GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA LETO XV ŠTEVILKA 144 JUNIJ 1987 Vodovodna dela gredo po načrtih Zdaj sta oba rezervoarja v Borovnici in na Logu že vključena v sistem vodooskrbe v občini, so nam pred dopusti povedali na Zavodu za načrtovanje. Kmalu pa bodo začeli voditi kontrolo nad količino in porabo vode z UKV postajo. Rekonstrukcija cevovoda od Ščetinarne do Opekarne, ki je vredna 135 milijonov dinarjev, bo v mesecu dni končana. Predvidevajo, da se bodo rekonstrukcijska dela na cevovodu v Borovnici lahko pričela že v začetku avgusta, saj je vsa potrebna dokumentacija že pripravljena. Vrednost teh del je ocenjena na 158 milijonov dinarjev. Po zastavljenem terminskom planu tečejo tudi nadaljnje aktivnosti. Pripravljajo dokumentacijo za rezervarja v Podlipi in Ligojni. Še ta mesec bodo z razpisom iskali izvajalca, tako da bi konec septembra pričeli z deli. Pripravljena je kompletna dokumentacija za prvo fazo reševanja visoke cone na Partizanskem klancu - do gostilne Mlinar. Pričetek del bo verjetno možen že letošnjo jesen. Tudi vsa potrebna dokumentacija za cevovod na Drenovem griču in za povezovalni cevovod na Logu je Že napravljena. SZDL pred volitvami SODELOVANJE S sodelovanjem med občinama Čapljina v Hercegovini in Vrhnika so v majskih dneh 1945. leta začeli borci 29. Hercegovske narodnoosvobodilne udarne brigade, ki so sodelovali v bojih za dokončno osvoboditev. Redakcija Našega časopisa in Radia Čapljina, katerih ustanovitelja sta OK SZDL, spremljata to sodelovanje, ki se v zadnjih letih razvija še intenzivneje in se tudi osmišlja z novimi vsebinami. Redakciji stase zato odločili, da bosta izmenjavali informacije in tako po svoje prispevali k boljšemu spoznavanju prebivalcev dveh oddaljenih pobratenih občin. Radio Čapljina tako v svojih informativnih oddajah prinaša posamezne tekste iz Našega časopisa, sodelavec časopisa Momir Arsjč pa se redno vsak petek oglaša v najbolj poslušani oddaji Radia Čapljina, Halo, dober dan. V tej številki Našega časopisa objavljamo Pismo iz Čapljine, katerega avtor je novinar Radia Čapljina Ado Dragićevič. PJSMO IZ ČAPLJINE Kraj z dahom in vonjem juga kjer muhasta Neretva, nemirna žrebica, kot jo primerja pesnik, Postane mirna reka in kjer se začne leno valiti k svojemu izlivu in Proti gladini Jadranskega morja, se začenja plodna dolina. Tu je sotočje treh rek, Bregove, Krupe in Trebižata. Ena od njih, Krupa, povezuje vode iz močvirja Hutovo blato in Neretvo. Področje je, kot redkokatero, polno nasprotij med vremenom in naravo, med jeznim skalovjem in kratkim zelenilom. Tu, v tej dolini se srečujejo poti V2hodne in zahodne Hercegovine in sekajo magistralne ceste in že-'ezniške povezave, ki vodijo k morju - tu ni oddaljeno niti 30 kilometrov. ^e je starodavno turško mesto Počitelj, ki leži v bližini Čapljine, An-pč imenoval mesto, »zgrajeno na koncu sveta« in povedal, da si je xu »lahko predstavljati čas in odnose med ljudmi v njem«, potem je I aPljina mesto, istočasno mlado in staro. Staro po nastanku (prvič 6 bila Čapljina omenjena leta 1477) in mlado po tem, kar je dosegli poseglo pa je velika mesta in ljudje v njem so zmotili tihi mir sto-|6"i. zasidranih v kamnu Počitelja, Mogorjela, starodavne Gabele J^ajbrž se spominjate, da je sem mehiški zgodovinar Roberto Sali-]9s Praiss postavil Trojo) in še ostalih 137 spomenikov iz prazgo-f,°vine antike in srednjega veka. '.aPljina je mesto z okrog 8 tisoč prebivalcev, s skladno ubrano li-z razvitim gospodarstvom, kjer je zaposlenih preko 7 tisoč de-.frCev. Zrasla je v enega od številnih simbolov tega časa - Titovega fijjobja. ^dročje občine ni veliko, meri 274 kvadratnih kilometrov, kjer je J3 naselij, organiziranih, v 24 krajevnih skupnosti (dve od teh sta j^estni). Na celotnem področju občine živi (po zadnjem popisu pre-8iV?'stva) nekaj več kot 26 tisoč ljudi. Vsaka krajevna skupnost ima vepr'ko, poti iz občinskega središča do vaških naselij so asfaltirane, jji ]ko kmečkih gospodinjstev ima telefone. Ob Sloveniji, Slavoniji in ^.a|rnaciji je po mnenju sociologov to četrto področje v Jugoslaviji, v'6r se vse bolj uspešno brišejo razlike v načinu življenja na vasi in ^/Jestih. V tem je bistven prispevek velikega procenta zaposlenih Jj"'2u 30 %- in kmetijstva, ki je dodatna zaposlitev skoraj vsakemu w 6 tisoč gospodinjstev. 0J.ern času je v polnem teku pobiranje povrtnin, zgodnje zelenjave, k°lraJo prve breskve, ob njih pa gojijo še drugo sadje, ki prinaša do-Vl ?aslužek. rt:.^1 'epi dolini se na pravi način občuti dah in vonj juga, vpliv mehanske klime. ACO DRAGIĆEVIC Želimo vam prijetne dopustne dni Letos poteče štiriletni mandat organizacijam SZ DL v Sloveniji. Volilne seje, ki smo jim vsakokrat posvečali veliko politično in organizacijsko pozornost bodo opravljene v času zelo razgibanega in zaostrenega obdobja. Po drugi strani pa se začenja novo štiriletno obdobje delovanja Socialistične zveze v upanju, da se bomo v teh letih začeli uspešneje sporijemati s težavami, da bomo vidneje prešli v ekonomsko in politično stabilnejše obdobje. Ta želja in zahteva sloni nedvomno tudi na potrebi po učinkovitejši Socialistični zvezi, ki naj bi bila povezovalna in usmerjevalna osnova za učinkovitejše delovanje družbenoekonomskega in političnega sistema. V vsem tem času je Socialistična zveza delovala v zaostrenih in kriznih gospodarskih in družbenih razmerah. Bistveno so se zaostrili materialni pogoji gospodarjenja, kar je vplivalo na pogoje dela, pridobivanje in razporejanje dohodka ter na življenjski standard delovnih ljudi. Vse to zahteva, da k volilnim sejam Socialistične zveze pristopimo odkrito in odgovorno ter ocenimo delež naše frontne organizacije v premagovanju nastalih težav. Gre za kritično oceno učinkovitosti našega dela. Učinkovitost Socialistične zveze pa je mogoče preverjati predvsem po tem, kako seje odzvala na posamezna življenjska vprašanja in koliko je prispevala k njihovemu reševanju. Lahko rečemo, da se je v tem štiriletnem obdobju lotila vrste vprašanj na nov način, bolj odprto, več je bilo dialoga. Socialistična zveza si je kot najširša organizacija delovnih ljudi in občanov in njihovih organiziranih socialističnih sil prizadevala, da bi bile bolj upoštevane pobude delovnih ljudi in občanov, da bi se njihovi dogovori odražali tudi v konkretnih dejanjih. Vseeno pa ugotavljamo, da njena učinkovitost še vedno ni zadovoljiva. Sek-cijskih obravnav ne znamo izkoristiti v praksi. Se vedno je premalo izkoriščena in uveljavljena družbenokontrol-na funkcija SZDL. V praksi premalo preverjamo uresničevanje že sprejetih dogovorov, zato tudi razkorak med številom in obsegom naših aktivnosti, sestankov in drugih oblik izmenjave mnenj v okviru socialistične zveze in doseženimi rezultati. V Času, ko potrebujemo zaupanje ljudi v lastne moči, moramo v vseh organizacijah uveljaviti večjo ustvarjalnost in učinkovitost. Postati moramo še bolj mobilizacijski in akcijski, da bodo ljudje pogosteje videli konkretne dosežke spreminjanja razmer na bolje, sklepe in dogovore številnih sestankov in dogovorov pa uresničene. Predsedstvo občinske konference SZDL Vrhnika je sprejelo program priprav na volilne seje in rokovnik kandidacijskih postopkov ter volitev organov v organizacijah SZDL v občini Vrhnika. Temelje za pripravo in izvedbo volilnih šej konferenc SZDL v letu 1 987 je postavila RK SZDL in jih tudi širše objavila v vseh sredstvih javnega obveščanja. In kateri so najpomembnejši datumi? 30. 10. 1987 Do tega datuma naj bi zaključili najpomembnejši del aktivnosti v vseh krajevnih organizacijah SZDL. To pa pomeni, da bi zaključili z evidentiranjem možnih kandidatov za vodstvo in organe krajevnih konferenc ter za vodstvo in organe občinske konference SZDL Vrhnika, Medobčinski svet SZDL in RK SZDL. Hkrati naj bi do tedaj že izdelali predlog poročila in predlog programskih usmeritev za delo v prihodnjem obdobju. 15. 11. 1987 V fazi po evidentiranju možnih kandidatov naj bi izpeljali volilnoprogramske konference v vseh krajevnih organizacijah SZDL. Pomembno je, da se tudi Krajevne konference oblikujejo po delegatski poti, tako da bo v njih resnično zastopana vsa pestrost življenja in dela krajevnih skupnosti. Na volilnih sejah krajevnih konferenc naj bi opravili zlasti naslednje aktivnosti: - izvršili (ugotovili) konstituiranje krajevne konference SZDL po delegatskem načelu zastopanosti, - sprejeli poročilo o poteku kandidacijskih in volilnih opravil, - sprejeli poročilo o aktivnostih v preteklem obdobju in nove programske usmeritve, - izvolili novo vodstvo (Predsedstvo) KK SZDL in vse druge potrebne organe, - obravnavali in oblikovali stališča k predlogu vodstva občinske konference SZDL in njenih organov. Medobčinskega sveta SZDL in RK SZDL. Predsedstvo OK SZDL bo na osnovi stališč, pobua, predlogov in pripomb, oblikovanih na volilnoprogram-skih sejah krajevnih organizacij SZDL in na sestankih D PO, družbenih organizacij in društev, pripravilo predlog možnih kandidatov za nosilce vodilnih funkcij, člane predsedstva ter člane predsedstva ter člane drugih organov. 