KRAŠKI IZVIRI VIPAVE IN NJIHOVO ZALEDJE (S 7 SLIKAMI) VIPAVA KARST SPRINGS AND THEIR BACKGROUND (WITH 7 FIGURES) PETER HABIČ SPREJETO NA SEJI RAZREDA ZA N ARA VOS LOVNE VEDE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 25. NOVEMBRA 1982 VSEBINA Izvleček - Abstract . . . . . . . . . . . . . . , . . . . UVOD ...........•............. RAZPOREDITEV STALNIH IN OBČASNIH KRAŠKIH IZVIROV . HIDROLOŠKE ZNAČILNOSTI • . . FIZIKALNO-KEMICNE LASTNOSTI Temperatura vode . . . Trdota vode . . . . . . . Kalnost Vipavskih izvirov . BAKTERIOLOŠKE LASTNOSTI KRAŠKO HIDROGRAFSKO ZALEDJE VIPAVE . OGROŽENOST IN MOŽNOST ZAŠČITE IZVIROV . SKLEP LITERATURA v~PAVA KARST SPRINGS AND THEIR BACKGROUND (Summary) . 44 ( 4) 45 ( 5) 45 ( 5) 51 (11) 52 (12) 52 (12) 53 (13) 54 (14) 55 (15) 55 (15) 55 (15) 56 (16) 57 (17) 57 (17) Izvleček UDK 551.444.5(497.12-15)' Habič Peter: Kraški izviri Vipave in njihovo zaledje. Acta carsologica 11 (1982), 41-57, Ljubljana, 1983, lit. 12. Obravnavani so stalni in občasni, zajezeni in prelivni kraški izviri Vipave s skup- nim pretokom od 0,7 do 70 m3/s, ki so razporejeni na stiku krednih apnencev in eocen- skega fliša ter aluvialnih naplavin ob zahodnem vznožju kraške planote Nanosa, v con' visokega krasa NW Dinaridov. Po ugotovljenih hidroloških in fizikalno kemijskih lastnostih bi bila voda primerna za oskrbo ob potrebni stopnji čiščenja in sanitarni zaščiti obsežnega, pretežno nenaseljenega in gozdnatega kraškega zaledja. Abstract UDC 551.444.5(497.12-15) Habič Peter: Vipava Karst Springs and Their Background. Acta carsologica 11 (1982), 41-57, Ljubljana, 1983, Lit. 12. Perma:nent and periodical, captured and overflow karst springs of Vipava with to- tal discharge from 0,7 to 70 m3/s, distributed on the contact of Cretaceous limestones and Eocene flysch and alluvial sediments on the western foot of the ;.\l'anos karst plateau, in the zone of high karst of NW Dinarids, are treated. After the stated hy- drological and physico-chemical properties this water could be used for water supply considering the necessary degree of purification and sanitary protection of extensive. mostly uninhabited and wooded karst background. Naslov - Address Dr. Peter Habič, znanstveni svetnik Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU Titov trg 2 66230 Postojna Jugoslavija UVOD O kraških izvirih Vipave je leta 1959 poročal R. Savni k v Naših jamah. Tedaj je namreč Inštitut za raziskovanje krasa iz Postojne preučeval Vipavsko jamo in poleg tega opravil tudi nekatera hidrološka opazovanja. S hidrolo- škimi opazovanji Vipavskih izvirov je v letih 1962-1965 nadaljeval P. Habič (1966, 1968). Pozneje je izvire Vipave primerjal z drugimi kraškimi izviri ob vznožju visokega krasa med Idrijco in Vipavo (P. Habič 1970, P. Habič, R. Go spod ari č 1972). Ob prizadevanjih za zavarovanje kraških vodnih vi- rov Primorske so bile opravljene manjše raziskave v zaledju Vipave, več novih podatkov pa je bilo zbranih leta 1979, ko se je pokazala potreba po zajetju Vipave za oskrbo s pitno vodo. Sodelavci Goriških vodovodov iz Nove Gorice in Inštituta za raziskovanje krasa SAZU iz Postojne so pregledali vodne razmere Vipavske jame in zajeli več