdaj hotel vedeti o tej župi vse, kar se je dalo o njej povedati. Pravili so mu, da je to novo hrano iznašel neki Amerikanec, ki je precej časa živel na Nemškem in se je pisal za Rumforda. Posebnost njegove juhe je bila v tem, da se je dala zelo po ceni pripraviti, imela je pa v sebi mnogo redilnih snovi. Navadni vodi so prilili jesiha in jo osolili. Potem so vkuhali vanjo graha, ječmena, krompirja in kruha. Včasih še drugih sadežev, da je bila bogatejša, če je bilo mogoče, so zabelili to zmes s slanino, prilili živalske krvi ali pa kuhali v njej kosti, če pa teh reči ni bilo na razpolago, je šlo tudi brez njih. Ljudje so se kmalu privadili okusu te nove prehrane in pridno segali po njej. Skušnja jih je prepričala, da je res, kar se je pripovedovalo o tej jedi. če bi človek jedel en dan samo krompir, drugi dan samo grah, potem samo kruh in kak dan samo kaj mesnega, bi porabil več, pa bi mu mnogo manj zaleglo. Največja korist Rum-fordove iznajdbe je bila torej ravno ta, da je zadel prava mešanico, ki je v majhnih mericah nudila dosti tečno hra-
so zadovoljni ž njimi naši naročniki in odjemaci. Ko zvemo kaj o tem, bomo omenili na tem mestu.
■pudi božične drevo spada k praznovanju Božiča. Stara navada je to uvedla in ma-lokje mine Božič brez božičnega drevesa. Spet pa ni stvar v redu, če ob božičnem drevescu manjka jaslic. Ako si kdo hoče za oči in tudi za srce pravilno predstaviti božično skrivnost, mu samo božično drevesce ne bo zadostovalo. Prav radi tega je v novejšem času poleg "po-kristjanjenih" božičnih vo-ščilnih kart prišla v navado tudi živahna propaganda za kupovanje jaslic. Dobe se dosti lepe že za dolar ali dva. Ker vidimo vsako leto več oglaševanja po listih za božične jaslice, smemo sklepati iz tega, da jih ljudje tudi res kupujejo. Dobro znamenje je to in nas veseli, da gre pokristjanjenje Božiča svojo pot naprej. Razume se pa, da ostane še nadalje poglavitno božično praznovanje za katoličana v cerkvi pri svetih mašah in pri obha-jilni mizi.
J^a se prikazuje Mati božja zopet zadnja leta v raznih deželah, pripovedujejo poročila iz Evrope. Ob pisanju teh vrstic imamo v spominu vsaj troje takih poročil od komaj preteklih mesecev. Eno je iz Italije, drugo iz Lituvanije, tretje iz Irske. Poroča se, da so prikazanje v Italiji videli tudi naši ameriški vojaki. V Lituvaniji je bilo na stotine prič, ki so videle Mater božjo celo tri-
no. če je človek dobil te župe le enkrat na dan in še takrat ne dovolj, da bi se do sitega najedel, si je vsaj za silo ohranil zdravje in tel'esno moč. Na tisoče siromakov je vso tisto zimo redila rumfordska juha.
Tonče ni bil zadovoljen s samimi besedami o tej novi juhi, tudi videti in pokusiti jo je hotel takoj, že radi tega, ker mu je novica o njej prišla najprej od doma. šel je z dijaki v javno kuhinjo in si mislil izprositi svoj delež. Toda ko je na lastne oči gledal, s kakšno slastjo in pože-ljivostjo so ti ubogi ljudje viseli nad svojimi skledicami, se mu ni zdelo prav, da bi drugim odjedal, česar ni bil tako nujno potreben. Zahvalil je Boga, da je njemu vendar tudi še v teh dneh prihajalo kaj boljšega na krožnik, in je sklenil, da bo počakal do Božiča, ko pojde itak na Slom.
Slom ga je letos vlekel k sebi z večjo silo ko kdaj poprej. Kaka drobtinica o novi vlogi Sloma mu je še vedno prišla in vžigala v njem radovednost. Obenem je mislil na lanski Božič, ko je zadnjič videl doma rajnico mater.
Slednjič je bilo samo še nekaj dni do počitnic. Božič je bil tisto leto na ponedeljek, v soboto poprej je bil prvi šole prost dan. Pisal je očetu, naj ga ne hodijo iskat, ker so preveč zaposleni in tudi ne ve, če odide v soboto ali nedeljo. Pot je dobra in lepo vdelana v mehkem snegu. Ko je pa tisti petek popoldne prišel iz šole, je takoj pospravil potrebne reči in se namenil zgodaj v soboto proti domu. Dospel je že proti poldnevu.
Toliko napovedovane "velike spremembe" na Slomu mu ni bilo treba šele posebej iskati. Kazala se je kar sama. Ne samo dom, tudi Slomšaki s Polono in Nežo vred so bili spremenjeni. Ob prejšnjih prilikah, ko je dijak prihajal na Slom, so vsi hiteli skupaj in obviseli s pogledi na njem s čudovito vdanostjo, kakor da so sami nič in Tonče vse. Viseli so na njem, kakor da bi iz vsake njegove besede in celo iz vsake kretnje pričakovali posebnega razodetja.
Danes so bili drugačni. Pozdravljali so ga s pomenljivimi pogledi in kretnjami, kakor da mu je vsak posebej hotel povedati: No, prav, da si prišel, boš videl, kako je zdaj pri nas. Imamo kaj pokazati! Še Neža se mu je zdela nekam mogočna in visoko nad njim. Edino Micika in mala Nežica sta bili kot nekdaj. Zadnji dve je našel sami v hiši na številki 1, kjer je stanoval ves Slomšakov rod. Vsi drugi so imeli opravka na številki 2.
Tam je bilo sedaj večinoma vse Slomovo življenje in vrvenje. V dveh spodnjih sobah so posedali lačni siromaki od blizu in daleč. V kuhinji se je varila v dveh mogočnih kotlih rumfordska župa, ki je bila na skrbi tete Polone in nekaterih drugih žensk iz vasi. Neža je bila
krat. Med gledalci je bilo tudi nekaj odpadlih katoličanov in celo drugovercev. Vsi ti so baje postali potem verni in vestni katoličani.
se raznese novica o takem prikazanju, nimamo pravice, da bi takoj vse verjeli, pa tudi ne, da bi takoj vse zavrgli. Kot katoličani moramo vedeti, da gre končna sodba o takih rečeh cerkvenim oblastem, ki poprej vse natanko preiščejo. To vemo, da je prikazovanje Matere božje prav lahko in nič nemogočega. Tudi prav verjetno je, da v takih časih, polnih bridkosti, Bog dovoli Mariji posebna pota, da dokaže svojim otrokom izredno materinsko naklonjenost. Že zato ne bomo samo z nevernim zamahom roke zavrnili teh in takih poročil. Posebno ne, če je povedano, da je bilo mnogo prič in so vse okoliščine take, da je pomota težko verjetna. Spreobrnjenje drugovercev radi takega prikazanja je že precej močan dokaz, da stvar ni bila samo prazna domišljija posameznikov.
^ve novi katoliški škofiji sta ustanovljeni v državi Indiana. Taka odločitev je prišla 16. novembra od svetega Očeta, škofija v India-napolisu pa postane nadško-fija za celo državo, ki bo imela odslej poleg nadškofi-je še tri škofije. Novi škofiji sta v mestih Lafayette in E-vansville. Ona v Fort Way-nu pa ostane, samo nekaj ozemlja bo odstopila eni novi. Zadnja leta je bilo ustanovljenih že veliko novih
načelnica deklet, ki so stregle pri mizah. Tudi Uršika je bila med njimi. Blaže je bil glavni reditelj in nihče ni smel k mizi, ako ga ni on potrdil. Jožek je bil Blažetov pribočnik, prav tako mogočen kot Blaže. Oče Marko je v ozadju razkosaval domačo telico, ki je imela zdaj samo še to nalogo, da za Božič ubogim ljudem posladi "rum-fortovko", kakor so po domače imenovali svoju župo. Dva ali trije vaščani so pomagali Marku pri delu. V gornjih prostorih so bile zaloge živil, tako da je samo ena soba ostala za pisarno občinskega pisarja, ki je radi varnosti deval vse na papir, kar je bilo drugače dobro spravljeno v glavah očeta Marka in provizorja Prašnikarja.