3. 12. 1987 bi bila v občini izpeljana volilnoprogram-ska seja OK SZDL Vrhnika, kjer bi spregovorili o »uresničevanju dela in vloge SZDL danes, sprejeli ustrezna poročila in programske usmeritve za delo v prihodnje ter seveda izvolili novo vodstvo in nove organe, tako OK SZDL kot njenega predsedstva. Do konca leta 1987 naj bi bili opravljeni tudi volilno-programski konferenci tako Medobčinskega sveta SZDl ljubljanske regije kot Republiške konference SZDL Sloveniie. Predsedstvo O K SZDL Vrhnika poziva vse delovne ljudi in občane, da se aktivno vključijo v vse kandidacijske in volilne postopke za izvolitev novih vodstev in organov v vseh organizacijah Socialistične zveze v naši občini! 22. JULIJ DAN VSTAJE Tradicionalno srečanje občanov v Razorski dolini 2P. julija ann ■ , , 4 •■; v - kulturni program, srečolov, lovske - ob 8.00 uri: lovsko, strelsko tek- „„r:fl,/tefr D,es T!£™ Kra9ulievniemonai sPe DpQ Vmnjka ,„ Lovska - ob 15.00 un: tovanško srečale družjna Vrhnika Kako ravnati v primeru potresa ali požara so preizkusili osnovnošolci Loga in Dragomerja na vaji ob koncu šolskega leta. V teh poletnih dneh je Mantova prvič na Vrhniki organizirala Bovšji sejem. Zgleda, da ga Vrhničani kar potrebujejo, vsaj po odzivnosti sodeč je tako. ■ Tudi v naši občini bo letos, kot kaže, žetev pšenice stekla, kot ši I želimo. Kmetijska zadruga si prizadeva, da jo kmetje posejejo vsako leto več in zgleda, da jim to uspeva. Čestitke tankistom Po ukazu Vrhovnega štaba NOV in POJ je bila 16.julija !944vGra-vini fv Italiji) ustanovljena prva oklepna enota naše armade. Ta dan praznujejo pripadniki oklepnih enot JLA kot svoj dan. Tudi letos bodo 16. julija v vojašnici Ivan Cankar obeležili dan ustanovitve prve redne enote tankistov, katere tradicije nadaljuje prav enota iz te vojašnice. Proslava bo še bolj svečana, saj se vojaki iz te enote letos lahko pohvalijo z dobrimi rezu/tati, dosežen/mi na področju bojne pripravljenosti, pri pouku in izobraževanju, kulturnem udejstvovanju, pri športu JLA. Krona vsega je naslov najboljše med združenimi sestavi kopenske vojske v JLA. Čestitkam ob jubileju in za dosežene rezultate se pridružuje tudi redakcija Našega časop'sa in občani Vrhnike. Mocilnik je dobil lepši videz Priprave za urejevalno akcijo Mocilnik so potekale skoraj en sec. Po lanskoletnem neurju je bilo podrtega precej drevja v gozdovih, kjer leži celotno področje Močilnika. Ledeni možje so svojo trmo uveljavljali skoraj do konca tedna. Ko je prišla sobota, sva se z Martinom dobila pred pekarno na Stari cesti. Lilo je kot iz škafa. Po kratkem posvetu sva se dogovorila, da bo kljub slabemu vremenu pripeljal samokolnice in orodje v Močilnik. Ko sva prišla na delovišče, se je začelo vedriti in že so pričeli prihajati posamezni udeleženci akcije. Tako so prišli predstavniki Ribiške družine, nato je prispela motorizirana skupina iz KS Verd, sledili so člani YU AS kluba, sekcija Vrhnika, predstavniki TD Vrhnika, osebje gostišča Mantova in celo dva upokojenca. Vsi so bili razporejeni na delo in delali so brez lenar-jenja Zlasti moram pohvaliti dekleta iz YU AS kluba in predstavnike mladine iz KS Verd, sicer pa so vsi delali, kakor da bi delali zase. Prijazno osebje iz gostišča Močilnik nam je pod pokroviteljstvom Mercatorja pripravilo odličen go- laž in pozneje -malico. Ivanka Gunstek, ki je povsod pomagala, je skrbela za vse nas, da nismo bili lačni in žejni. Med odmorom je Milan Kogovšek v nagovoru izročil pismeno priznanje za sodelovanje YU AS klubu, sekciji Vrhnika in Turističnemu društvu Vrhnika, predsednik Dane Velkavrh pa se je v imenu Društva zahvalil za priznanje in pozdravil vse prisotne, zlasti udeležence YU AS kluba iz Ljubljane. Kljub temu, da so bile vse tri KS na Vrhniki - Center, Vas in Breg - obveščene o delovni akciji, je sramota, da se je ni nihče udeležil, čeprav vse tri skupaj štejejo nad 7000 krajanov. Prav tako se akcije niso udeležili člani Planinskega društva Vrhnika in Lovske družine Vrhnika.. Kljub vsemu nam je delovna akcija uspela, čeprav so si nekateri prizadevali, da ne bi, saj so trgali lepake z obvestili in si prilastili pripravljene posode za smeti pri kontejnerju v Močilniku. Vsem udeležencem se zahvaljujem, saj so opravili veliko delo tudi za tiste, ki raje kritizirajo, kot pa da bi vzeli metle v roke in po-metli pred svojim pragom. Vendar še ni prepozno! Take in podobne delovne akcije bomo še nadaljevali in tisti, ki jim je dolgčas, se nam lahko pridružijo. S sktipnim delom se bomo tudi bolje spoznali med seboj. Obiskovalce Močilnika pa prosim, da ne uničujejo tistega truda, ki so ga vložili udeleženci delovne akcije, saj je Močilnik zopet postal bolj privlačen. Udeleženci urejevalne akcije »ČISTI MOČILNIK - NAS PONOS«: ČLANI YU AS KLUBA, SEKCIJA VRHNIKA: Milan Kogovšek, Nataša Kogovšek, Tomo Petelin, Helena Mencin, Tomaž Jerele, Silvo Va-lentinčič, Niko Nikolčič, Boris Cerk in Tomo Gunstek. ČLANI YU AS KLUBA, SEKCIJA VRHNIKA IZ LJUBLJANE: Mitja Proje, Martin Dolničar, Jože Res-nik, Aleš Dolenc, Nina Košir in Ri-hard Stamper. ČLANI RIBIŠKE DRUŽINE: Slavko Česen, Bevil Vid, Janez Obid, Franc Jurca, Srečko Mavec, Drago Iva-novič, Frenk Grmek, Milenko Djad-jič. UPOKOJENCA: Stane Gostiša in Vinko Bizjak. OSEBJE GOSTIŠČA MOČILNIK IN MANTOVE: Ivanka Gunstek, Niko Čavčič. PREDSTAVNIKI MLADINE IZ KS VERD: Blaž Dobrovoljc, Andraž Drašler in Albert Pajnkihler, ČLANI UO TURISTIČNEGA DRUŠTVA VRHNIKA: Dane Velkavrh, Jože Otrin, Matija Turšič in Andrej Grampovčan. ZA PREVOZ ORODJA JE POSKRBEL: Martin Ogrin iz Stare Vrhnike. PREVOZ NASIPNEGA PESKA JE OPRAVILO KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA. Če sem v mojem pisanju kogarkoli izpustil, naj mi oprosti, saj se lahko zgodi tudi to. TURIZEM SMO Ml VSI! ANDREJ JURIJ GRAMPOVČAN Nove cene komunalnih uslug Izredno visoke rasti vseh vrst stroškov in energije so pripeljale do tega, da tudi cene komunalnih storitev, kot so vodarina, kanalščina in odvoz smeti in odpadkov, ne zadoščajo več. Podražitev, ki je bila v mesecu februarju v višini 37,5 odstotkov pri ceni vode, 66,6 odstotkov pri kanalščini in 50 odstotkov pri odvozu smeti, je sicer nekaj časa zagotavljala zadosti sredstev za nemoten potek dela, vendar pa je tako zakonodaja kot dnevna inflacija prispevala svoje in tako cene uslug ne zadoščajo več. Zanimiv je pregled glavnih postavk, ki vplivajo na povišanje stroškov in s tem na dvig cene komunalnih uslug. Pri vodovodu na primer so znašali stroški električne energije v lanskem letu 22.191.671 din, v letošnjem letu pa bo po pričakovanju ta številka znašala preko 60.000.000 din, kar je skoraj trikratno povečanje. Tudi z novo zakonodajo in realnim prikazovanjem materialnih stroškov se močno povečajo stroški poslovanja, realno vrednotenje amortizacije pa pomeni nadaljnji pritisk na ceno vode. Ko tako seštejemo vse te stroške, ugotovimo, da znaša potrebno povečanje vodarine 104 % glede na sedanjo ceno ali: kubični meter vode za gospodinjstva naj bi znašal v prihodnje 225 din namesto sedanjih 110 din. Seveda pa je cena vode za gospodarstvo in ostale porabnike še mnogo višja, saj znaša že 450 din/kv. m in tako se tudi zbere večji del sredstev. Podobna slika se pojavlja tudi pri odvajanju odpadnih in atmosferskih vod, le s to razliko, da tu ne potrebujemo nikakršne energije - niti za črpanje, niti za čiščenje odpadnih vod. Zato je tudi povišanje cene dosti nižje kot pri vodarini in znaša 6* % ali iz sedanjih 25 din/kub. m porabljene vode na 42 din/kub. m porabljene vode. Tudi tu velja isto kot pri vodarini, da večji del stroškov nosi gospodarstvo in ostali porabniki (ne gospodinjstva), saj velja zanje cena 84 din/kub. m odvedene vode. Največji problem predstavlja odvoz smeti in odpadkov, saj so pri tej dejavnosti izgube največje že vrsto let. V preteklem srednjeročnem obdobju je namreč vrhniška Občinska skupščina okrepila aktivnosti pri varovanju človekovega okolja s tem, da so se postopoma povečala območja obveznega odvoza smeti. Stanje okolja je bilo že zelo