vzorcev vode v izvirih Vipave. Ob jesenskem deževju so bili vzeti tudi vzorci za analizo kalnosti. Čeprav tedanje jesenske vode niso bile najvišje, so bili vendar aktivni vsi občasni izviri ob Beli, tako da so podatki veljavni za visoke vode. Po naročilu Goriških vodovodov je izdelana karta kraških izvi- rov Vipave ter karta predvidenega kraškega zaledja in njegove ogroženosti. RAZPOREDITEV STALNIH L~ OBCASNIH KRAŠKIH IZVIROV Izviri Vipave so zelo značilno razporejeni ob zahodnem vznožju apniškega Nanosa, v tistem njegovem delu, kjer je neprepustni eocenski fliš, ki obdaja kredne apnence, najbolj odstranjen. Narivno zgradbo Nanosa je med prvimi zagovarjal M. Lima no v s ki (1910), pozneje so kamnine in zgradbo Nanosa preučevali še M. P 1 eni čar (1961; 1970), S. Buser (1976). R. Go spod ari č (1965), L. P 1 a cer (1981). Velika polegla guba naj bi bila nagnjena proti se- verozahodu in narinjena na fliš, tako da je pri Vipavi najgloblje potopljena v nepropustne flišne kamnine. Te obdajajo Nanos tudi s severne strani od Vrh- polja do Podkraja in Vodic. Podzemeljski kraški odtok je skladen z zgradbo, še posebno v mlajši geološki preteklosti, ko je erozijsko poglabljanje Vipavske doline zelo napredovalo (sl. 1). Med Vipavo in Vrhpoljem je fliš odstranjen verjetno še nekaj globlje od naplavne ravnine. Prav v tem predelu vre na površje kraška voda, ki se steka iz obsežnega zaledja Nanosa in Hrušice. Najizdatnejši stalni kraški izviri so razporejeni na nižjem južnem delu omenjene vrzeli v flišnem obrobju v samem naselju Vipava. Voda v izvirih je navadno v višini 98 m, ob visokih vodah pa sili iz špranj do 5 m više. Severno od Vipave pa vse do Vrhpolja so ob strmem vznožju Nanosa razporejeni občasni izviri, ki so aktivni le ob najvišjih vodah. Njihova gladina se dviga ob vršaju Bele od nadmorske višine 100 m pri Crncovi jami do 125 m pri Vrhpolju (sl. 2). 45 Sl. L Fig. l. Sl. 2. Fig. 2. . °% _..::PC\:,,.. -- ."<>o HRUŠICA . Hidrografsko zaledje kraških izvirov Vipave Hydrographic background of Vipava karst springs l. dokazana podzemeljska zveza determined underground connection 2. predpostavljena podzemeljska zveza supposed underground connection 3. stalni izvir - permanent spring 4. občasni izvir - periodical spring 5. ponikalnica - sinking Iiver 6. površinsko razvodje - superficial watershed 7. hidrogeološko razvodje - nydrogeologic watershed 8. kraško razvodje - karst watershed 9. brezno - pothole 10. triasni dolomit - Tctassic dolomite 11. eocenski fliš - Eocene Flysch 12. apnenec - limestone 13. aluvij - a!Iuvium 14. grušč in breča - rubble and breccia Položaj kraških izvirov Vipave Situation of Vipava springs l. stalni kraški izvir permanent karst spring 2. občasni kraški izvir peiiodical karst spring 3. kras - karst 4. eocenski fliš - Eocene Flysch 5. aluvij - alluvium 46 0ooooooooooOO"o \o ------ 8 3 • 4 o o 2km ~-~-~ o 00 80000 9 • 10LZJ 11rmiZj 12c::::::J 13~ 14f111@ Peter Habič, Kraški izviri Vipave l:n njihovo zaledje • VRHPOLJE iF,:::, t. // IZVIRI VIPAVE • STALNI 2 o OBČASNI 3 LJKRAS 4 ~FLIŠ 5 E:3ALUVIJ o 300m ,f" '# // -1' • \'3 • ~ • ~~,;:,- ~~~ ::::c---- -- ,:;,-~~ --- VIPAVA . (( II 1/ ?