Da, tudi provizor je bil sedaj več na Slomu kot doma, je pravil Tonču Blaže. Rad se je pošalil pri ljudeh, češ: Zdaj je pri nas tako. Naša fara ima svojo dušo pri sv. Martinu na Ponikvi, telo pa pri nesvetem Marku na Slomu. Jaz pa niham sem in tja kakor nihalo pri uri.
Ko je Tonče površno vse pregledal, se je spomnil Blaže:
"Zdaj pa, gospod študent, če si lačen, samo pokimaj, pa te priporočim Neži. Postregla ti bo s skledo najboljše rumfortovke. Ker si popotnik, ti kar verjamem, da nimaš nikjer skrite zaloge."
Dijak je pokimal in Jožek ga je odvedel k mizi. Mimogrede je zaklical Neži, naj hitro pirnese. Tonče je opazoval lačne ljudi in se spomnil svojega obiska v celjski javni kuhinji. Prav tako slastnostno so zajemali tu. Neža je prišla in se delala, kakor da je v veliki zadregi.
"Tonče, tebi bi pa že kaj drugega pripravili, če bi vedeli, da že danes prideš. Pa če res hočeš . . ."
"Hočem, hočem, pa hitro, Neža! Komaj čakam, da pokusim, kaj zmore vaš novi hotel."
Neža je vedela, da je "hotel" zelo imenitna beseda, čeprav še nobenega ni videla. Ponosno se je zavihtela v kuhinjo in vsa nasmejana pravila kuharicam, kako odličnega gosta imajo. Zajela je z velikim korcem, vlila v skledo in že se je romfortovka kadila pred Tončem.
"Zdaj pa le zajemi, ti lačni popotnik, da si za vselej zapomniš naš slavni hotel."
"Vroča je, noram malo popihati. Ti mi pa povej, koliko ljudi vsak dan dobi jesti pri vas."
"Včasih st in petdeset, včasih dvesto in več. Zdajle okoli poldne se jih največ nabere. Spočetka jih je bilo kar črno, pa domačini so se že precej navadili, da si sami kuhajo doma ro nfortovko. Berači, popotniki in vsi taki, ki doma nič nimajo, pa prihajajo od vseh strani. Nekateri pa skrivajo svoje zaloge in odjedajo drugim . Takim je Blaže posebno za petami, pa vseh ne more prevideti."
"Dosti del; res? Kdo pa zdaj za male skrbi, ko si ti tu zaposlena?"
škofij v Ameriki, zdaj je prišla na vrsto država Indiana. To je močan dokaz, da katoliška cerkev v Ameriki nikakor ne gre rakovo pot, ampak celo zelo lepo napreduje.
J^isti pišejo te dni, kako uspešna so oznanila s katoliških prižnic. To se je pokazalo pred mesecem dni, ko so v vseh katoliških cerkvah, pa tudi v protestantovskih in judovskih, priporočali nabiranje stare obleke za UN-RRA, oziroma za osvobojene dežele v Evropi. UNRRA je prosila, naj bi se zbralo takoj kakih 15 tisoč ton pono-šene obleke. Uspeh je bil ta, da so samo katoliške župnije zbrale v naglici celih 12 tisoč ton, drugoverske župnije so ostale daleč zadaj. Razlagajo, da je to radi tega, ker katoliški ljudje hodijo redno v cerkev in slišijo oznanila, dočim drugoverci le malo hodijo k službam božjim, zato jih oznanila in priporočila tudi dosegla niso. Tudi če je to res edini razlog, je katoličanom v kredit.
papeževa veljava v današnjem času raste. Tudi ne-katoliški in katoličanstvu neprijazni razumniki priznavajo, da papež že dolgo ni užival tolikega ugleda kot ravno sedaj. Ni čudno. Posvetne sile se pojavljajo, pa zopet izginjajo, ko druga drugo spodrivajo. Veliki državniki včasih izrečejo pomenljive besede, da jim ves svet ploska. Pa se razmere rade kmalu spremene in morajo svoje besede nazaj je-
"Največ Micika sama, le včasih mora Uršika na pomoč. Zvečer in zjutraj, ko ni veliko ljudi, pa vsi popri-memo, kjer je treba kaj postoriti za dom. Z otroci ni več toliko posla. Nežica ni več tako sitna in zdaj že sama stoji na nogah, še malo, pa bo shodila. Lučka in Tinče se pa največ zabavata s tem, da gledata tuje ljudi. Prav mirno se vedeta. No, zdaj pa povej, kako ti je všeč naša župa."
Dijak je rekel, da je res prav okusna. Deklica se mu je neverno smejala in mu obljubila še eno skledo. Dodala je resno:
"Mi sami zdaj največ ob tej hrani živimo. Navadiš se čudnega okusa, tečno pa jeln te lepo pokonci drži. Saj tisto ni, da bi Slom ne premogel kaj boljšega zase. Posebno zate bomo kaj drugega skuhali kar tam na številki 1. Ampak naš oče so zdaj tako zavzeti za ta naš hotel, hi, hi, da bi najrajši vse sem znosili. Dva junčka so že tudi v adventu pobili, danes je pa telička napravila žalostno smrt. In vse razen dlake pojde spet v to prebla-ženo romfortovsko čorbo."
"Grdo govoriš, dekle, "jo je v šali pokaral dijak, ki mu je ugajala Nežina samozavestna porednost. "Te bom očetu zatožil."
"Ha, ha, s tem pa kar nič ne bo! Saj te še poslušati ne utegnejo. Blaže se vedno jezi radi junčkov in zdaj radi telice. Boji se, da bodo še krave in voli šli isto pot. Oče ga pa samo postrani ošinejo s hudim poglem in se spet zatopijo v svoje račune. Toliko dela imajo. Oh, jaz pa kar klepetam kot bi ne bilo nobenega posla. Moram iti."
Tonče je pospravil romfortovko in se zapletel v pogovor z ljudmi, ki so sedeli pri mizah. Pripovedovali so mu, kako žalostno je dandanes na svetu. Pa zdaj je šele Božič, kaj bo, preden Velika noč pride . . .
Dijak je stopil k očetu Marku in skušal razplesti pogovor. Mož se je pa samo nasmejal, ko je dijak hvalil romfortovko, pa je bil spet ves v svojem mesarskem poslu. Prav tako njegovi pomagači. Dijak jih je pustil in odšel v pisarno v gornjih prostorih. Pisar je pa bil zgovoren, da je kar sulo iz njega.
"Vidiš, mladi Slomšak, kako je zdaj pri nas in na Slomu. Vse drugače ko včasih. Pravi Babilon je prišel med nas. Ampak to ti rečem, oče Marko in gospod provizor sta naredila iz Sloma pravi žegen za vso okolico. Na, poglej te papirje! Vse natanko zapisano, kje je v fari kaka zaplata zemlje, ki bi spomladi lahko kaj raslo na njej. Kdor si ni mogel sam zagotoviti posetve ali sajenja, mu vse preskrbi dobrodelno društvo. Še za oranje je bilo treba marsikam na pomoč. Jesenska setev je že davno v zemlji in jo sneg lepo varuje, da ostane čez zimo. Provizor že vso jesen samo to pridigajo: Za novo letino skrbimo, to je glavro zase le toliko, da se do smrti ne se-
mati, čeprav bolj po ovinkih in prikrito. Papeževa beseda ostane trdna, kakor stoji trdno skala sv. Petra. Pravijo, da je celo napadanje Vatikana in papeža od strani Moskve samo nov dokaz, kako visoko se je dvignila veljava papeževa v svetu. Ako bi bil Vatikan brezpomembna u-stanova za današnji svet, bi mogočna Moskva ne smatrala za potrebno, da skuša spodkopati njegov ugled.