zaskrbljujoče, saj je bilo registriranih vrsta večji divjih odlagališč, manjša pa so bila praktično na vsakem koraku. Kot zanimivost naj povemo, da je bilo še v letu 1986 registriranih 14 takšnih odlagališč, ki pa nam niso v ponos. Zato so se območja odvoza smeti razširila in trenutno ima urejen odvoz smeti že preko 80 odstotkov prebivalcev naše občine. Takšen standard pa seveda nosi s seboj tudi določene stroške, ki so se v letošnjem letu še hitreje dvignili zaradi ponovnih hudih skokov cen goriva. Tako je bilo izračunano, da bi morala znašati cena odvoza smeti in odpadkov 44,65 din po kv. m stanovanjske površine, če bi hoteli, da dejavnost ne bo poslovala z izgubo. To bi pomenilo skoraj trikratno podražitev, kar pa bi za marsikoga predstavljalo že resen problem. Zato so se uporabniki in izvajalec skupno dogovorili, da s ceno pokrijemo le del stroškov, ostalo pa iz drugih virov. Tako naj bi v bodoče stal odvoz smeti in odpadkov 28 din/kv. m stanovanjske površine mesečno. Tudi tu velja, da so cene diferencirane, kar pomeni, da gospodarstvo in ostali porabniki plačujejo po drugačni tarifi. To pa znaša 80 din po kvadratnem metru površine za tistega porabnika, ki mu smeti odvažajo tedensko s smetarskim vozilom, in po dejanskih stroških za tiste porabnike, ki imajo kontejnerje in odvoz s kontejnerskim vozilom. Preglednica rasti cen v letošnjem letu je naslednja: povp. C. 1986 cena 31.12.86 cena 1.2.87 cena 1.7.87 povp. C. 1987 5/1 4/2 1 2 3 4 5 6 7 Vodarina gosp. ostali 65,42 125,83 80 160 110 220 225 450 165 330 252 262 281 206 Kanalščina gosp. ostali 13,45 32,67 15 38 25 59 42 84 32,66 66 243 202 280 174 odvoz smeti gosp. ostali 8,50 10 15 28 80 21,08 248 280 Cene, kot so zapisane v razpredelnici, naj bi veljale do konca letošnjega leta, razen v primeru, da pride do izjemno velikih odstopanj posameznih postavk v analizah. Pregled povečanja stroškov za povprečno stanovanjsko hišo in povprečno stanovanje v bloku glede na porabo v vrhniški občini: Komunal.usluga koli stan. hiša c i n a stanovanje cena na enoto' " sedanja predlag. z n e sedanji hiša stanov. s e k indeks predlagani hiša stanov, hiša stan. voda 13 m3 10 m3 110 225 1430 1100 2925 2250 204,5 204,5 vodni prisp. 13 m3 10 m3 6,50 6,50 84,50 65 84,5 65 100 100 kanalščina 13 m3 10 m3 25 42 325 250 546 420 168 168 prisplza štev. T* - 83 - 83 - 83 - 100 - odvoz smeti 130 m2 60 m2 15 28 1950 900 3640 1680 180 180 Skupaj: 3.872,50 2.315 7.278,50 4.415 188 191 pPaTd6ennaXknsXUondtke zfbK »5-5° nlvS^ ^ "°iZraČUnani P° d6JanSkih " naSe'Je Dr89°mer'" Odvoz smeti Ker prihaja pri rednem odvozu smeti in odpadkov do vrste nesporazumov in zato tudi slabe volje, smo se odločili, da v kratkem predstavimo normativno ureditev in izvrševanje dejavnosti v naši občini. Varstvo okolja je ena izmed osnovnih z ustavo opredeljenih pravic in dolžnosti vsakega državljana. Varstvo okolja vsebuje vrsto ukrepov in aktivnosti, eden izmed njih pa je tudi čisto okolje. To pomeni, da se odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih, v gospodarstvu in ostalih dejavnostih, ne smejo odlagati vsepovprek, ampak le urejeno, na za to določenih mestih. Osnovna načela urejenega zbiranja odlaganja in ponovne uporabe nastalih odpadkov opredeljuje Zakon o ravnanju z odpadki (Ur. list SRS, 8/78). Podrobnejša razčlenitev je obdelana v Odloku o ravnanju z odpadki (Ur. list SRS, 42/86), ki so ga sprejeli zbori skupščine občine Vrhnika. Posamezne podrobnosti pa vsebuje še Pravilnik o medsebojnih pravicah in obveznostih izvajalca in povzročiteljev pri ravnanju z odpadki, ki ga je sprejela skupščina SKOCES na svoji 2. seji 30. 6. 1987. Odlok predpisuje obvezno zbiranje in oddajanje odpadkov na območju občine Vrhnika. Obveza velja za vse občane in organizacije. Pooblaščena delovna organizacija (Komunalno podjetje) odvaža odpadke s specialnimi vozili iz vseh krajevnih skupnosti, razen iz Pod-lipe, Zaplane in pokojiške planote. Tu je predvideno odlaganje v skupne kontejnerje in odvoz le-teh. V ostalih krajevnih skupnostih odvažajo odpadke praviloma enkrat tedensko, uporabniki pa jih odlagajo v tipizirane posode (smetnjake ali kontejnerje), ki so jih dolžni sami kupiti in vzdrževati. Odlaganje odpadkov v PVC vreče je dovoljeno le izjemoma, če je tipska posoda prepolna. V takem primeru mora biti vreča cela in zavezana, da ne pride do raztrosa odpadkov. Velikost tipske posode in mesto praznjenja določa Komunalno podjetje v sodelovanju s sanitarno inšpekcijo. V posode je dovoljeno odlagati vse odpadke, ki dnevno nastajajo, razen odpadnega gradbenega materiala, kamenja, zemlje, vej, neohlajenih ogorkov in neohlajenega pepela, tekočih odpadkov in posebnih odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi. Izvajalec je dolžan odvažati po urniku, ki ga vsako leto objavi v Našem časopisu, posredovan pa je tudi posameznim krajevnim skupnostim. Na razpolago je tudi pri Komunalnem podjetju, kjer ga lahko uporabnik dobi za svojo uporabo. Na dan odvoza je uporabnik dolžan postaviti do 6. ure zjutraj tipsko posodo na rob vozišča oz. na dostopno mesto čim bliže cestišču. Uporabnikom, ki so oddaljeni od mesta odjema 50 m ali več, ni potrebno oddajati smeti, razen v primeru, ko sanitarna inšpekcija odloči drugače. Če tipsko posodo poškoduje izvajalec (namerno ali nenamerno), je uporabnik dolžan najkasneje v 48 urah obvestiti Komunalno podjetje po tel. 751-072 ali osebno. Isto velja tudi za druge reklamacije (nepobrane smeti, poškodba lastnine itd.). Usluge obračunavamo dvomesečno na podlagi uporabne površine objekta uporabnika. Ta način je uveljavljen v vsej Sloveniji, razen v dveh občinah, kjer obračunavajo na podlagi števila oseb v gospodinjstvu, in še v eni občini, kjer obračunavajo glede na število posod. Površino je dolžan uporabnik javiti izvajalcu, ko prične objekt uporabljati. Ravno tako je dolžan javiti vse spremembe, ki bi vplivale na spremembo obračuna (prizidki, rekonstrukcije, rušenje dela objekta itd.). Če uporabnik tega ne naredi, pooblaščena oseba izvajalca pridobi podatke na drug način oz. oceni velikost objekta. Če pa se uporabnik s takšno površino ne strinja, uveljavlja spremembo pri izvajalcu na podlagi prinesenega načrta objekta. Lahko se zgodi, da tega nima. Takrat uporabnik in pooblaščena oseba izvajalca izmerita prostore in jih vneseta v poseben obrazec. Izvajalec je dolžan dvakrat letno opraviti tudi brezplačen odvoz kosovnih odpadkov. Kosovni odvoz je načeloma spomladi in jeseni, o točnem datumu pa je izvajalec dolžan obvestiti preko Našega časopisa in plakatov po krajevnih skupnostih. Opažamo pa, da se te usluge poslužuje sorazmerno malo občanov, čeprav na ta način lahko oddajo tudi večje kose in tako prihranijo čas in stroške za lasten odvoz na javno odlagališče. Pri tem bi radi opozorili tiste uporabnike, ki sami odvažajo smeti in odpadke v popoldanskem času na odlagališče, da jih ne izstresajo povsod ob poti in na urejenih delih, pač pa čim bliže čelu deponije. Tako bodo prihranjeni stroški upravljalca za pospravljanje odlagališča. Ponovno bi radi poudarili, da so vsi predpisi, ki zadevajo odvoz smeti in odpadkov ter urejanje smetišča, sprejeti zato, da bi izboljšali človekovo okolje, zmanjšali število divjih odlagališč in ohranili zdrav in čist prostor, ne pa kot vlada prepričanje pri delu občanov, da si izvajalec ustvarja dohodek na račun uporabnika. Znano je, da ima Komunalno podjetje zaradi izredno visokega standarda odvoza (veliko pokritje teritorija) in razpršene individualne gradnje zelo visoke stroške, ki se s ceno ne pokrivajo in jih je podjetje pokrivalo sđmo s stransko dejavnostjo v preteklosti in danes. Vendar pri stvari, kot je varovanje človekovega okolja, denar ne sme biti glavno merilo, saj je škoda, ki jo povzročimo z neodgovornim onesnaževanjem, zelo velika in mnogokrat nepopravljiva. Komunalno podjetje Vrhnika Borovničani so junija »krstili« nov gasilski avto. Zadovoljni gasilci »V občinski gasilski zvezi smo letos še posebej zadovoljni, saj so se naša društva kar precej tehnično popolnila,« nam je na začetku pogovora dejal njen predsednik Karel Mušič. Zakaj prav tako? Junija, točneje 28. junija, so borovniški gasilci slovesno krstili novo avto cisterno, v začetku julija pa so tudi Dragomerčani bogatejši za obnovljeno avtocisterno, tako da imajo sedaj dve. Naročen pa je tudi že orodni voz za Bevčane. Sinja gorica ima tudi že novo motorno briz-galno, ki jo je kupila občinska gasilska zveza. Od občinskega praznika pa je Podlipa bogatejša za obnovljen dom. Torej pogoji za delovanje gasilstva v občini so se precej izboljšali, jasno s tem pa tudi sama operativnost in volja članstva za delo v društvih. Karel Mušič je še poudaril, da bo tudi na sami Vrhniki odslej gasilstvo moralo bolje delovati, saj so s skupnimi močmi spet dobili nazaj stari gasilski dom, ki ga nameravajo obnoviti. Zdaj je torej vrsta na samih članih vrhniškega društva, da se članstvo še okrepi, le tako bodo zmogli to nalogo. »Operativno usposobljenost so gasilci iz naše občine dokazali na tekmovanju, ki je bilo 21. junija na Vrhniki. Vse ekipe, ki so tekmovale, so pokazale, da v društvih dobro delajo. Žal pa moramo tudi ugotoviti, da vsi niso prišli na preizkus znanja. Ni bilo ekip iz Vrhnike, z Verda, s Stare Vrhnike, od industrijskih ni bilo Fenolita in Lika iz Borovnice. Posebno pa moramo pokarati gasilce z Brega in Pakega, ki so po dolgem času bili spet med nami, in društvo z Zaplane, ki je tekmovalo s petimi tekmovalnimi enotami.