/ I' . (( \\ L • 11 ~ I \\ .i'/- \\ f \! ~/' ~ l II ~ J, II .,,/" ~ II 9.......-- 11 črncova jama II • 1/i II ·// u //. ,P ~ / 7· Sl. 2: Fig. 2; Acta carsologica XI, 1982 (1983) Takšen položaj vodne gladine ob izvirih je značilen za zajezene sifonske prelivne kraške izvire ob stiku prepustnih in neprepustnih kamnin. Visoke vode so pridušene, kar se sklada z naravo kraškega podzemeljskega odtoka. ·Globoko sifonsko cirkulacijo kraške vode nakazujejo tudi zelo izravnane tem- :Perature, ki v teku leta nihajo le za kakšno stopinjo. Najjužnejši izvir je Pri kapelici (1). Pod nekaj metrov visoko skalno steno je na dvorišču stanovanjske hiše špranjasti kraški izvir. Njegova izdatnost je omejena z ožino špranje in jo cenimo od nekaj 10 do 200 lis, najnižji in najvišji pretoki pa niso merjeni. Ozke razpoke v apnencih ne dovoljujejo izdatnejšega nihanja gladine v izviru. Drugi izvir je Pod lipco (2). Voda vre iz podobne skalne špranje kot v izviru Pri kapelici. Izvir je med hišami ob glavni cesti, pod katero odteka voda ;po urejeni in pokriti strugi. Ozka špranja tudi v tem primeru omejuje izdat- nejše nihanje gladine. Vkljub temu visoka voda poplavi cesto in zalije hiše ,ob izviru ter naplavi flišno mivko iz podzemlja. Tretja skupina izvirov je razporejena za Perkavcovim mlinom (3) v osred- njem zatrepu vipavskih izvirov. V južnem delu tega zatrepa vre voda na šte- vilnih mestih iz razpok in ograd pod hišo in vrtovi. Večji izvir je tik za nekdanjim mlinom, kjer je razgaljena skalna stena in v njej je manjša zasuta jama. Sl. 3. Izvir iz Vipavske jame ob visoki vodi Fig. 3. Spring from Vipavska jama at high water 48 l'(rter Habič, Krnški izviri Vipave in njihovo zaledje Najizdatnejši izvir Vipave je tik pod vhodom v umetni rov Vipavske jame (4). V prej šnjem stoletju so namreč nad glavnim izvirom Vipave izkopali 450 m dolg umetni rov v kredne apnence, da bi prišli do živega srebra. To se jim ni posrečilo, pač pa so po 250 m zadeli na večjo naravno kraško votlino, polno vode. Rov so kopali še 200 m naprej in končno obupali. Na kraju rova je čutiti močan prepih, ki je v zvezi z večjimi nedostopnimi naravnimi votlina- mL Umetni rov so skopali v slabo zakraselih krednih apnencih, saj jih le na dveh mestih prečkajo manjše špranj e, po katerih priteka kraška voda. Te votline so neprehodne in tudi potapljaške raziskave v osrednji votlini še niso našle večjega pritočnega rova. Jezero v votlini je globoko do 17 m in nizka voda se v njem počasi pretaka. Izdatnost tega toka pa bi mogli oceniti le z izdatnim črpanjem. Ob visokih vodah se izviri Vipave precej kalijo, to je vidno tudi v umet- nem rovu za naravno votlino. Medtem ko je vhodni del rova čist in izpran, je v zadnjem delu odložena do 0,5 m debela plast mivke in flišnega blata. Očitno v tem delu rova voda zastaja, medtem ko iz naravne votline voda pod pritiskom odteka po umetnem rovu na površje (sl. 4). Flišni pesek in mivko spira voda ali neposredno iz flišne podlage kraškega Nanosa, ali pa prinaša skozi podzemlje s površja pri Predjami. V osrednji izvir Vipave Pod skalco se poleg že omenjenih dveh izvirov (3 in 4) stekajo še vode po dveh neprehodnih špranjastih rovih Za gradom (5). Tudi v njih vodna gladina niha le za dober meter, kar se sklada z omejeno Sl. 4. [zvir pod Farovžem Fig. 4. Spring »pod Farovžem« 49 10 mmP 80 60 20 30 20 10 J RAVNIK NA NANOSU F M A M J IZVIR VIPAVE Acta car:sologica XI, 1982 (1983) 1960' A s o N o o -1----==--,-----r----r------,r----;.