^eliki ameriški tednik "The Nation" je pisal dne 14. oktobra, da je že skoraj ob vso veljavo Rooseveltov "Atlantski Charter", ob veljavo razgovori v Casablanki in še marsikaj drugega, kar je nekaj časa veljalo za neovrg-ljivo. Mirovni načrti raznih svetnih državnikov se menjavajo od meseca do meseca in nazadnje kar izginejo. Danes je komaj še mogoče povedati, kako si svetni državniki zamišljajo prihodnji mir. Njihova načela, na katerih naj bi bil mir po tej vojni pozidan, se sproti menjavajo. Pri vsem tem pa ostaja nespremenjen papežev mirovni program in je še edini svetilnik v današnji splošni zmedi, na katerega se obupana ljudstva lahko ozirajo z novimi nadami.
Jsti list pravi glede Poljske,
ki je vsaj po imenu med Združenimi Narodi, da zahtevajo od nje sedaj, ko vojna traja že celih pet let, naj se preseli "iz nemške ponve v ruski ogenj". Nekaj časa se je z drugimi narodi vred tudi Poljska zanašala in sklicevala na Atlantski Charter.
stradamo. Oče Slomšak pa od besede do besede za njimi."
Tonču je dobro delo, da je spet slišal toliko hvale o očetu Marku in dobrem Prašnikarju. Oba je zares občudoval.
"Kako ste pa zmogli vse to v tako kratkem času?"
"Ha! Kako? Gospod provizor so nekje staknili veliko besedo, kaj vem jaz, kje rastejo take besede. Organizacija! In zdaj gre od ust do ust: organizacija, organizacija, pa spet organizacija! Debelo smo gledali nekaj časa in žvečili vsak po svoje čudno besedo. Še z glavami ,smo zmajevali. Pa sta nam provizor in njegov verni Slomšak kmalu pokazala, kaj je organizacija. Zdaj vemo, da to ni prazna beseda."
"Kaj se pa vse to pravi?"
"Vidiš, študiraš, pa vsega ne veš. No, to je tako. Ti, občinski pisar, vzemi si papirjev in dva moža, pa stopi od hiše do hiše. Koliko posetve imate, koliko zrnja za setev? Piši! če rečejo, da imajo za setev, zabičaj jim trikrat, da se na noben način ne smejo tistega pritakniti za moko in kruh. če jim zmanjka za močnik, obljubi, da bodo dobili. Odkod? Ti, pisar, naredi prepise vseh svojih papirjev in jih provizorju pošlji. Provizor papirje pod pazduho in hajdi k graščini! Toliko semenskega žita je treba ljudem, graščak, daj, ko, imaš! Kako boš pa drugače prihodnje leto desetino dobil? Letos nič, drugo leto nič — tudi tebi se lahko po tej poti izpraznijo kašče! Graščak daje, pa se zaklinja, da bo poleg desetine tudi povračilo zahteval. Provizor hud, da je to ode-ruštvo in bo klical na pomoč višjo oblast. Nazadnje se poravnata, da se bo pač videlo prihodnje leto, kako bo z računi. Provizor tudi na boljše kmete pritiska, da pomagajo slabšim. Z eno besedo : Organizacija za samopomoč in krščansko ljubezen! To je cela beseda provizerjeva v teh dneh."
"Odkod pa dobivate živil za rumfordsko župo?"
"Romfortovka se pravi po naše, pa ti znaš po gosposko. In se ti dobro prilega, ko iz Celja prihajaš. Odkod, praviš? Ha! Organizacija! Poglej tu druge papirje! Vse popisano, kdo je dal in kdo še ima, da bo dal. Ta graha ali fižola, oni ječmena ali koruze, tretji moke ali zrnja, četrti živinče iz hleva. Tako se sedaj pri nas gospodari. In kdor je dal, lahko pride sem jest in vso svojo družino pripelje. Ali pa domov nese za vse. In seveda tudi iz Celja naročamo od žitnih trgovcev. Imajo skritih zalog, samo brez denarja ne dajo. Provizor pa navija za denar na vseh koncih in krajih. Kar brž ti izvoha, kdo kaj ima. Dajo, ker pritiska, da mu tudi skopuh ne more odreči. Vse se zapiše, vse na papir! Le poglej tu v mojem predalu! Viš, organizacija, to je vse, kar dandanes šteje."
(Dalje prihodnjič)
Danes pa preostaja Poljakom, ki nočejo "iz nemške ponve v ruski ogenj", samo še to, da se oklepajo papeževega mirovnega programa. V tem programu so še vse tiste točke, ki so se nekdaj svetile tudi v Atlantskem Charterju. Drugega ne ostane Poljakom, dostavlja list, pa naj bodo dobri ali slabi obiskovalci cerkve, kakor da iščejo pomoči pri Vatikanu.
poljska Kalvarija se nadaljuje pod Rusijo. — Ko
je bil Churchill v Moskvi v zadnjem oktobru, je bil tja pozvan tudi poljski minister-ski predsednik Mikolajčik. Prihaja na dan, da je bila njegova pot v Moskvo zelo podobna tisti poti, ki jo je moral napraviti avstrijski Schuschnigg nekoč v Berch-tesgaden na poziv Hitlerja. To se pravi, govoriti ni smel, samo Stalina je moral poslušati. In med tem se je nadaljevalo trpljenje Poljakov pod Nemci in Rusi, do kamor so ti zadnji prišli na poljsko ozemlje. Stalin je poslal na poljsko "osvobojeno" ozemlje svojo tajno policijo ali NKVD. Ta je začela z vso ostrostjo preiskovati delovanje tistih Poljakov, ki so bili pod nemško okupacijo med uporniki, pa ne med — komunisti.
poljaki so imeli odlično podtalno organizacijo, ki je
ovirala nemške oblasti med okupacijo. Mnogo so na ta način storili Poljaki za pomoč Zaveznikom. Tiskali in razširjali so mnogo listov in tiskovin, ki so vžigale narod
na odpor proti Nemcem. Dovolj je znan veliki upor Poljakov v Varšavi pod generalom Borom. Zdaj ko je prišla Stalinova vojska na poljsko ozemlje, vse to delo nič ne velja, še več! Vse to delo je zdaj dobilo pečat "izda-jalstva". Ruska tajna policija preganja vse tiste Poljake, ki so škodovali Nemcem, obenem pa niso hoteli iti med komuniste. Edino poljski partizani ali komunisti veljajo zdaj za junake, pa čeprav niso med nemško okupacijo drugego storili kot preganjali svoje lastne ljudi in jih silili med komuniste.