« Poglejmo še najboljše uvrstitve na tem tekmovanju. Pri pionirjih A so bili najboljši iz Blatne Brezovice, drugi so bili iz Li-gojne in tretji iz Zaplane. Pri pionirjih B je zmagala Brezovica pri Borovnici, drugi so bili Sinjegoričani in tretji pionirji iz Blatne Brezovice. Med mladinci je Vrstni red: Drenov grič, Zaplana, Dragomer -Lukovica. Pri članicah je zmagala Zaplana pred Industrijo usnja. Med člani je bil vrstni red takle: 1. Zaplana B, 2. Zaplana A in 3. Drenov grič A, itd. Tekmovalo je 23 ekip. V nedeljo, 5 julija pa je bilo v športnem parku na Vrhniki območno tekmovanje zvez iz Vrhnike, Logatca in Cerknice. Tekmovalo je 17 ekip. Pri pionirjih A je zmagala Blatna Brezovica, pri pionirjih B Brezovica pri Borovnici. Med mladinci je bil Drenov grič drugi, pri članicah so bile druge gasilke iz Zaplane. Pri članih so bili drugi gasilci iz Zaplane. Med industrijskimi društvi pa je zmagala ekipa iz Lika Verd. Lepi dosežki naših gasilcev. Najboljši v vrhniški regiji gasilci Lika iz Verda. Urejanje kmetijskih zemljišč v Podlipski dolini se nadaljuje Na junijski seji Občinske skupščine sprejeti odlok o uvedbi melioracijskega postopka v Podlipski dolini kompleks III predpisuje izvedbo melioracijskih del ter način rabe teh zemljišč po končani melioraciji. Podlipska dolina - kompleks III obsega področje kmetijskih zemljišč severovzhodno od ceste Sinja gorica - Mala Ligojna in dolino KantaTe bo z deli pričel v juliju ali avgustu 1987, zato je potrebno, da lastniki in uporabniki navedenih kmet. zemljišč nemudoma posekajo in odstranijo grmovje in drugo zarast na tem območju. V skladu z zgoraj navedenim odlokom morajo lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju dovoliti na svojih zemljiščih vse tiste posege, ki so potrebni za izvedbo melioracije. V mesecu oktobru 1987 je po programu občinske skupščine predviden sprejem odločbe o uvedbi komasacijskega postopka Podlipska dolina - področje III. Po programu bo tako melioracija in komasacija končana v prvi (1.) polovici leta 1988. Na komasacijskem in melioracijskem kompleksu Podlipska dolina II izvajajo še zadnja melioracijska dela. h koncu pa teče tudi komasacijski postopek. Lastni-' ki in uporabniki kmetijskih zemljišč so bili seznanjeni z novimi parcelami, medtem ko bo odločba o novi razdelitvi zemljišč izdana v mesecu juliju ali avgustu 1987. Na parcelah, kjer je bila melioracija uspešno izvedena, že teče kmetijska proizvodnja, na manjšem delu zemljišč pa se opravljajo dodatna melioracijska dela. Vzdrževanje in obdelava melioriranih površin V občini Vrhnika je do sedaj s hidromelioracijo usposobljenih 298 ha kmetijskih zemljišč, in sicer 281 ha v Podlipski dolini in 17 ha v Bevkah. V ta zemljišča so bila vložena velika družbena sredstva, zato je zelo pomembno, kako bodo melioracije vzdrževane in tudi, kako bo stekla kmetijska proizvodnja na teh površinah, V maju 1987 je občinska skupščina sprejela odlok o vzdrževanju skupnih objektov in naprav na melioracijskih območjih občine Vrhnika. Na podlagi tega odloka pa je skupščina Kmetijsko zemljiške skupnosti dne 2. 6. 1987 sprejela program vzdrževalnih del na melioracijskih območjih občine Vrhnika v letu 1987. Program predpisuje obvezno vzdrževanje posameznih melioracijskin območij, in sicer: - najmanj 1 -kratna košnja vseh brezin melioracijskih jarkov ter odstranitev pokošenoga iz jarkov, - vzdrževanje mostov in propustov, - saniranje udorov brezin jarkov, - odstranjevanje vsakršne nekontrolirane zarasti ob jarkih in poteh, - redno vzdrževanje poti in kolovozov, - čiščenje drenažnih izlivk, - popravilo in namestitev betonskih iz-livnih plošč na izlivih drenaž. Vsa vzdrževalna dela je potrebno opraviti najkasneje do 30. septembra 1987. Po tem datumu bo v skladu z občinskim odlokom posebna komisija preverila stanje na melioracijah in naredila zapisnik. Po ugotovitvi komisije bo investitor melioracij (KZ Vrhnika) naročil izvedbo neopravljenih vzdrževalnih del na račun lastnika oz. uporabnika kmetijskega zemljišča, ki tega dela ni opravil do roka. Izterjavo sredstev za ta dela bo opravila davčna uprava SO Vrhnika. Pri KZ Vrhnika organizirana strojna skupnost za vzdrževanje melioracij bo opravljala vzdrževalna dela na pobudo posameznih melioracijskih odborov ali lastnikov oz. uporabnikov kmet. zemljišč, in sicer na način, kot že sedaj poteka vzdrževanje drenažnih jarkov na barju. 50 % stroškov bo krila Samoupravna interesna skupnost za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Vrhnika (Sam. sklad), 50 % pa lastnik oz. uporabnik kmetijskega zemljišča. Za lastnike oz. uporabnike kmetijskih zemljišč, ki do 30. septembra 1987 ne bodo opravili v programu planiranih vzdrževalnih del, bo po ugotovitvi posebne pregledne komisije ta dela opravil drug izvajalec na račun lastnika oz. uporabnika kmetijskega zemljišča. Na melioriranih zemljiščih je potrebno v skladu z družbenim planom obvezno organizirati samo tržno kmetijsko proizvodnjo, za kar je zadolžena KZ Vrhnika preko svojih kooperantov. Program proizvodnje pripravi kmetijska pospeševalna služba KZ Vrhnika, ki tudi strokovno nadzoruje in svetuje obdelavo zemljišč, skrbi za pravočasno zaščito posevkov pred pleveli in škodljivci, predpisuje gnojenje itd. Za lastnike zemljišč na melioracijah, ki svojih površin ne bodo obdelovali v skladu z dogovorjenim programom kmetijske proizvodnje, bo predlagan začasen odvzem zemljišč (za 5 let). Zanimanje za vrhniško letalo DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE ZA NAJMLAJŠE Tretji Živ-žav na Vrhniki Nekaj prijetnega, veselega, razigranega je bilo v nedeljo, 7. junija 1987 od 13. do 19. ure na travniku za osrednjim vrtcem na Vrhniki. Kaj vse je bilo? Največ in najbolj so bili seveda zaposleni otroci. Peli so, plesali, recitirali, igrali, risali, kiparili, izdelovali, tako pač, kot jim je najljubše, starši pa so se tudi lepo zabavali. Ob številnih »deloviščih« (stojnicah) so otroci ob pomoči starejših delali vse mogoče: papirnate zmaje, pišča-li, spominke, risali so, kiparHi, pri lovcih poskušali zadeti v tarčo, lovili »ribice« in še marsikaj. Vse, ki radi zapisujejo svoja doživetja, ki radi sanjarijo in so napisali verze, sta pri stojnici Cankarjeve knjižnice čakala pesnica Saša Vegri in pesnik Boris A. Novak. Najboljše so nagradili in objavili v biltenu. Kdo vse je pomagal ustvariti vzdušje na ZIV-ŽAVU? Lovci, ribiči, modelarji, Radio-klub, tovarišice iz šole in vrtca, knjižničarke, lutkovna skupina An-Ban, taborniki in še vrsta prizadevnih sodelavcev, ki so pomagali aktivno preživeti nedeljsko popoldne. Gostje pa so bili: igralka Nadja Strajner, Jos in Blažka iz Periskopa, čarovnika Roman Frelih in Bogdan Fras, kipar Jakov Brdar, pesnica Saša Vegri, pesnik Boris A. Novak, karikaturist Božo Kos, slikar in grafik Stef Potočnik, televizijski prijatelj mladih Jože Vozny, prepeval pa je Miki Šarac. Žejni in lačni tudi niso bili. Mlečna restavracija - stalni gost ŽIV-ŽAV A - je poskrbela za vse to. Pa sladkorne pene in sladoleda tudi ni zmanjkalo. Kdo ve, če nismo še česa pozabili, toliko reči se je to po- 1 Brdar z novim umetnikom poldne dogajalo na res pravi otroški zabavi. Velja pridati še besede prizadevnih organizatorjev, ki so jih zapisali v uvodu biltena, ki so ga izdali na ŽIV-ŽAVU: »Poletno srečanje na trati za VVO je za vse obiskovalce in organizatorje prijetno doživetje in preizkušnja. Letos sta nas že tretjič zapored vrvenje ob stojnicah in sodelovanje pri programu aktivnosti prepričala, da smo pri iskanju vsebine prireditve na pravi poti. Zabavni niti srečanja smo namreč želeli vtkati tudi nekaj tistega, kar je otrokom in odraščajočim generacijam manj poznano in skoraj izginja iz naše vsakdanjosti in zavesti, čeprav predstavlja dragocene drobce naše kulturne dediščine. In še nekaj I Prireditev za mlade nas povezuje, zavezuje, predvsem pa dokazuje uspešnost medsebojnega sodelovanja, ki temelji na preprosti misli: srečuj-mo se, spoznavajmo človeške in kulturne vrednote in zavedajmo se jih!