---='-r- -.---- r----,----r---r----, A M J JAS ON D J F M VIPAVA 60 mm P :1 rl.~ it~ l .. i. JL1J1111l,1~L 11 l ,11b1l 11 l J] ' J F MA M J JAS ON D Sl. 5. Izviri Vipave, hidrogram padavin (P) in pretoka (Q) Fig. 5. . Vipava springs, hydrogram of precipitation (P) and discharge (Q) prepustnostjo sifonskih kanalov. Zanimivo pa je, da se ob najvišjih vodah. pojavi še vrsta drobnih curkov, ki vrejo iz skalnih razpok 4-5 m nad izviri. Podobne narave kot izvir Za gradom je tudi dvojni izvir Pod farovžem (6, 7), kjer se kraška voda preliva na površje iz dveh ločenih špranj v nekaj metrov visoki skalni steni (sl. 5). V tem dvojnem izviru pa so ugotovljene zanimive temperaturne razlike. Severni izvir (7) ima povečini za nekaj dese-- tink °C toplejšo vodo kot južni (6). V izviru se namreč srečujeta dva dotoka iz kraškega podzemlja, kar potrjujejo tudi razlike v trdoti vode. Najbližji severni sosed izvira Pod farovžem je občasni izvir Slezenec (8). Voda tega izvira je stalno dosegljiva v kleti pod Bagatovo hišo, kjer so našli tudi človeško ribico (R. Savni k, 1959). Od tam se ob višjih vodah preliva po urejeni strugi in odteka pod cesto in hišami v Vipavo. Po kemičnih in tem- peraturnih značilnostih se Slezenec povsem sklada z vodo v Crncovi jami ob- Beli (9), kjer je zajetje za vipavski vodovod. Vhod v Crncovo jamo je ograjen. in ob njem je zgrajeno črpališče (sl. 6). Gladina vode v jami niha za več me- trov in le ob visokih vodah se preliva iz jame v strugo Bele močan tok. Tem- peraturne in kemične lastnosti te vode nakazujejo tesnejšo zvezo z zaledjem 50 Peter Habič, Kiraški izviri Vn,pave in njihovo mledje 11 Bele, ki delno ponika v soteski pod Sanaborjem in pod Nanosom odteka k stalnim izvirom Vipave. Podobne lastnosti kraških voda smo zasledili še v nizu občasnih kraških izvirov ob Beli od Črncove jame navzgor proti Vrhpolju. Izviri so vrisani na priloženi karti in oštevilčeni od 10 do 13 (sl. 2). Vodna gladina je v teh izvirih med Vipavo in Vrhpoljem tudi do 25 m nad stalnimi izviri. Gladina kraške vode pod Nanosom je torej ob visoki vodi nagnjena od Sanaborja proti Vipavi. Zaradi izdatnega zajezevanja kraškega iztoka so občasni izviri tudi znatno nad površinsko Belo (sl. 7). HIDROLOSKE ZN ACILNOSTI Stalni in občasni izviri Vipave so hidrološka celota in nanje neposredno vplivaJo padavine v obsežnem kraškem zaledju. To je razmeroma dobro ome- jeno s flišnim obrobjem od Beli, Močilniku in Nanoščici. Težko ga je opredeliti predvsem v Hrušici na razvodju z Ljubljanico. Vodomerna postaja v Vipavi žal ne zajema vseh voda iz tega kraškega zaledja, zato so hidrološke značilno­ sti izvirov le približno opredeljene. Po hidroloških podatkih za obdobje 1958 do 1965 (P. Habič, 1966) znašajo srednji letni pretoki med 6 in 9 m3/s. Ob izredni suši leta 1971 in 1973 pa smo namerili ob n ajnižjem pretoku le 7001/s, medtem ko je njen pretok ob normalnih nizkih vodah okrog 1 m 3/s. Sl. 6. I zvir v