Q španskih katoličanih pravijo taki, ki zares poznajo razmere v oni deželi, da bi se pač radi iznebili diktatorja Franca, pa ne na tak način, da se spet razvname v deželi taka strahotna državljanska vojna kot pred nekaj leti. Zato nočejo podpirati komunistov, ki bi radi znova razvneli domačo revolucijo in tako odpravili Franca. Današnja vojna bi bila najbrž še bolj strašna kot je bila ona pred leti. če pa ni mogoče Franca drugače odstaviti kot s tako prekucijo, so katoličani na španskem rajši pripravljeni potrpeti s Francom in počakati boljših prilik. Nikakor pa ni res, da bi katoličani na Španskem zato podpirali Franca, ker da so v srcu prepričani fašisti. Dobro je, da to pojasnilo vzamemo na .znanje.
p^ev. Louis Baznik, kaplan pri sv. Lovrencu v Cleve-landu je te dni odšel za v®j-nega kaplana. Želimo mu
obilo božjega blagoslova v njegovi novi in težki službi. Kolikor vemo, je on poleg dveh frančiškanov edini slovenski duhovnik, ki je šel "k vojakom". Fara sv. Lovrenca mu je priredila lepo od-hodnico, kar je tekom svojega desetletnega delovanja vsekako zaslužil. Veliko bo imel povedati, ko se vrne po končani vojni v domovino. Bog daj, da bi bilo tako. Morda bo tudi on med tistimi vojaškiim kaplani, ki se postavljajo z rekordom, da so vršili službo božjo na vseh petih kontinentih naše okrogle zemlje.
gv. Lenart je patron vojnih ujetnikov. Živel je v devetem stoletju in bil sprva dvornik Karola Velikega, pa je postal menih in puščavnik. Pozneje je s svojimi samostanskimi sobrati spreobrnil mnogo poganov tistih časov. Umrl je v visoki starosti in hitro po smrti so ga začeli častiti kot svetnika. Ni znano, kako in zakaj so ga izvolili za patrona vojnih jetnikov. Vemo pa, da je užival to čast že v času križarskih vojsk. Vemo tudi, da je pri nas v Sloveniji več cerkva njemu posvečenih. Naj mu bodo vsi vojni jetniki priporočeni v svetniško zaščito!
geremo o nekem ameriškem brivcu, da ni hotel striči las nekemu Japoncu, čeprav je bil tisti Japonec ameriški vojak in še onemogel povrhu. Brivec je dejal, da si da rajši zapreti svojo brivnico, kot da bi moral dati postrežbo katerikoli "japonski podgani". Naj reče kdo na to,
kar hoče, nam se pa zdi, da tak človek, kot je ta brivec, zasluži poštene levite od vsakega pravičnega Amerikan-ca. Večje nestrpnosti, kot jo je pokazal ta brivec, si skoraj ne moremo misliti. Pravijo in nas učijo, da je nestrpnost ena poglavitnih in najbolj odličnih amerikan-skih nečednosti . . .
porodna kontrola je izpraznila mnogo hiš, ker so se
družine branile otrok. Katoliška cerkev je vedno svarila pred propagando porodne kontrole, pa je niti mnogi katoličani niso hoteli poslušati. Poučevala je, da je porodna kontrola pogubna ne samo za zveličanje duš, ker je naravnost proti božji postavi, ampak se njene posledice prej ali slej maščujejo tudi v sedanjem življenju. Videti je bilo, da bo Cerkev ostala osamljena s temi opomini, ker je nobena svetna oblast ni podpirala. Nasprotno, svetne oblasti so marsikje celo podpirale propagando porodne kontrole, ali ji vsaj pustile vso neovirano svobodo.
^ojna je pa potrdila nauke Cerkve in njena svarila tudi glede porodne kontrole, če se oglašajo taki državniki kot Stalin, Churchill, Lord John Simon in še drugi, ki sedaj svare pred propadanjem števila rojstev in izražajo bopazen za bodočnost svojih narodov, je dosti očitno, kako pogubne so posledice porodne kontrole.
A
TRETJI RED SV. FRANČIŠKA
PETSTOLETNICA SV. BERNARDINA IZ SIENE
(Dalje) Bernardin bolniški strežaj.
L. 1400 je bilo sveto leto. Velike trume romarjev so prihajale v Rim po svetolet-ne odpustke. Ti romarji so pa zanesli v deželo kugo, ki je tudi v Sieni strašno divjala. Tobija je stregla kužnim bolnikom, kateri se je pridružil tudi Bernardin. Takrat so se ustanovile razne družbe in bratovščine, katerih člani so se zavezali, da so stregli kužnim bolnikom, poleg lastnega posvečenja. Tudi Bernardin se je pridružil eni izmed teh bratovščin. Bolnica v Sieni je bila prenapolnjena z bolniki. Toda
kuga je pobrala skoraj vse duhovnike, zdravnike in strežaje, da so bili bolniki brez postrežbe. To je videl Bernardin in šel v bolnico za strežaja. Pridobil je še dvanajst drugih mladeničev, da so se mu pridružili in stregli bolnikom. Bernardin je kma-lo sprejel vodstvo bolnice.
Bernardinovo nagnenje k duhovnemu življenju.
Kuga v Sieni je po štirih mesecih prenehala. Toda preveliki napori v bolnici so izčrpali moči mlademu Ber-nardinu, da je smrtno zbolel. Ko je ozdravil, je pa nadaljeval z bolniško postrežbo doma. Njegova teta Bartolo-meja je bila bolna, slepa, gluha in mrtvoudna. Nji je stregel do njene smrti. Tudi ta teta je bila zelo pobožna ženska in uredila svoje živ-
ljenje po naukih in predpisih reda Avguštincev. Dolga leta je preležala na postelji bolna, toda bila je zelo potrpežljiva. Veliko je molila in imela veliko češčenje do najsvetejšega imena Jezusovega. Pred Bernardinom je velikokrat izrekala pobožno to sveto ime, kar je Bernardin posnemal. Tako je bila zlasti ta teta, ki ga je navdušila za toliko češčenje presv. Imena.
Bernardin frančiškan.
Teta Bartolomeja je želela, da bi Bernardin postal Av-guštinec. Tudi sam je na to mislil in zato velikokrat obiskoval njihov samostan. Vendar pa je pri tem veliko molil, da bi mu Bog pokazal, v katerem redu ga hoče. Slednjič se je odločil, da vstopi v frančiškanski red. Kaj ga je k temu navedlo, nam ne pove. Najbrže ga je privabilo frančiškansko ubo-štvo, ki po navodilih in zgledu sv. Frančiška hoče posnemati uboštvo božjega Odre-šenika. L. 1403 je Bernardin naredil redovne obljube in se s tem zaradi Kristusa odpovedal vsemu posvetnemu.
Leto pozneje je pel svojo novo mašo in kmalu na to začel pridigati. Nekaj let pozneje se je srečal z velikim pridigarjem dominikanskega reda, s sv. Vincencijem Ferrerijem. Ta mu je prerokoval, da bo frančiškanski red nazaj dobil svojo prvotno gorečnost in da bo on, Bernardin, postal svetnik. Sv. Vincencij mu je povedal, da se vrne nazaj na Francosko, da pa domovino prepušča Bernardinu, da jo duhov-
no prerodi. Redno je začel pridigati v Sieni 1410. in začel ljudstvo navduševati za češčenje presv. Imena. Pridigal je tudi po drugih mestih. V tem času je pa zelo veliko molil, učil samega sebe in druge sobrate. Eden izmed njegovih učencev je bil sv. Janez Kapistran, ki je največ storil za Bernardino-vo kanonizacijo, da je postal svetnik. Drugi učenec mu je bil sv. Jakob iz Mar-che. Te tri može smatrajo za najslovitejše pridigarje tiste dobe. Vsi trije so tudi stebri frančiškanskega reda. Živeli so skupaj v Fiesoli. Nekoč je pa nek novinec tri noči klical, da naj Bernardin ne skriva svojih velikih pridigar-skih zmožnosti in naj gre po deželi, zlasti v Lombardijo. Bernardin je veliko molil, kaj naj naredi? Slednjič je začutil, da ga Bog kliče v to delo, in koncem 119 je res nastopil v cerkvi sv. Tekle v Milanu.
Apostol češčenja presv.
Imena.