« M. S. Priprava za nastop Dva izmed nagrajenih literarnih prispevkov Gore delajo, kar hočejo Gore se premikajo sem in tja, gor in dol, se smejejo in plešejo. Včasih pa jim priteče tudi kakšna solza. Po gorah se sprehajajo ljudje. Gore in ljudje si podajajo roke, se pogovarjajo in skupaj obujajo spomine na dolge zimske večere. RESNO VZELA Po gorah ljudje pojejo, hodijo, vriskajo in včasih skačejo od veselja, ker so zagledali gamse. Gore drage, le pogovarjajte se z ljudmi, ki vas obiskujejo. Tudi jaz vas bom kmalu obiskala. Do takrat pa lep pozdrav iz velikih daljav. Uršula Stanonik, 4. d Nekega popoldneva smo bili na obisku pri stari mami in starem atu. Vsi moški člani družine smo navdušeno gledali TV, kjer je ravnokar potekala napeta nogometna tekma. Mama je kot ponavadi nekaj pospravljala. Moja osemletna sestra ni bila navdušena niti za nogomet niti za pomoč mami, zato se je začela dolgočasiti. Želela je, da bi čimprej odšli. Stari oče ji je, samo zato, da bi se je čimprej znebil, v šali rekel: »Pojdi kar peš proti Vrhniki, boš prej domal« Nekaj časa je še naprej sitnarila okoli nas, potem pa je nenadoma izginila. Ko se je nogomet končal, smo jo začeli iskati. Iskali smo jo po celi hiši, vasi in okolici, toda brez uspeha. Spomnili smo se besed starega očeta in se odpravili proti domu. Prevozili smo že 4 km, ko smo jo zagledali, kako odločno in trmasto koraka proti Vrhniki. Vsi smo si oddahnili. Igor Repac, 4. d Utrinki gostov in obiskovalcev JOŽE VOZNY, REŽISER: ŽIV-ŽAV je: - če si z mladimi prijatelj, - če si srčno vesel, - če ti mamica in oči dasta svobodo, - če so vsi pogumni in dejajo, kar imajo radi, - če se počutiš ŽIV in ne ŽAL! SAŠA VEGRI, PESNICA: ŽIV-ŽAV - vse lepo in prav, - sami lepi cicibani in cicibanke, - strašno prebrisani pobje, ki rešujejo literarne uganke, - potem so literati četrtega de, ki pobirajo nagrade kar mimogrede, - ilustratorja pač ne bo težko dobiti, saj pri Kosu nastajajo sami likovni »hiti«. Menim, da je to vse in naj vrhniški ŽIV-ŽAVI še dolgo žive? JAKOV BRDAR, KIPAR: Vedno je najlepše delati med otroci. Poglejte, kaj vse naredi njihova domišljija, pa čeprav so nekateri ne malokrat »v glini«. Pokažem jim samo, kako se kaj naredi, pa že nastanejo kipci raznih oblik. Spontanost je njihova kreativnost. BOŽO KOS, UREDNIK PIONIRSKEGA LISTA: Luštno je med vami. Lepo je, da je med odraslimi toliko entuziazma in skrbi za otroke, zato se tudi sam prijetno počutim. Otroci radi kaj pokažejo, pa tudi radi vidijo, kaj znajo drugi. In tu je možnost, da sami tudi ustvarjajo. IVANKA POLANEC, NOVINARKA RADIA: Dragi moji Vrhničani, večkrat to napravite za vaše najmlajše. Živ-žav so omogočili Industrija usnja Vrhnika, Vzgojno varstvena organizacija. Zveza kulturnih organizacij, SKOCES, Komite občinske konference ZK, Občinski svet zveze sindikatov, TOZD Kovinarska, LB enota Vrhnika, PTT Vrhnika, Kolinska TOZD Vinocet Ljubljana, Fenolit Borovnica, Žito Pekarna, Iskra Antene, Komunalno podjetje Vrhnika, Občinska organizacija rdečega križa. Liko Vrhnika, Osnovna šola Ivan Cankar, Cankarjeva založba. Gostilna Kavčič Drenov grič. Mlečna restavracija in trgovina, Samo.up-ravna stanovanjska skupnost. Upravni organi SO Vrhnika, Obrtno združenje Vrhnika, TOZD Servis Vrhnika, Petelin Franc, Cvetličarna Jana. L. Informiranje v naši organizaciji Vemo, da je obveščanje mladih zelo pogost problem, s katerim se srečujemo pri našem delu v 00 ZSMS. Od dobrega obveščanja je odvisen marsikateri rezultat našega dela, kakor tudi nasploh delovanje same organizacije. Mladi se pomena reševanja tega problema dobro zavedamo, toda kljub prizadevanju in naporom pri tem še vedno nismo dosegli zaželenih rezultatov. uejstvo, da je Zaplana raztresena na precej velikem °zemlju, pomeni pri informiranju določen problem. Napeljava telefona skoraj do vsake hiše je pomenila pri 'em velik napredek. Veliko poti je tako prihranjenih, to Pa je še zlasti pomembno v zimskem času, ko sneg ovija komunikacije. Ob raznih prireditvah, ko pričakujemo širšo udeležbo, ra*obešamo razne plakate. Na žalost pa ti neredko iz-Sinejo s svojih mest, še preden odslužijo svojemu namenu. Nehote se ob tem postavi vprašanje, koga naša Jjktivnost ogroža. 0 sestankih in drugih prireditvah, ko si želimo čim večjo [Jdeležbo, obveščamo svoje člane z vabili. Tudi tu problemov ne manjka: kdo bo sestavil vabilo, kdo ga bo Pravočasno odnesel do naslovnika in, nenazadnje, ko-'•ko članov se bo tudi odzvalo. Pomembno je tudi, da je gabilo sestavljeno v takem tonu, da je to resnično va-°'lo, ki motivira k udeležbi. Za raznašanje vabil so zadol-?eni trije kurirji. Svojo nalogo načeloma dobro opravlja-'°. kljub temu, da morajo opraviti veliko poti, kar pa da-nas ni poceni. Prav bi bilo, da bi dobili strošk' povrnje-ne, toda kot nam je prišlo nekako že v kri, je' ,blem denar. O raznih dogajanjih in sklepih sej seznanjamo člane prav na sestankih. Teh pa se še vedno udeležuje premajhno število članov: nekateri upravičeno zaradi drugih obveznosti, nekateri žal iz neupravičenih razlogov, kot bi se premalo zavedali možnosti udejstvovanja in odločanja preko ZSMS. Na sestankih sprejemamo naloge, se pogovarjamo o aktivnostih, ki jih organiziramo, rešujemo probleme, s katerimi se srečujemo pri našem delu. Praviloma se sestajamo enkrat mesečno, prvo ali drugo nedeljo. Vodstvo pa se sestaja po potrebi tudi večkrat. Ni prijetno, če se sestankov udeleži premalo članov, še težje pa je ob slabi udeležbi na raznih akcijah in prireditvah. Pri vabilih se zatakne tudi takrat, če ta niso pravočasno oddana, ali pa če kakšen član vabila sploh ne dobi. Razmišljamo tudi o oglasni deski. Želimo si, da bi ne samo krajani, pač pa tudi širša družbena skupnost bila dobro informirana o našem delu, prizadevanjih, pa tudi o težavah. Mi smo DPO, ki želi biti enakovredna ali morda celo iniciator družbenopolitičnega življenja v kraju, zato pričakujemo v bodoče več razumevanja in podpore, ne pa podcenjevanje našega dela. Koristne so tudi fotore-portaže, ki pa seveda zopet zahtevajo določena sredstva. Mladi si želimo, da bi družbeno življenje v vasi kar najbolj zaživelo. Želimo si, da bi tudi vaščani sodelovali na naših prireditvah. Tako bomo tudi v bodoče posvečali informiranju veliko pozornosti, saj je tu še vedno premalo narejenega. To je resna naloga. Ki zahteva še veliko dela. DAMJAN SLABE Ureditev prometnega poligona za potrebe osnovnih šol Vrhnika Vzgoja in varstvo otrok v cestnem prometu je tudi naša skrb. Statistike nam dokazujejo, da je vedno več prometnih nesreč, kjer so žrtve otroci. Odrasli se pogosto ne zavedamo, da so drobne otroške glavice premajhne, da bi se znašle v prometnem vrvežu. Nenazadnje ugotavljamo, da je tudi prometna vzgoja v šolah pomanjkljiva. Ni urejenih ustreznih površin, kjer bi otroci lahko varno urili vožnjo s kolesom, delali kolesarske izpite, tekmovali v teh zvrsteh, predvsem pa spoznavali prometno signalizacijo, označbe na cestišču in druge veščine, katerih poznavanje je v današnjem razgibanem prometu nujno. Učijo se vožnje s kolesom na cesti, kjer se odvija promet, v neprestani nevarnosti, da bi prišlo do nesreče. Trenutek nepazljivosti otrok, učitelja, voznika, ki pripelje nasproti - in nesreča je tu. Takrat bo prepozno! KAJ LAHKO NAREDIMO ZA VEČJO VARNOST? Če uspemo z ustreznimi ukrepi preprečiti izgubo enega sa-' mega mladega življenja, bo trud več kot poplačani KJE NAJTI POVRŠINO, kjer bi se otroci lahko varno učili promeme vzgoje, poligon, opremljen z napravami kot v sodobnem cestnem prometu? Na vrhniškem Avto moto društvu so prišli na idejo, s katero želijo seznaniti vse občane, mogoče jim bomo lahko pomagali. Prostor pred osnovno šolo Ivana Cankarja nameravajo preurediti v park, ki bi ga opremili s prometno signalizacijo in označbami, kot jih srečamo na cestišču. Tu bo pouk pro- metne vzgoje potekal bolj uspešno kot v sedanjih razmerah, predvsem pa popolnoma varno. KAKO BOMO TO IZVEDLI? Ugotovljeno je, da je prostor pred šolo Ivana Cankarja dovolj velik. Prva skrb ob tem jim je, da bo park funkcionalno urejen za opisane namene, obenem pa naraven in lep. V tujini, kjer je urejanje prometne varnosti na višji razvojni stopnji, so taki poligoni dokaj pogosti; če je tudi v Jugoslaviji možno najti kaj podobnega, pa nam ni znano. Ob urejanju tega prostora bo dobrodošla vsaka pomoč v obliki opravljene storitve, materiala ali denarja. Hvaležni vam bodo, naši otroci pa bodo imeli prepotreben prostor za svoje učenje. Prepričani so, da jim bo ob široki podpori vseh, ki se problema zavedajo, uspelo realizirati zastavljene cilje. Vrednost investicije ocenjujejo na 15.000.000 dinarjev. Prvi razgovori z zainteresiranimi kažejo, da jim bo uspelo zagotoviti približno 10.000.000 dinarjev. Torej, denarja je premalo, zato pozivajo občane za prispevek v obliki opravljene storitve, materiala ali denarnega nakazila na žiro račun z naslovom: AMD Vrhnika, Ureditev prometnega poligona OS Vrhnika, številka 50110-678-86223, ki bi jim omogočil dokončanje del. Dogovorili so se z upravo za družbene prihodke, da bodo obrtniki prispevek lahko všteli v materialne stroške. Za kakršnokoli informacijo vas vljudno prosijo, da se oglasite na AMD društvu na Stari cesti 7 ali pa pokličete po telefonu 751-292, veseli bodo vašega odzival BISTRA 87 Program kulturnih prireditev Bistra 87 petek, 11. 