Crncovi jami ob Beli Fig. 6. Spring at Crncova jama in the Bela creck 51 12 Acta carsologica XI, 1982 (1983) [\\\1,1, \\, · Sl. 7. Utnik ob Beli Fig. 7. Spring »Utnik« at Bela creek Maksimalni pretoki so kratkotrajni, minimalni pa trajajo dalj časa (sl. 5). Ekstremni viški se pojavljajo hkrati z ekstremnimi dnevnimi padavinami. Izvi- ri hitro reagirajo na padavine. Maksimalni pretoki Vipave dosežejo po vodomeru v Vipavi od 50 do 55 m 3/s, pri tem pa niso upoštevane kraške vode iz izvirov od Crncove jame do Vrhpolja, ki odtekajo mimo vodomera. Računamo, da je teh voda od 10 do 15 m 3/s in z njimi vred naj bi celotni visokovodni iztok iz kraškega Nanosa znašal okrog 70 m 3/s. Razmerje med nizkimi, srednjimi in visokimi vodami je tedaj 1 :10 :100, kar se sklada s tipičnimi hidrološkimi razmerami odtočnega visokega krasa. Glede na velikost zaledja in zajezenost iztoka pa je pomembno zadrževanje voda v krasu, tako ob visokih vodah, kot skozi dolgo sušno obdobje, ko prispeva visoki kras še pomembne količine voda. Minimalni specifični odtok znaša okrog 5-6 I/s/km 2, medtem ko daje nizki kras ob suši le 2-3 l/s/km2• FIZIKALNO KEMIJSKE LASTNOSTI Temperatura vode številne meritve temperature vode v izvirih Vipave nam omogočajo dvoje temeljnih spoznanj. Razlike v temperaturi vode med posameznimi izviri so posledica po eni strani različnih dotokov, po drugi strani lokalnih razlik v pretočnem sistemu. Najhladnej še vode pritekajo iz osrednjega zaledja Nanosa, kjer je več ledenih jam (P. Habič, 1963), po najbolj prevodnih kanalih in napajajo stalne izvire. Ti imajo skoraj povsem enake temperature, le skrajna 52 Peter Habič, Kraški izviri Vipave in njihovo zaledje 13 južna izvira Pod lipico in Pri kapelici sta od 0,1 do 1,3 °C toplejša. V njih se najbrž odražajo lokalni vplivi bolj prisojnega pobočja Nanosa. To je namreč za več stopinj toplejše od osrednjega višjega dela (P. Habič, 1968). Nekoliko toplejša je tudi voda v občasnih izvirih ter v izviru Pod farov- žem, v Slezencu in Crncovi jami. V občasnih izvirih ali utnikih, kot jih imenu- jejo domačini, se kaže vpliv toplejše površinske vode in nižjega obrobja Nanosa. Tabela 1 Primerjava temperature vode v izvirih Vipave (v °C) Ime izvira 30. 3. 64 r 2. 6. 65 28. 12. 65 29. 5. 79 16. 11. 79 Pri kapelici (1) 9,4 9,7 10,1 8,8 Pod lipico (2) ,<:idu : 9,0 9,4 9,7 10,0 "t~ 8,8 (Š.) Pod skalco (4) 8,9 8,8 9,4 10,0 , .. ,. 8,7 Pod farovžem (6) :1,·: fJfi'l''';' 8,9 8,8 9,4 10,0 :,,,1. 8,7 )Jq Pod farovžem (7) Pt :J t ·~·. 9,0 ~-r ') 9,6 9,7 ( 10,2 L' f 9,2 Slezenec (8) .')~:- ; f 10,0 J\ 9,8 10,0 9,4 i:s. Crncova jama (9) 10,0 9,8 10,1 'r; 10,2 /~-' 9,4 '>:'·, Utniki (12) JI- f• 10,2 .r~: r r, 9,6 Bela \J·,- 10,0 12,8 8,7 9,5 '' Druga temeljna značilnost kraških voda Vipave je njihova majhna tem- peraturna sprememba v teku leta. Na podlagi občasnih meritev znaša letna razlika največ 1,5 °C. Precej večje so seveda razlike v temperaturi površinske Bele. Ker je njen vpliv na temperature v kraškem podzemlju majhen, tudi ni opaziti večjih razlik v severni skupini izvirov. Trdote vode Podobne značilnosti kot v temperaturi so tudi v trdoti vode. Razlika v karbonatni trdoti med izviri znaša od 1 do 2 °NT. Večje so razlike le med stalnimi izviri in površinsko Belo. Pa tudi med posameznimi izviri se lahko čez leto trdote spreminjajo za 2 do 3 °NT. Trše so vedno vode severne skupine izvirov in površinska Bela, nižje pa v osrednjih stalnih izvirih. Kalcijeva trdota se giblje med 8 in 10 °NT, magnezijevih karbonatov pa je v vipavskih izvirih razmernma malo, saj znaša magnezijeva trdota le od U,5 do 2 °NT. Se nižje so nekarbonatne trdote. Izviri Vipave imajo torej hidrokarbonatne kalcijeve vode, kar se sklada s prevladujočim apniškim zaledjem. r,, r Tabela 2 Primerjava karbonatnih trdot vipavskih izvirov v 0 NT Ime izvira 16. 8. 63 30. 3, 64 Pri kapelici (1) 7,0 Pod lipco (2) 9,5 7,0 Pod skalco (4) 9.4 '.,,1;.:,., 6,8 '.·sin:,, Pod farovžem (6) 9,4 l 6.8 ,, i f.f Pod farovžem (7) '( ·' 9,6 7,8 Slezenec !8) iA 10.0 8,1 _;,.,.' Utniki (12) : l~· '" \, )~~ ;-,i ,:.,}i I .... i -~&' ,',,\ Bela 10,6 10,0 53 28. 12. 65 7.5 7,5 7,5 7,5 8,4 8,4 9,8 O,•, 16. 11. 79 7,7 7,4 7,1 7,1 7.4 7.7 8.6 10,4 14 Acta carsologica XI, 1982 (1983) Manjše razlike v temperaturi in trdoti vode so odvisne od načina pretaka- nja in mešanja kraških voda, ki napajajo te izvire. Na mešanje vplivajo pada- vine in dotoki iz različnih smeri. Na podlagi razlik v temperaturi in trdoti vode sklepamo, da so v zaledju Vipave vsaj dva ali trije glavni dotoki. Ti se v fizikalno-kemijskih lastnostih najbolj razlikujejo ob visokih vodah, ko je izena- čevanje in mešanje vode zavoljo hitrega in bolj izoliranega pretoka v ločenih kanalih najmanjše. Ob srednjih in nizkih vodah pa so razlike manjše in pove- zanost vodnih žil učinkovitejša. Kalnost Vipavskih izvirov Vipavski izviri so po izdatnih nalivih bolj kalni kot druge kraške vode ob vznožju Trnovskega gozda. Te ugotovitve izhajajo iz občasnih opazovanj, podrobneje pa kalnosti med temi izviri doslej še nismo primerjali. Kalnost vipavskih izvirov smo merili ob jesenskem deževju 16. 11. 1979. Tedaj je bila najbolj kalna površinska Bela (443,3 mg/1 suspenza). Precej kalni so bili tudi občasni izviri od Vrhpolja do Slezenca ter glavni izvir Vipave iz Vipavske jame (nad 40 mg/1), drugi izviri so bili bolj čisti (20 do 30 mg/1). Kemične ana- lize je opravila Janja Kogovšek, kalnost pa je meril Andrej Kranjc, za kar se jima na tem mestu posebej zahvaljujem. Tabela 3 Analiza vipavskih izvirov 16. 11. 1979 Karb. Oelok. Kalc. Magn_ I.me i'zvira trd. Susp. pH trd. v mg/1 trd. trd. Pri kapelici 137,5 152,4 140,2 12,2 13,8 7,60 Pod lipoo 132,5 146,4 140,6 15,8 27,8 7.45 Perhavcov izvir 130,0 142,4 135,8 6,6 16,5 7,35 Vipavska jama 125,0 141,4 132,0 9,4 43,1 7,35 Pod skaloo 127,5 140,4 132,8 7,6 30,7 7,22 Pod farovžem (6) 127,5 143,4 132,6 10,8 23,2 7,10 Pod farovžem (7) 132,3 145,3 136,2 9,1 44,0 7,05 Slezenec 137,5 149,4 140,2 9,2 51,4 7,80 Izvir (11) 140,0 152,4 146,0 6,4 21,2 8,00 Izvir (12) 140,0 154,4 142,6 11,8 59.2 7,80 Utn~k (13) 147,5 160,4 150,1 10,3 53,2 7,65 Bela, Vrhpolje 186,0 194,5 190,0 4,5 443,3 7,25 V primerjavi z nekaterimi drugimi izviri lahko pričakujemo ob najvišjih vodah v južni skupini vipavskih izvirov od 100 do 200 mg/1 trdnih delcev. Za zagotovitev in izbiro primernega načina čiščenja pa bi bili potrebni podrob- nejši podatki o intenzivnosti in poteku kalnosti. V morebitnem novem zajetju za vodno oskrbo, bodisi v izviru Pod lipco ali v Vipavski jami, je treba raču­ nati tudi z občasnim naplavljanjem mivke, ki se po najvišjih vodah odlaga v izviru Vipave. 