S tem se pa začenja njegovo veliko delo za širjenje češčenja presv. Imena. Tako je sledil zgledu svoje tete Bartolomeje, pa tudi drugih velikih mož in žena iz Siene. Štiri leta pred njegovim rojstvom je umrla v Sieni svetnica sv. Katerina, velika ča-stilka presv. Imena. Blaženi Janez Columbi iz Siene je imel navado na ulici pozdravljati svoje znance s pozdravom : "Živio, ime Jezusovo!" K tej ljubezni do pre-svetega Imena ga je navduševal tudi njegov frančiškanski red, ki je imel to ljubezen
že od svojega ustanovnika sv. Frančiška. Sv. Frančišek je vedno mislil na Jezusa, nosil njegovo ime vedno v svojem srcu in na svojem jeziku. Ako je slišal izgovoriti to ime, mu je bila kakor prijetna godba v ušesih. Tudi v svojem testamentu naroča svojim bratom, naj posebno časte to presv. ime. Tudi sv. Anton je že pred njim velikokrat pridigoval o tem imenu in navduševal svoje poslušalce k njegovemu češčenju. Tako tudi sv. Bonaventura, sv. Marjeta Kortonska, sv. Ubertini in drugih veliko. Vse to je povzročalo, da se je sv. Bernardin v frančiškanskem redu počutil, kakor doma.
Bernardin je v svojih naukih in pridigah sledil nauku velikega frančiškanskega u-čenjaka Dun Scota, ki uči, da bi bil Bog Sin postal človek, tudi, ko bi Adam ne bil grešil. Kristus je bil namreč od vekomaj odločen, da bo središče vsega božjega stvarstva. Zato po tem nauku ni bilo samo naše odrešenje uzrok njegovega učloveče-nja, temveč ljubezen do človeka. Tako je Kristus kralj in središče vsega vesoljstva, vir vseh milosti v naravi in milosti, kralj angelov in vsega človeškega rodu. Tudi Marija je bila od vekomaj odločena, da postane vde-ležena v tem Kristusovem kraljestvu milosti, kot so-od-rešenica in srednica in delil-ka vseh milosti, ki jih Bog deli človeku.
Bernardin je zato združeval vse krasote Jezusove s pobožnostjo do njegovega presv. Imena. Ves njegov
trud pri pridiganju je bil u-smerjen v to, da poboljša ljudi, da bi ljubili Jezusa in ga priznali kot vladarja svojih duš, svojega telesa in tudi vsega javnega socijalnega življenja. Zopet in zopet pridiga Bernardin, kako je to sveto ime vredno vsega našega češčenja, kako je polno ljubezni in milosti za vse, ki ga časte. Med svojimi govori je pogosto držal v rokah tablico, na kateri je imel z zlatimi črkami napisano ime Jezusovo kot monogram I. H. S., kakor ga poznamo še danes. Ko je svoje poslušalce navdušil za to ime, je dvignil to tablico in pozval vernike, da so ga počastili. Velikokrat je vsa cerkev jokala navdušenja in se po pridigi razvrstila v javno procesijo kot javno manifestacijo za presv. Ime. Celih 36 let je ta svetnik tako delal in pridigal. Pridobil je ljudi, da so nosili božje ime na svojem srcu, da so dajali tablice s tem imenom na stene v hišah in na javnih poslopjih. Še dandanes je veliko teh tablic ohranjenih na hišah in javnih poslopjih.
Tako veliko apostolsko delo pa gotovo ni moglo ostati brez nasprotnikov. Nekateri so ga kar sovražili. Nek prenapet pridigar, Manfred iz Vercelija, je napovedal konec sveta in prihod Antikrista. Bernardin se je temu postavil v bran. Somišljeniki Manfredovi so začeli ljudi ščuvati proti Bernardinu. šli so tako daleč, da so ga zato-žili pri papežu, češ, da napeljuje ljudi k malikovalstvu in vražam. Papež Martin V. mu je res prepovedal pridi-
ganje. Toda Bernardin je nesel k sv. očetu svoje spisane pridige in se zagovarjal radi širjanja češčenja najsv. Imena. Bil je oproščen obtožb in papež je spoznal, da Bernardin uči prav. Z njim je šel v Rim tudi sv. Janez Ka-pistran. Ko je bil Bernardin oproščen obtožb, je bil papež tako razveseljen nad delom sv. Bernardina, da je za mesto Rim napovedal veliko procesijo na čast najsv. Imena. Bernardin je potem pridigal v Rimu osemdeset dni. Večkrat je govoril tudi v navzočnosti papeževi. Papež Evgenij IV. je zopet odobril češčenje presv. Imena in ga pohvalil.
Sv. Bernardin danes.
Sv. Bernardin je umrl na praznik Vnebohoda Gospodovega, 20. maja 1444 v Ak-vili in je tam tudi pokopan. Nekajkrati so mu ponujali škofovsko čast. Toda vselej se ji je odločno odrekel, češ, da kot ljudski misijonar lahko več dobrega naredi za Boga in za ljudi, kakor kot škof.
Frančiškanski red postavlja letošnje leto tega velikega moža, tega apostola češčenja presv. Imena v ospredje pred celim svetom, kakor je izrazil sedanji sv. oče svojo željo. Sv Bernardin drži v rokah tablico z najsv. Imenom visoko pred celim svetom in mu kaže, da je Kristus kralj vesoljstva, pa tudi kralj človeškega rodu, da je v Njem edina rešitev vseh homatij sveta.
AMERIKANCI POROČAJO IZ ASSIZA
P. John K. Ferlin
Preko ameriških vojakov je prišlo v javnost poročilo, kako slovseno so letos v As-siziju praznovali god sv. Frančiška. Gotovo bo poročilo zanimalo tudi ljubitelje lista Ave Maria, zato naj se nekaj tega na tem mestu objavi.
Praznovanje je trajalo cele štiri dni. Začelo se je prvega oktobra in se je zaključilo na praznik tega svetnika, ki je poseben patron katoliške Italije. Slovesnosti se je udeleževalo vse dni veliko število ameriških, angleških in drugih zavezniških vojakov, ki so z velikim zanimanjem sledili poteku praznovanja. Vojaške oblasti so šle prireditvi zelo na roke. Nalašč so polajšale tudi stroge odredbe policijske ure in druge omejitve vojnega časa, samo da potek slavno-sti ni trpel.
Slavnost tega praznovanja je imela na sebi nekak pečat zahvale, da je Fran-čiškovo mesto ostalo skoraj nepoškodovano, ko je dirjala preko njega bojna vihra. Zato so za letos tudi sestavili izredno pomenljiv program in romarji so bili tako pisana množica, da se lahko reče — ves svet je letos častil sv. Frančiška v njegovem rojstnem mestu in ga proslavljal na njegovem grobu.
Med drugim so predstavljali neke verske igre v čast
sv. Frančiška, ki jih je že pred sedem sto leti sestavil slavni Fra Jacopone da Todi in se od takrat do danes niso več igrale. Predstavljali so jih pod milim nebom blizu Frančiškove bazilike. Glavne vloge sta imela slavni gledališki igralec Tamberlani in njegova žena, Helena Wnorowka, po rodu Poljakinja. Tamberlani je posebej poudaril, kako je ponosen na to, da je mogel po sedem sto letih pogazati zastopnikom vsega sveta, kakšno lepo pot krščanskega življenja je učil veliki asiški ubožec, sveti Frančišek.
Med drugim je bilo na programu tudi ogledovanje raznih asiških znamenitosti in spomenikov iz časov sv. Frančiška in svete Klare. Angleške vojaške oblasti so dale nalašč za ta namen napisati in natisniti posebno knjigo, ki je angleško govorečim vojakom opisovala vse znamenitosti in jim kazala pot po mestu. Naši vojaki so se zlasti zanimali za starodavno obednico v nekdanjem samostanu svete Klare, ki je še danes ohranjena v prvotni obliki. Vsakdo je občudoval toliko preprostost, v kateri je živela velika ustanoviteljica in njene sosestre. Prostor pri mizi kjer je pred več ko sedem sto leti med obedi sedela sv. Klara, je bil označen s tem, da je tam stala preprosta vaza z rožami, ki so jih vsak dan menjavali. Vsak obiskovalec je tudi dobil kak cvet ali vsaj list od cveta onih rož, ki rastejo na vrtu, kjer se je nekoč sprehajala sv. Klara. Najbolj hvaležno so bile
sprejete tiste rože, ki rastejo prav na kraju, kjer je baje sveti Frančišek nekoč sestavil svojo preslavno "Sončno pesem".