9. ob 20. uri: - otvoritev 11. kulturnih prireditev Bistra 87 - podelitev Petkovškovih priznanj - koncert Ljubljanskega okteta - začetek 9. likovne kolonije sobota, 12. 9. ob 20 uri: - koncert pevskega zbora iz pobratenega Gonarsa in De kliškega pevskega zbora Vrhnika nedelja, 13. 9. ob 20. uri: - gledališka predstava »OTROČARIJE«, Ravmonda Cous sea v izvedbi Marka Okorna, Mala Drama SNG torek, 1 5. 9. ob 20. uri: - Literarni večer POKROVITELJ PRIREDITEV JE DO LIKO-VRHNIKA. ORGANIZATOR PRIREDITEV JE ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ VRHNIKA. V domu JLA je od 6. do 18. julija odprta razstava o borbeni poti II. tankovske brigade med NOB. Koncertu na rob V petek, 29. maja, nas je Zveza kulturnih organizacij Vrhnika z javnimi obvestili vabila v večnamenski prostor osnovne šole Ivana Cankarja na koncert Dekliškega pevskega zbora pod vodstvom Darinke Fabiani in, v drugem delu, slovaškega Dekliškega pevskega zbora Harmonia iz Modre pod vodstvom Jana Ozabala. Pokrovitelj je bila IUV »Usnjarna«. Počasi se je napolnila mala dvoranica, verjetjio je bila ura prezgodnja, z ljubitelji lepega petja. Zal je bilo malo prisotnih članov naših zborov tod okoli, ki si za svoje nastope želijo čim več publike, na gostovanja drugih, celo iz tujine, pa sami ne pridejo. Naša vrhniška dekleta so odpela pet pesmi iz svojega zdaj že kar obsežnega repertoarja. Nagradili smo jih z burnim ploskanjem. Odstopile so nato prostor svojim gostjam iz prijateljske Češkoslovaške, ki so prišle k nam na Vrhniko na predvečer tekmovanja mladinskih pevskih zborov v Celju. Predstavile so se nam z dvajsetimi pesmimi, ne samo svojih domačih,.temveč tudi klasičnih in modernih skladateljev. Dekle iz našega zbora jih je predstavilo in zvedeli smo, da so že mnogokje gostovale in tekmovale ter dosegle dosti priznanj, tudi prvo mesto in nagrado. Zato smo pričakovali zares kvalitetno petje. Izkazalo se je, da so bile vredne pohval in odlikovanj. Tudi mi smo jih nagradili z burnim aplavzom in priložnostnim darilom. Toda nekatere pesmi so bile napovedane s klavirsko spremljavo Darine Šimkove. »Pa vendar ne s tistim klavirjem,« me je stisnilo, »ki ves skrit in ubog v levem kotu odra za zaveso stoji ponižen in »razmahan, razštelan, nemogoč« (opombe iz dvorane) čaka usmiljenja tistih, ki so zanj odgo- vorni. Kajti ta ubogi revež ne more biti poslušen izvajanju kateregakoli izvajalca, od otroka iz glasbene šole do umetnika. Niti za pravilno intonacijo ni, kaj šele za produkcijo. Kdo je odgovoren zanj, ne vem. Verjetno drug na drugega kažejo s prstom. Klavir pa stoji v šoli, na odru. Vsem na očeh, vsem dostopen,vsem na razpolago za izživljanje. Tako si obiskovalci mislimo. In kdo je oziroma naj bi bil zadolžen, da bi ga že enkrat dal popraviti, ga spravil pod ključ in nadzorstvo? Verjetno bo to popravilo zahtevalo visoko plačilo, ki se mu zdaj vsi upirajo. Ali ni škoda, da se tako drag instrument, danes so instrumenti vsi dragi, še naprej uničuje pod prsti nezainteresiranih in nepoklicanih »izvajalcev«? Kako je izzvenela pesem ob njegovi spremljavi, si lahko mislite. Dekleta na odru so se spogledovala ob zadnjem akordu in se nasmihala, mi v dvorani pa smo se sramovali, da smo dobremu zboru ponudili za spremljavo tako slab instrument. 0 njem so govorili tudi pozneje na večerji in po domovih pri naših dekletih, ki so jih sprejela na prenočitev. Sloves o slabem klavirju pa je šel preko naših meja. . . In še nekaj me moti. Kulturni obiskovalci z veseljem prihajamo na kulturne prireditve, ki jih je na Vrhniki premalo. Takrat se tudi primerno in sveča neje oblečemo. Prav bi bilo, da bi prihodnjič tisti, ki bo nastopajoče v kateremkoli imenu pozdravil, prišel na oder tudi svečaneje oblečen, tako kot so nastopajoči, ne pa tako, kot da so ga zadnji hip sneli s piknika. Vzemimo kulturo resno! Naj mi prizadeti ne zamerijo. Mislim, da je bilo potrebno to povedati zato, da se do prihodnjega koncerta kaj izboljša. JOŽA ŠIBERL DRAGI MLADI PRIJATELJI KNJIŽNICE! Če vam bo v juliju kdaj dolgčas, če boste morda sami doma, brez prijateljev, pridite v PIONIRSKO KNJIŽNICO na Vrhniki. Tam se ne boste dolgočasili. Čakamo vas od 6. do 31. julija vsako dopoldne (razen sobote in nedelje) od 9. do 12. ure. CANKARJEVA KNJIŽNICA Od slonov na risalnem listu do ateljeja Prvič sem ga srečala pred štirimi leti pri uri likovne vzgoje. Potem smo se tri leta in pol enkrat tedensko srečevali v učilnici. Spoznali smo ga kot umetnika. Nosil je oguljene kavbojke, včasih si je nadel kratek brezrokavnik. Največkrat ni bil obrit, brada je krasila njegov obraz. Priznam, velikokrat smo se prepirali, ker ni razumel, zakaj ne znamo pravilno postaviti slo-fnov po risalnem listu. Takrat je njegov težki, grmeči glas napolnil učilnico, nizal je makedonsko-slovenske besede in bali smo se posledic. Pa ni bilo nikoli tako zelo hudo. Včasih je komu vendarle uspelo pregovoriti slone, da so mirno stali na listu, ko je mimo prišel tovariš, ta naš jezni tovariš, in takrat smo lahko prešteli njegove zlate zobe, s svojo težko, kosmato roko je potrepljal »srečneža« po rami in spet smo bili prijatelji. Ko je roko naslonil na klop, smo dekleta zavistno opazovala prstane na njegovih mezincih in tudi zapestnica je izdajala njegovo ljubezen do starin in smisel zanje. Pred štirimi meseci nas je tovariš iz Strumice spet presenetil. Med nas je prišel z novico, da maha šoli in nam učencem, ter da zavija na drugo pot - postal je svobodni umetnik. Nismo jokali, poslovili smo se s smehom, a čisto vseeno nam ni bilo. Od takrat sem ga le malokdaj srečala, le včasih mi je pomahal, ko se je s svojim »večnamenskim« avtomobilom peljal mimo. Nisem vedela, kaj počne zdaj, s prekrižanimi rokami pa si ga nisem znala predstavljati. Ko pa sem prejela njegovo vabilo, mi je postalo jasno. V sredo, 27. maja sem mu priskočila na pomoč, ko je pričakoval goste, svoje občudovalce, v novem ateljeju na posestvu v Verdu. Že pred pol osmo so se po lesenih stopnicah začele zgrinjati množice ljudi - presenetili so njega in on njih, saj je na stenah treh majčkenih prostorov viselo nešteto njegovih platen. Izobesil jih je posebej za to priložnost. Ljudje so si jih ogledovali, se pomenkovali in prav vsakemu je namenil besedo, dve, vse je vrelo iz njega, brala sem srečo in ponos z njegovega obraza. Ljudje - bilo jih je zares veliko - so obmolknili, ko sta jim dve tova-rišici zaigrali nekaj skladbic, potem pa so se nadaljevale pohvalne besede. Med gosti je vršalo in posamezne umetnine so si že privabile kupce. Meni je najbolj ugajal prostor, v katerem naj bi umetnik ustvarjal. Tistih nekaj prijetnih kvadratnih metrov je nosilo staro pisalno mizo, klop ob steni, videla sem še stojalo za platno, paleto in povsem preprost lestenec, ki se je stegoval proti pisalni mizi, kjer se je dolgočasila še stara pipa. Glinasta posoda s Čopiči je samo še dopolnila mojo predstavo o slikarjih. Le ena podrobnost ni čisto prava. V moji predstavi se kaže slikar kot vase zaprt »tip«, tovariš Božinov pa nagovori prav vsakega in če ga boste obiskali v ateljeju, ne boste molčali ne vi in ne on. Mogoče vas bo celo spomnil, da ena izmed njegovih slik manjka ravno v vaši dnevni sobi. TAMARA TROHA, 8.E OŠ IVAN CANKAR VRHNIKA Resnično: zgrabi paglavca za lase, ali pa mu stopi na nogo - zmerom bo zakričal pri ustih. Dotakni se tega telesa, kjer hočeš, povsod bo obtičal prst ob gnojni