54 "Peter Habič, Kraški izviri V:ipave in njihovo zialedje 15 BAKTERIOLOŠKE LASTNOSTI Bakteriološke lastnosti kraških izvirov Vipave niso redno spremljane. Več podatkov je le za pitno vodo, zajeto v Crncovi jami. Bakteriološke lastnosti izvirov ob poletni nizki vodi 1979 dokazujejo, da so vode Vipave v večini pri- merne za pitje celo brez predhodnega čiščenja. Vendar je večina kraških izvirov občasno le toliko okužena, da je treba zagotoviti stalno razkuževanje vode s kloriranjem ali na drug ustreznejši način. Zaradi kalnosti je treba zagotoviti tudi primerno čiščenje vode v morebitnem zajetju. KRAŠKO HIDROGRAFSKO ZALEDJE VIPAVE Hidrogreografsko zaledje vipavskih izvirov obsega ves Nanos in del Hrušice. Obsežna visoka kraška, planota je s treh strani obdana z neprepustnimi flišnimi plastmi in z njimi je v tem delu tudi neposredno omejeno kraško zaledje. Le v osrednjem delu Hrušice je razvodje kraško. in ga na podlagi sedanjega znanja ·O geološki zgradbi ni mogoče natančneje opredeliti. Na južnem obrobju Hrušice pripada zaledju Vipave okrog 8 km2 flišnega površja v območju Postojnske kotline, od koder se stekajo površinske vode v manjše ponikalnice pri Pred- jami. Zveza teh voda z Vipavo je dokazana z barvanjem (F. Habe, 1963j, potrebne pa bi bile še podrobnejše raziskave o hitrosti pretakanja in možnosti •onesnaževanja s te strani Nanosa. H kraški Vipavi pripada tudi 2 km~ flišnega povirja Bele, ki delno ponika v zakraseli apniški soteski med Sanaborjem in Vrhpoljem. Podzemeljska zveza Bele z izviri Vipave je le posredno dokazana s temperaturo in trdoto vode. Domnevno zvezo pa bi bilo treba še preveriti _z barvanjem. V vipavske izvire se na podlagi sedanjega znainja odtekajo vode z okrog 140 km2 površja in od tega je le 10 km2 nekraškega. OGROŽENOST IN MOŽNOST ZAšCITE IZVIROV Zaledje izvirov je skoraj nenaseljeno. Na Nanosu živi le dvoje družin od skromnega kmetijstva, bolj naseljeno je južno obrobje Hrušice med Studenim in Predjamo, kjer je pet vasi in manjša lesna tovarna. Drugo naseljeno ob- močje je med Sanaborjem in Podkrajem. Kraško zaledje je pretežno gozdnato in gozdarstvo je v njem poglavitna gospodarska dejavnost. Ta predel tudi pro- metno ni izpostavljen, saj je poleg ceste Kalce-Col, kt je speljana ob skrajnem severnem obrobju zaledja, območje prepreženo le z lokalnimi gozdnimi cestami. Na onesnaženost kraških voda lahko vplivajo predvsem komunalne od- plake s flišnega obrobja pri Belskem in Predjami, v manjši meri pa ogrožajo vode tudi občasne gospodarske dejavnosti na Nanosu in v Hrušici. Visoka gozdnata planota Nanosa in Hrušice je torej ugodna za trajno varo- vanje kraških izvirov Vipave. Posebni varstveni ukrepi bi bili potrebni le v obrobnih naseljenih predelih pri Belskem in Predjami ter pod Colom. Za ce- lotno hidrografsko zaledje bi morali uvesti ustrezen varovalni sistem, da bi ohranili sedanjo čistost kraških voda. Njihov pomen za vodno oskrbo Vipavske