Tudi nas srčno veseli, da je mesto Assizij, ki je obenem zibelka našega frančiškanskega reda, odneslo zdravo kožo v tej vojni, še bolj nas pa veseli, da se je toliko tujega sveta, ki je letos prišel v Assizij, seznanilo z življenjem in delovanjem sv. Frančiška. Ljudje vseh ver in vseh jezikov so bili baje tam. Bog že poskrbi, da se sredi tolike bridkosti kot jo prinaša sedanja vojna, vsaj tu pa tam posveti tudi kak sončni žarek.
Hvala Mu na vsem!
CVET IZ VRTA SV. FRANČIŠKA
Sv. Janez Krstnik Marija Vianej.
Janez Vianej je bil rojen v Dardillyu, blizu Lyona le-
ta 1786, malo pred izbruhom francoske revolucije. V tem času nemira je moral iti mnogokrat k sv. maši v skrivnih krajih. Bil je pastir in je pasel očetovo čredo in zato ni imel prilike hoditi v šole. Zato je bil oče začuden, ko mu je Janez povedal, da hoče postati duhovnik. Ta revni kmet ni vedel, kako bo mogel shajati brez pomoči svojega sina; toda ko je Janez le ponavljal svojo prošnjo, mu je končno dal dovoljenje in šel je v šole v Ecullyu, da-si je bil že 20 let star. Nadarjen ni bil in, ker ni imel pred-izobrazbe, ki je bila zanemarjena, je imel velike tež-koče skončati šole. Mnogo let je študiral z veliko težavo ; in samo zato, ker je imel veliko lepih lastnosti značaja, in ker je župnik v Ecullyu bil njegov poseben zagovornik, je bil v mašnika posvečen leta 1815. Kot mašnik je začel svoje delovanje v domači župniji, kjer je ostal do smrti župnika po treh le-
tih. Potem je bil poslan v Ars, kjer je deloval do smrti. Zato ga imenujejo Cure iz Arsa (arškega župnika). Vse nezmerno dobrega dela, kar ga je storil se ne more v kratkem povedati z besedo. Lotil se je svojega dela z vsemi svojimi silami in je dosegel veliko spremembo za dobro v svoji župniji, posebno s krščanskim naukom in ker je zelo sveto živel. Kmalu so od blizu in daleč začeli prihajati k njemu vsake vrste ljudje, bogati in revni, škofje in kmetje. Radi svoje svetosti je bil tako znan vsepovsodi, da so ljudje prihajali k njemu kakor na božjo pot. Ta sveti mož je spovedoval po šestnast do osemnajst ur na dan. Pri vsem tem je pa vedno ostal ponižen, kmetski župnik in je bila njegova edina skrb, kako postati še bolj popoln in svet. Umrl je le£a 1859 in je bil med svetnike prištet leta 1925.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
vsem naročnikom lista, zastopnikom in dobrotnikom našim ter
J	SREČNO NOVO LETO —
I	SLOVENSKI FRANČIŠKANI
it
I	V LEMONTU.
m
SV. ROŽNI VENEC
Preden začnemo moliti rožni venec, napravimo dober namen, to je, povemo Bogu, za koga ga želimo opraviti. Če kdo nima nobenih osebnih potreb in četudi jih ima, obrne svojo molitev v prid drugim, bo s svojo krščansko ljubeznijo ganil božje Srce, da s tem, ko moli za druge, sam ne bo prikrajšan na milostih . . . Nesebična molitev za druge je dopad-ljiva v božjih očeh.
Potem prosimo Boga, naj nam pomaga tako zbrano moliti, da bomo deležni popolnega odpustka, ki ga lahko darujemo za duše v vicah ali za katero koli dušo, ki ji hočemo odpreti vrata v nebesa. Velikodušne duše po-lože odpustek v Marijine roke, naj ga Ona obrne v prid duši, katero najbolj želi rešiti iz vic. Posebno ob Marijinih praznikih in ob sobotah bi nikoli ne smeli Je pozabiti, Jo razveseliti s takimi duhovnimi darili. Drugič zopet lahko poklonimo odpustek božjemu Srcu, naj Ga porabi za dušo, ki je najbolj širila češčenje Njegovega Srca ali ga sama najbolj častila, itd.
Nazadnje še zedinimo svojo slabo molitev z zbrano molitvijo evharističnega Srca v tabernaklju — in sedaj lahko začnemo s premišljevanjem skrivnosti rožnega venca.
dela : Ki si ga, Devica, od Sv. Duha spočela.
Na perotih domišljije po-
Prva skrivnost veselega
romam v Palestino, v skromno nazareško mestece. Zanima me hišica, v južnem delu mesteca. Loči se od drugih samo v tem, da je bolj snažna. V njej gospodinji petnastletno, ljubko dekletce .. . Marija sama je . .. Pravkar je opravila svoje delo. Ima nekaj časa . . . Porabi ga za molitev. Opazujem Marijo v molitvi . . . Zaupno, ponižno moli: Usli-ši me, Vsemogočni. Naj že skoro pride Odrešenik! In daj mi veliko milost. Naj bom služabnica Njegove matere . . . Kako zvesto, kako ljubeče jima bom stregla, njej in Sinu . . . Kako žari Mariji obraz . . . Marija, uči tudi mene moliti . . .
Naenkrat zažari soba v nadzemeljski luči . . . Pred Marijo stoji nebeški poslanec Gabriel. Spoštljivo in z občudovanjem gleda Njo, ki ji ima sporočiti nedoumljivo skrivnost . . . Marija se čudi . . "Zdrava Marija, milosti polna, Gospod je s Teboj . . . Blagoslovljena si med ženami . . ." Marija se prestraši . . . Preponižna je in skoro ne more misliti, da bi ta pozdrav Njej veljal . . . Angel jo pomiri: "Ne boj se, Marija, ker si našla milost pri Bogu . . . itd." Marija se boji za svoje devištvo ... Ne bi ga žrtvovala za vse na svetu — tudi ne za čast Matere božje ... Ko ji angel razodene, da bo postala Mati Od-rešenika in obenem ohranila svoje devištvo, se Marija vda . . . "Dekla sem Gospodova, zgodi se mi po Tvoji besedi." Kolika ponižnost se zrcali v tem stavku! Tako neskončno povišana, a se
smatra za deklo ... In kaka pripravljenost vršiti voljo božjo! Iz sv. pisma ve, da bo Odrešenik odkupil svet s svojo krvjo, s strašnim trpljenjem na križu. Marija razume, da s tem ko postane Mati Odrešenikova, bo tudi postala Mati žalostna . . . Marija vse to ve, a se vendar vda v voljo božjo . . . Angel je zadovoljen ... še nekaj naročil ji da, pove, da bo tudi njena teta Elizabeta rodila sina — "ker pri Bogu je vse mogoče." Spoštljivo se angel poslovi od svoje bodoče Kraljice ... In v tistem trenutku "je Beseda meso postala." Marija je postala živ tabernakelj . . .