buški, v studencu vseh bolečin, v kulturni laži. Ah, da bi bila vsaj kulturna laž! Ampak tukaj ni kulturne laži, temveč je laž okulturi in še satirik ne ve, kaj bi s to lažjo! Kultura je mati tisočerih laži in satirik, ki jih sovraži, jih je vesel, kakor je kladivo veselo nakla. Kjer pa ni matere, tam ni hčeri; nekdo se je zlagal, da imamo kulturo, in zdaj se vleče ta laž brez konca ter je izvor velikih zmot, nesreč in krivic. (I. Cankar: Govekar in Govekarji) Prejeli smo z ZKO Iz strani glasila ZKOS Kulturni poročevalec povzemamo »besedo uredništva« julijske številke: »Ne rečem, da bi bilo baš vse, kar na dohaja te vrste iz Beograda, enako visoke vrednosti. Ali vobče se vendar lahko reče: Mlada, pristna, prekipevajoča sila se razodeva iz njih, nove samorasle ideje si brezobzirno krčijo novo pot. Ampak jih naši ljudje ne razumejo. Pride med nas tak zakon ali kar pač je, holaj! - vsa Slovenija je pokonci in kriči in se huduje. Namesto da zakon, ali kar pač je, vzame, kakršen je, in ga v udobnem miru uživa pri skodelici črne kave in se ga prijazno in v božjem strahu raduje, nak! - Slovenec ga sploh ne čita, ampak ga proučuje, in ko je tri dni in tri noči na njem sedel, izvali sklep, da mora Bog ve kaj posebnega z zakonom in da mora nemara celo ravnati po njem. Bratje, za sedem ran božjih, nikar tako! Drugod niso taki. Drugod razumejo in vedo, da Beograd ustvarja po najvišenej-ših načelih čiste umetnosti, l'art pour 1'art, brez slehernih postranskih učinkov, da ustvarja zakone in kar je takega, zgolj služeč plemeniti notranji sili. Pa ko je ustvaril zakon in kar je takega, več ne misli nanj.« To je zapisal Fran MHČinski leta 1920. Minilo je 67 let, pa je kljub tem svarilom iz davnine marsikateremu uradniku zaigralo srce in je ugotovil, da kultura ni iz jekla ali vsaj aluminija in jo je potemtakem mogoče pretlačevati in sekljatipo mili volji. Še posebej pa večne pastorke kulturnih skupnsti ljubiteljske dejavnosti, kije poleg knjižnic v večini občin nosilka kulturnega življenja. In tako se zgodi, da zazvoni telefon: »Tukaj tajnikZKO občine Tepate. VDSSS S/S so sklenili, da od jutri nisem več samo tajnikZKO, ampak bom skrbel še za Rdeči križ, telesno kulturo, knjižnico. Glasbeno mladino, ZPM, kulturni dom, kino, delavsko univerzo in zbiranje starega papirja. Po najnovejšem razrezu mi ostane za ZKO le še 0,054 delovnega časa. Kaj naj storim?« In tako se zgodi, da pride pisemce iz Tampatam: »Odpovedati smo morali vse občinske in območne revije, ne vemo, ali bomo lahko sodelovali na republiškem srečanju, denarja bo le še za plače, če sploh. Kaj naj storimo?« In tako se zgodi, da nam prišepnejo iz Tupatu: »Na občini so nam naročili, naj znova skličemo zbor delegatov občinske ZKO, ker so strukture ugotovile, da nismo sprejeli pravih sklepov, za katere so se že menili na koordinaciji. Kaj naj storimo?« In tako se zgodi, da je namesto ažurnega dvomesečnika pred vami dvojna številka Kulturnega poročevalca, in to s precejšnjo zamudo. Kaj na storimo? Med usmeritvami in stališči seje CKZKS o kulturi iz leta 1985 je med drugim zapisano: »Podpirati (moramo) ljubiteljske dejavnosti, organizirane in neorganizirane, v vseh tistih oblikah in vsebinah, ki prispevajo h kulturni podobi in bogatenju vsebine našega družbenega življenja, med drugim tudi v njihovi posredovalni, kulturnovzgojni in kulturno animacijski vlogi: pri tem velja nameniti še posebno pozornost mladim in možnostim mladih za kulturno življenje.« OBČANI LOGA IN OKOLICE! Cankarjeva knjižnica z Vrhnike vam sporoča, da bo KNJIŽNICA V GASILSKEM DOMU NA LOGU ODSLEJ ODPRTA VSAKO S O B O T O od 10. do 12. ure dopoldne. Prvič vas pričakujemo v SOBOTO, 8. avgusta 1 QO*7 VLJUDNO VABLJENI! NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI STROKOVNA LITERATURA Analiza problematike delovnopravne zakonodaje Arah, J.: Predpisi s področja obrti Baš, A.: Oblačilna kultura na Slovenskem Bačič, H.: Komentar zakona o sanaciji in prenehanju OZD Curk, J.: Ravne na Koroškem Cvetko, D.: Anton Lajovic Človek in ekologija Dular, J.: Belokranjski muzej Gantar-Godina,!.: T. G. Masarvk in masarvkovstvo na Slovenskem Globokar, V.: Vzdih, izdih Grafenauer, B.: Slovensko nacionalno vprašanje in slovenski zgodovinski položaj Hribar, M.: Zgodovina filozofije Kaltnekar, Z.: Oblikovanje sistema materialnega poslovanja Kocbek, M.: Odškodninska odgovornost delavca Kooperacija v drobnem gospodarstvu Kuhelj, J.: Pokojninsko in invalidsko zavarovanje oseb, ki samostojno opravljajo poklicno ali gospodarsko dejavnost Majer, B.: Ob filozofsko-političnih tezah v Novi reviji Mamilovič, J.: ABC škropljenja Milankovič, M.: Kratka zgodovina astronomije Mlinaric, J.: Kostanjeviška opatija Parker, J.: Sanjanje Pesmi in šege moje dežele Predpisi o razporejanju sredstev za OD in skupno porabo Rachels, J.: Pravica do smrti Rak, P. M.: Radiostezija za začetnike Rakovvski, M.: Vzhodnoevropskemu marksizmu naproti Reisp, B.: Gad Smlednik Rudolf, S.: Mundial Ružič, M.: Biti Sattler, M.: Ljubljana Stres, A.: Heglovo in Marxovo pojmovanje svobode 40 let predšolske vzgoje v občini Vrhnika Vrtno cvetje Zidar, A.: doživetja tigrovca partizana LEPOSLOVJE Mladinsko Bitenc, J.: Telefon v mestu Tutukaj Ende, M.: Neskončna zgodba Manček, M.: Modri medvedek Muster, M.: Čudežni otok Muster, M.: Dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in La-kotnika Muster, M.: Džungla Povej, kdo je to Povej, kako deluje Povej, kaj naj postanem Rainer, M.: Zajček S_kakalček 366 in več pravljic Živ-žav Za odrasle Gradišnik, B.: Mistifikacije Kmecl, M.: Slovenska postna premišljevanja Malenšek, M.: Purgarji Novak, B.: Drugo življenje Novak, M.: Vila Michel Pahor, B.: Zatemnitev Remec, M.: Lovec. Nečista hči Škrinjar, P.: Beg Švabić, M.: Črna luknja Prevodi Balzac, H. de.: Vojvodinja de Langeais Becker, R.: Dovolite, ime mi je Cox Festa Campanile, P.: Dekle iz Trsta Maupassant, G. de: Dvorljive zgodbe Navlor, P. R.: Ljubljeni blaznež Puzo, M.: Sicjljanec Ribnikar, J.: Življenje in zgodba Stalder, H.: Voda na soncu vValker, A.: Nekaj vijoličastega vVallace, E.: Bledoličnik VVallace, E.: Nenavadna grofica Pesmi Gluvic, G.: Predgovor k ljubezenskim pesmim Kleč, M.: Parada Milosz, C: Somrak in svit Miškot, R.: Večerna žetev V angleščini Austen, J.: Sense and Sensibilitv Beautv and the Beast Bradbury, M.: The Modern American Novel Cinderella Corirad, J.: Nostromo Conrad, J.: The Nigger of the Narsissus Goldilocks and the Three Bears ■ Hansel and Gretel Harkess, S.: Cue for Communication Mil), L. A.: Intermediate Anecdotes in American En- glish Hill, L. A.: Intermediate Stories for Reproduction Hill, L. A.: The Grasshopper and the Ant Howe, D. H.: English Todav James, H.: The Aspern Papers Richards, J. C: Personto Person Scott, W.: Waverly The Giant's Garden The Piper of Hamelin The Ugly Duckling To Catch a Thief VVilde, 0.: The Happy Prince VVilde 0.: The Picture of Dorian Gray Zion, J. S.: Prairie Davvns Purple Book Program vrhniškega kina v juliju in avgustu 7. 7. torek ob 19.30 PREDPREMIERA MESECA: COBRA - ameriški Režija: George Cosmatos V gl. vi.: Svlvester Stallone, Brigit Nielsen Tandem Cosmatos-Stallone, ki se je uveljavil že z Rambojem 2, tudi tokrat nadvse učinkovito in spektakularno predstavlja zgodbo policaja, ki z nekoliko grobimi, a učinkovitimi prijemi obračunava z nepridipravi. Film bo na rednem sporedu ljubljanskih kinematografov šele v oktobru, pri nas pa čez leto in pol. 9. 7. Četrtek ob 20.30 11.7. sobota ob 18.00 ŽIKINA DINASTIJA - jugoslovanski Režija: Zoran Calić „ V gl. vi.: Marko Todorovič, Dragomir Bojanič; gidra. Jelena Zigon, Bata Zivojinović, Gala Videnović Izrazito beograjska komedija o Ziki, ki je zaskrbljen za svojega vnuka, zaljubljenega v Sovjetski zvezi živečo Natašo. Pod vplivom nadaljevanke DINASTIJA ga skrbi, da ni morda vnuk nagnjen k homoseksualnosti, ker ga ne zanimajo druga dekleta. S pomočjo tasta hoče priti resnici do dna ... Zaporedje bolj ali manj neslanih »štosov« je za marsikoga privlačno, saj je med naj kome rcialnej širni filmi lanskoletne proizvodnje. Gre za šesti del oziroma epizodo filma NORA LETA. (SPS - komaj soglaša 2) 11.7. sobota ob 20.30 12. 7. nedelja ob 18.00 GOLA KLETKA - ameriški * Režija: Paul Nicholas V gl. vi.: Shari Shattuck, Angel Tompkins, Lucinda Crosbv Film o življenju v ameriškem ženskem zapoiu je kar spretno posneto delce z veliko nasilja in tudi golote. Izrazito črno-bela karakterizacija likov seveda ni kaj prepričljiva, zato pa žanrsko spretna po Že ustaljenih predstavah o teroriziranju najbolj pokvarjenih nad »nedolžnimi«. SPS komaj soglaša 2 - za gledalce nad 12. letom. 