Pokleknem k Nji in ji iz srca častitam: Marija, zdaj ko imaš v sebi Vsemogočnega, si postala sama vsemogočna. Izprosi mi od Njega milost čistosti, ki je Tebi in Njemu tako draga. In ponižnosti prideni; saj sama veš, da brez nje ne morem ugajati Tvojemu Sinu. In križev se že naprej bojim in ko jih Bog pošlje, jih tako slabo sprejmem in včasih skoro nepotrpežljivo nosim in to kljub temu, da vem, da brez trpljenja ne morem v nebesa. Glej mati, ta preiskušnja, to trpljenje skozi katero moram ravno sedaj kot skozi čistilišče, naj mi bo v zve-ličanje in v korist dušam. Mati, pomagaj mi, da veselo, vdano nosim svoj križ... Ko moje ustnice izgovarjajo: "Zgodi se mi po Tvoji besedi," to je, po volji božji, naj tudi srce pridene vdano svoj: amen.
Ko takole predemo misli o angelovem oznanjenju in molimo s srcem in v mislih, ko ustnice izgovarjajo "Če-ščene Marije", in prsti mehanično drse od jagode do jagode na rožnem vencu, je nemogoče, da bi nam ta molitev postala dolgočasna, če nimamo časa za vseh pet skrivnosti, dajmo se navaditi, da bomo vsak dan vsaj en
desetič premišljevali, prenesimo v svoje življenje. Spomnimo se večkrat čez dan, kaj smo obljubili v molitvi: N. pr., da bomo vdano nosili križe, ki jih Bog vsak dan pošilja. Večkrat rečemo: Zgodi se Tvoja volja ... če se kdo dotakne naše časti, ne vzrojimo in se spomnimo ponižne Marije. Pogumno "po-žremo" dozdevano razžalje-
nje in ga darujemo za rešitev kake duše, ki bi ji radi pomagali nazaj k Bogu ali iz vic v nebesa.
Če sv. rožni venec tako-le prenesemo v svoje življenje, potem lahko trdno upamo, da nam bo vrvica, po kateri nas bo Marija nekoč potegnila k sebi, v nebesa . . .
Šolska sestra.
BOG
PLAČAL
DOBROTNIKI
Za List — G. Drasler 50c, A. Stopar $1, M. Stupnik $5, N. N. $2, Mrs. J. Hočevar $1, Mrs. F. Kocyanik 50c, F. Uokl $2, M. Zelle $1.25, M. Janes $1.
Za Semenišče, Taberna-kelj, Kruh sv. Antona, študente in drugo — F. Šenica $1, F. Tomsha 50c, M. Krem-žar $1, M. Zalar $2, H. Ba-sha $2, A. Kozlevčar $2.50, J. Kmet $2, K. Pristavec 50c, A. Znidarsich $1, A. Kom-pare 25c, M. Lasich $2, K. Hrestak $2, J. Roncevich 25c, T. Karter $5, J. Kaste-lic $1.25, F. Longer 50c, M. Trontel $5, N. N. $5, M. Ste-fanic $1, Mrs. U. Ambrose $5, M. Stupni k$7.50, F. Bojane $2, G. Strainer $2.50, F. Kozele $2, Mrs. F. Kovačič $1, J. Polajnar $3, Mrs. P. Rogel $2, L. Arch 50c, A. Je-rele $2, A. Rudman 50c, M. Prudich $3, Mrs. F. Pajk $2, F. Doki $3, J. Korian $5, A. M. Starcevic $1, M. Lautar 50c, L. Rupert 75c, M. Der-char $2, T. Bevc $2, F. Novak $2, M. Prepodnik $1.50, A. Vene $2.25, A. Domitro-vich $2.75, A. Dvorsek $2, F. Kapoch 25c, Mrs. Artach $2, J. Kastelic $1, M. J. Pe-renic $2, Mrs. Hojnik $1, K. Warsek $1.50, M. Leustek $1, V. Hočevar $5, Mrs. Ja-kulin $2, A. Urbas $1, A. Nemec $1.60, K. Brunecy $2, F. Zivitz r.,2, J. Velich $2, K. Gliha i?l A. Link $5.
Za slikanja — T. Bevc $3.25, F. Maiolt $1, F. Tom-
sha 50c, F. Coz $3, A. Kren $1, L. Nasenbenny $5, J. Si-mec $4, E. Gerbeck $2, J. Pintar $1, M. Cook $5, F. Drobinc $2.10, Mrs. Arko $2, F. Shega $5, J. Erlach $1, M. Stupnik $2.50, M. Kovach $1, J. Jerina $1, M. Artach $1.50, K. Pavlic $5, J. Poni-kvar $3, M. Krasovec $1, Mrs. R. Jaksa $5, F. Zadnik $1, F. Kardna 50c, M. Furar $1, Mr. Dolčič $25, A. Stepa-nich $2, A. Zorman $5, F. Gornik $2, M. Pangre $5, M. Prostor $3, F. Krulc $1, C. Marolt $1.50, J. Heraver $2.
Za Apostolat — M. Bizjak $20, T. Zdesar $20, F. Su-scha $10, M. Klebuchar $20, T. Turk $10, A. Pucelj $20, M. & J. Kovach $20, Mrs. F. Pajk $2, A. Sasek 50c, M. Perušek $10, J. Verbic $10, R. Osralnik Ribich $10, A. Culik $10, M. Zaletel $10.
Za lučke — J. Mramor $2, A. Oratch $2.50, C. Skocaj 25c, I. Bergles $3, J. Pucel $1, F. Coz $3, M. Kremzar 90c, M. Sodac 50c, A. Sestan $2, M. Hrovat $1.50, T. Mal-ley 50c, M. Hoge 50c, M. Go-rishek $1, P. Truden 50c, J. Majnick 25c, F. Kastigar $1, J. Roncevich 75c, F. Intihar $1, M. Gorsich 20c, R. Usnik $1, A. Satkovich $1, M. Ja-vornik $1.50, J. Stimetz 50c, L. Simonelic $1, M. Stefanic $1, J. Makse $1, F. Pirman $2, A. Miholic 50c, M. Sefa-nic $1, A. Hussein $5, S. Pod-gornik 15c, M. Stupnik $2, M. Kovach 50c, F. Lavric $1, F. Makovec $1, Mrs. A. Jud-nich $1, Mrs. J. Hočevar $1, E. Oswald $1, Mrs. John Hočevar $1, N. N. $2, M. Sajo-vic 50c, Mrs. P. Košir $1, Mrs. M. Malover $2, A. Somrak $5, A. Rudman $1, Mr.
J. Hočevar 20c, J. Gruden $1, .Mrs. B. Panijan $1, C. Znidarsic $1, Mrs. M. Selak $4, Mrs. J. Tomazic $2, M. Krasovec $1, Mrs. M. Knapp $1, F. Stergas $1, R. Novak 25c, F. Kardana 50c, M. Ra-potec 50c, H. Veber 25c, M. Hiti 50c, A. Vene $1, A. Krall $1.50, M. Oblak $2, J. Hočevar $1, F. Rebol $5, L. Kožuh $1.50, T. Brojan 50c, A. Miklovcich 50c, F. Eltz $1, J. Roncevich $1, F. Ko-vacic $1, J. Kochevar 25c, M Pristavec 50c, M. Stefa-nich 25c, L. Mihelich $2, L. Tevz 25c, Mrs. Sekula 30c, Mrs. Radovich $1, M. Jugo-vich $2, T. Kodelja 50c, A. Kobal $2, M. Leustek $1, A. Shircel 30c, J. Potočnik 25c, M. Levar $1, J. Hočevar $1, N. N. $3, F. Perhach $1, J. Pavlinac $5, J. Pucel $1, M. Lozar $1, žerdin Novak $1, M. Otoničar 50c, J. Stariha $3, M. Mihelic $4, J. Velich $1, Mrs. Skerl 50c, A. Knaus $1, A. Možina 50c, M. Pristavec 20c, J. Barbuch $1, T. Zdesar $1, F. Zainer 18c, G. Lah $1, K. Spreitzer 50c.
Za Baragovo Zvezo — F. Shega $3, M. Stupnik $2, G. Strainar $3, Mrs. A. Judnich $1.
Za Molitveno Fronto —M.
Jamnik $1.25, J. Zupančič 25c, M. Lasich $2, F. Shega $5, M. Stupnik $2, A. Tomšič $10, M. Sivic $1, J. Ray $3, Mrs. Artach $2, A. Stupnik $2, A. Kobal $1.50, F. Krulac $2.
Za misijone — A. Jerman $1, A. Gregorac $2.
Za Stari kraj — K. Hre-stah $3, K. Stare $5.
Za sv. maše — J. Radez $1, F. Ash $5, M. Pristavec ?"2, M. Centa $3, A. Oratch
2053 W. 2 2 N D PL. CHICAGO, ILL.
$1, T. & J. Kerzich $1, O. Kerzich $1, E. Kerzich $1, M. Fink $2.50, J. Kern $2, J. Hočevar $2, M. Mihelich $31, I. Bergles $2, J. Pucel $1, C. Bizal $3, A. Rozman $4, F. Tomsha $1, F. Bano-zach $5, M. Repar $5, J. Re-par $1, M. Rojnik $4, A. Se-stan $3, D. Zlogar $1, A. Novak $5, J. Kmet $2, J. Adamič $34.19, A. Kozel $1, A. J. Somrak $2, R. Zallar $1.05, A. Predan $7, S. Ko-ler $1, E. Stonich $1, J. Fink $2, J. Majnick $1, M. Lasich $1, A. Stopar $15, M. Zaletel $2, F. Krall $5, J. Pintar $1, J. Starin $6, Mrs. Prelich $35, M. Govze $2, A. Jerman $1, M. Garsich $1, R. Usnik $5, A. Satkovich $2, F. Dro-binc $1, F. Suscha $1, J. Sti-metz $2, A. Bergach $3, D. Zlogar $1, A. Banich $1, M. Darovec $5, I. Godec $10, L. Simonelic $19, M. Hrovat $3, M. Stefanic $5, Mrs. Ar-ko $1, Mrs. Arko $30, J. Make $9, A. Slogar $2, M. Inti-har $35, T. Turk $1, A. Mi-holic $1, M. Stefanic $1, Rev. J. Kameen $74.50, Rev. P. S. Flynn $178, J. Požek $1, A. Pucel $1, A. Polancic $1, Mrs. Rogel $2, A. Baznik $1, K. Petric $1, J. Russ $1, Mrs. Mlakar $3, M. Papesh $1, M. Timorek $1.50, T. Kodric $2, J. Perusek $2, M. Intihar $2, J. Kocin $1, R. Vidmar $2, L. Prebil $1, M. Stupnik $5, F. Bojane $2, Mrs. A. Jud-nich $1, Mrs. F. Košir $2, Mrs. J. Martincic $1, J. Stro-jau $1, Mrs. F. Kovacic $2, A. Ribnixar $2, M. Kalister $3, Rev. J. A. Nioleski $23, M. Nartnik $2, F. Kranec $3, A. Orehek $3, Mrs. J. Hočevar $5, J. Hrovat Sr. $3, ' M. Steblaj $3, J. Urbiha $1, J. Kapovec $1, E. Oven $10,
J. Tushar $1, Mrs. Cvenk $5, Mrs. M. Schiffler $2, M. Hri-bovšek $2, R. Stefanich $5, A. J. Brozovich $2, J. Hočevar $2, G. Raly $5, M. Klemene $2, J. Hočevar $5, M. Struna $5, M. Habjan $3, A. P. Domitrovich $1, A. Polu $1, Kuhel Fam. $4, J. Kuhar $3, J. Vidmar $4, F. Krebelj $1, M. Ivančič $2, C. Urbas $5, J. Adamič $1, F. Kasti-gar $2, I. Brožič $1, M. Ho-tujec $1, A. Zidar $3, M. Bokal $5, M. šivic $1, J. Shu-starsich $2, A. Berdice $2, F. Turk $3, K. Turk $1, M. Redeye $1, A. Skiff $1, M. Kra-vovec $1.50, A. Pogan $1, J. Zabukovec $1, J. Primozich $1, M. Borovčan $1, Urich Druž. $1, A. Cerkvenik $8, J. Vesel $5, A. Lunko $4, Mrs. Staudohar $3, M. Gan-de $3, F. Stonich $5, J. Ja-nezič $1, F. Govže $2, M. Snezič $2, L. Mihelich $2, A. Pakiž $2, L. Mortl $3, M. Jevnikar $4, J. Velič $2, C. Filips $4, Mrs. Brunski $1, M. Kajderman $10, B. M. Carr $5, B. Krebel $2, B. Spenko $2, P. Lavrich $10, Zveza sv. Reš. Tel. $10, Mrs. Lenšek $2, J. Barreth $5. Mrs. Pryzbylski $2. V. Moltich $10, N. N. $5, Mrs. Kupiec $1, J. Mihelich $5, M. Zupančič $1, Mrs. H. Zore $1, Mrs. F. Gombac $1, A. Rudman $1, Mr. J. Hočevar $1, J. Gruden $3, J. Jam-nik $10, Mrs. M. Kuhar $1.75, Mrs. M. Velepec $10, N. Gerchmah $3, F. Levstik $7, J. Ponikvar $2, T. Ellis $5, N. N. $2, Mrs. Maver $6, Mrs. J. Petkovšek $1, F. Gartner $3, M. Laush $2, Mrs. C. Gersich $1, B. Spenko $2, J. Vidergar $2, F. Doki $7, Mr. Mrs. R. Martinc;.c $4, M. Krasovec $4, J. Ko-
rian $16, Mrs. R. Jaksa $1, I. Chacata $1, J. Jamnik $1, F. Kardna $1, A. Koprivetz $5, M. Lautar $1, M. Zelle $2, M. Derchar $3, A. Pakez $2, F. Novak $4, M. Prepod-nik $1, A. Kurre $1, A. Vene $9, Mrs, Kovacic $2, M. An-zich $1, M. Oblak $1, F. Ka-stigar $2, Mrs. Ivanetic $2.50, A. Dvorsak $5.50, K. Stare $3, A. Link $5, M. Trontel $2, M. Vogric $5, M. Stusek $2, J. Swetter $5, M. Kurent $6, M. Canalas $5, J. Vidmar $3, A. Ponikvar $1, F. Gregorich $1, M. Le-gan $1, I. Taljan $1, J. Pintar $1, U. Debevec $2, Mrs. Levstik $30, J. Kochevar $3, J. Kastlic $1, A. J. Brozovich $2, M. Nainger $1, I. Drasler $2, L. Mihelich $1, A. Stupnik $3, Mrs. Sekula $2, Mrs. Radovich $7, M. Malovrch $5, K. Warsek $1, M. Lauri-ski $2, B. Omahne $1, J. N. Simonich $1, M. Usnick $1, M. Kerzich $2, J. Tomažin $2, M. Leustik $6, A. Kozel $1, M. Anzich $1, Mrs. Stonich $1, Mrs. Lupšina $2, J. Kness $12, J. Korencic $1, J. Hočevar $2, K. Brunecy $12, L. Meshnig $6, J. Smre-kar $1, J. Mustei- $1, F. Ul-cher $1, J. Mramor $8, M. Studelj $4, G. Gregoric $1, F. Perusek $2, R. Bizjak $1, M. Koporc $1, F. Zivetz $3, A. Russ $5, J. Pucel $1, M. Trusnik $4, M. Jevnikar $3, J. Habijan $2, J. Stariha $2, F. Marolt $2, A. Pohar $4, M. Marolt $2, K. Oparc $3, P. Prah $2, A. Knauss $2, M. Malensek $3, H. Kalister $1, T. Archul $5, Mrs. Zaje $10, Mrs. Ovca $10, Mrs. Trinko $5, T. Gorencic $4, J. Hera-ver $2, M. Svete $1, R. De-yak $1, F. Shega $5, A. Po-vik $10. J. Bistan $3,