12. 7. nedelja ob 20.30 13. 7. ponedeljek 19.30 ULICA STRAHU - ameriški Režija: Alan Rudolph V gl. vi.: Kris Kri9tofferson, Keith Carradine, Genevieve Bujold, Lori Singer, Joe Morton, Divine Bivši policaj Hawk pride iz zapora, kjer je bil zaradi umora kriminalca. Vrne se v lokal, ki ga ima njegova nekdanja ljubica Vanda. Tu spozna pevko in plesalko, ki je vse bolj sita moža-kriminalca. Usode štirih ljudi se vse bolj prepletajo do nepredvidljivih posledic. »Delno triler, delno komična fantazija, delno ljubezenska zgodba; film nudi dvopo-menski konec, ki sugerira, da je film sestavljen iz materiala, ki sestavlja sanje. Poglejte ga in bodite očarani.« (David Thompson) Gre za pomemben film, ki so ga predstavili na festivalu v BERLINU 86, CHICAGU 86, Dauvilleu 86, LOCARNU 86 in seveda tudi na FESTU 87. 14. 7. torek ob 19.30 16. 7. četrtek ob 20.30 18.7. sobota ob 18.00 MISIJA - angleški Režija: Roland Joffe V gl. vi. Robert de Niro, Jeremv Irons, Rav McAnally Zlata palma CANNESA 86, torej največja nagrada najpomembnejšega svetovnega filmskega festivala, je bila v tem primeru po mnenju mnogih napačna odločitev. Pa vendarle gre za enega najpo* membnejših filmov zadnjih let, predvsem zaradi izrednih prizorov iz divje amazonske džungle na tromeji Argentine, Brazilije in Paragvaja. V avtentičnem okolju Iguasu slapov posnet film predstavlja Čas, ko so poskušali jezuiti s svojo misionarsko dejavnostjo pomagati do-mačinom-lndijancem. V takratni mednarodni situaciji, ko se je španska krona bala za svoje privilegije in ko Portugalskim trgovcem s sužnji misionarska drŽava ni ustrezala, še najmanj v odročni džungli, kjer so imeli najboljša lovišča cenene delovne sile, mision ni mogel obstati. To je sredina 18. stoletja, v ospredju pa sta lika misjonarja-idealista (Jeremv Irons) ter najetega morilca (R. de Niro), ki bi naj pomagal bolj »diskretno« opraviti z misionom. Slednji pa se spreobrne in v prizorih izredne brutalnosti spremljamo pokol domačinov in jezuitov, ki ga opravi »kazenska ekspedicija«. FEST 87. Zelo priporočamo (XXX) 18. 7. sobota ob 20.30 19. 7. nedelja ob 18.00 FANT IZ KLUBA FLAMENGO - ameriški Režija: Gerrv Marshatl V gl. vi.: Matt Dillon, Richard Crenna, Janet Jones Srednješolec se pred vpisom na univerzo med počitnicami zaposli v klubu Ftamengo, kjer spozna razvrat, goljufije itd. ter vse to rajši pusti. SPS priporoča - 4) 19. 7. nedelja ob 20.30 20. 7. ponedeljek 19.30 VESOLJSKI VAMPIRJI - ameriški Režija: Tobe Hooper V gl. vi.: Steve Ralsback, Peter Ftrth, Frank Finley Vesoljska ladja Churchill raziskuje Hellevev komet in odkrije veliko plovilo neznanega izvora. Komandant Tom Carlsen odkrije ostanke čudnih bitij in tri uspavana Človeška trupla v kristalnih krstah. Churchill zatem izgine in mnogo kasneje rešilna ladja pošlje na Zemljo trupla posadke in tri bitja v kristalnih krstah. Bitja nenadoma oživijo: so vampirji, ki hočejo črpati moč iz ljudi... Atraktivna kombinacija filma groze in znanstvene fantastike kljub efektom Johna Dykstra (Vojna zvezd. Zvezdne steze) ne zaživi v pravi prepričljivosti, ker je vse skupaj le preveč naivno in slabo zrežirano. 21.7. torek ob 19.30 SREČNO NOVO LETO 1949 - jugoslovanski Režija: Stole Popov V gl. vi.: Svetozar Cvetković, Meto Jovanovski, Vladiva M i losa vije vič, DuŠko Kostovski, Petar Arsovski Film je prejel na lanskoletnem Puljskem festivalu vse glavne nagrade, od katerih seveda največ velja VELIKA ZLATA ARENA. Gre za družinsko dramo, ki ji daje pečat čas Informbiroja, razklanosti posameznikov, ki se ne morejo odločiti za pravo oz. napačno stran. Precej zapleteni medsebojni odnosi in obilje dogodkov terjajo zbrano gledanje. (Skupni programski svet ga ZELO PRIPOROČA 5) 22. 7. sreda ob 18.00 23. 7. četrtek ob 20.30 PODGANE Z ASFALTA - mehiški Režija: Rafael Villasemor V gl. vi.: Ana Martin, Armande Silvestre, Arsenio Campos Fant bi se rad spremenil, ko dekle zanosi. Toda v svetu podzemlja dezerterstvo ni dovoljeno. Na njegovem grobu stoje fantje in se spominjajo dirk z motorjem, kraje benzina, kavarniških pretepov, mamil itd. 22. 7. sreda ob 20.30 25. 7. sobota ob 18.00 SILKvVOOD-ameriški Režija: Mike Nichols V gl. vi.: Meryl Streep, Kurt Russell, Cher Eden najboljših filmov v letu 1984 (nominiran za OSCARJA) nam predstavlja avtobiografsko zgodbo o življenju Karen Silkvvood, ki je skrivnostno umrla 1974 prav v Času, ko je hotela opozoriti svetovno javnost na nevarnost radiacjje, ki preti delavcem v jedrski centrali, kjer je delala. Film, ki je po Černobilu še bolj aktualen. 24. 7. petek ob 22.00 SEKSI IGRE V INTERNATU - nemški Režija: Michael Thomas V gl. vi.: Kristine VVagner, Gertrude Gregor 25. 7. sobota ob 20.30 26. 7. nedelja ob 18.00 JEZDEC SKOZI ČAS - ameriški Režija: VVilliam Dear V gl. vi.: Fred Ward, Belinda Bauer, Peter Coyot Lyle Swan sodeluje na motornih dirkah. Istočasno v bližnjem laboratoriju delajo poskuse o potovanju skozi čas. Po nesreči se moto ciklist skupaj z motorjem znajde v 19. stoletju, v času in kraju divjega zahoda... 26. 7. nedelja ob 20.30 27. 7. ponedeljek 19.30 ŠAKALI - ameriški Režija: Gary Grillo V gl. vi.: VVilford Brimlev, Jack' Lucarelli, Gerald McRanex, Jameson Packer Nekdanji policaj pride dopustovat k prijatelju v obmejno mestece. Kmalu je slučajna priča umora, morilec pa je šerifov pomočnik. Odkrije, da gre za nevarne, brezobzirne tihotapce in prekupčevalce z belim blagom. Seveda ga hočejo »pospraviti«, vendar ima nedkanji policist dovolj izkušenj in moči, da obračuna s tihotapci in podkupljivo lokalno policijo. 28. 7. torek ob 19.30 30. 7. četrtek ob 20.30 1. 8. sobota ob 18.00 NEKONTROLIRANA MOČ - ameriški Režija: Mark L. Lester V gl. vi.: David Keith, Drew Barrymore, George C. Scott, Martin Sheen, Louise Fletcher Po romanu Stephena Kinga posneti film pripoveduje o deklici, ki ima paranormalno sposobnost, da s pogledom zažiga in uničuje. Ta nekontrolirana rušilna moč je posledica poskusov nad njenimi starši. Nekateri bi radi to njeno sposobnost izkoristili... 1. 8. sobota ob 20.30 2. 8. nedelja ob 18.00 RAZUZDANA LADY - angleški Režija: Michael VVinner V gl. vi.: Faye Dunaway, Alan Bates, John Gielgud Lepa Barbara bi rada postala lady, zato se poroči z aristokratom. Takšno Življenje pa ji je dolgočasno, zato se preoblači v cestnega razbojnika in ropa. To razburljivo dvojno življenje jo pripelje do cestnega razbojnika Jacksona in začno se problemi... 2. 8. nedelja ob 20.30 3. 8. ponedeljek 19.30 NOČNI MAŠČEVALEC - ameriški Režija: Michael VVinner V gl. vi.: Charles Bronson, Jull Ireland, Vincent Gardenia Arhitekt Paul Carsey je skrivnostni maščevalec, ki obračunava na svoj način z morilci žene in hčere... 4. 8. torek ob 19J30 ZADNJI KRETNIČAR OZKOTIRNE PROGE - jugoslovanski Režija: Vesna Ljubic V gl. vi.: Bata Zivojinović, Milan Srdoč, Zijah Sokolović, boro Stjepa-nović, Mustafa Nađarević Ozkotirna železnica je sto let povezovala Bosno z belim svetom. »Ciro« je zaposloval najrazličnejše ljudi in njim je posvečen ta film. Ko so ozkotirno Železnico ukinili, so bili vsi zaposleni naenkrat brez dela. Ker se niso mogli prekvalificirati, so šli predčasno v pokoj. Film noče biti tožba za staro ozkotirno železnico, ampak je predvsem soočenje s sodobnostjo, metafora o relativnosti napredka in Človeške sreče. SPS ga PRIPOROČA - 4. 6. 8. četrtek ob 20.30 8. 8. sobota ob 18.00 MAFIJA PROTI NINJI - hongkoški Režij: Robert Tai V gl. vi.: Alexander Lou, Wang Hsia, Charles VVang 7. 8. petek ob 22.00 CARICA KATARINA IN NJENI LJUBIMCI - nemški Režija: Scott Hunt V gl. vi.: Snadra Nova, Frank VVilliams, Angela Fellini Katarjna Velika na vrhuncu svoje moči zapravlja čas z orgijami. Rusko carstvo se zvija pod njenim jarmom in zaradi vstaje PugaČova. Toda ta okvir služi avtorjem le za še bolj žgečkljiv prikaz njenih posteljnih podvigov z oficirji, služabniki, dvornimi damami itd ... 8. 8. sobota ob 20.3. 9. 8. nedelja 4»1 8.00 LEPOTA PREGREHE - jugoslovanski Režija: Živko Nikolić V gl. vi.: Mira Furlan, Milutin Karađić, Petar Božović Na podlagi 27. člena pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj v občini Vrhnika, obvešča Odbor za solidarnost skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika občane o zbiranju vlog za PREDNOSTNI VRSTNI RED za pridobitev stanovanjske pravice za družbena stanovanja, s katerimi razpolaga Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika 1. Pogoji za uvrstitev na prednostni vrstni red: 1. Splošni pogoji Občan, ki se želi uvrstiti na prednostni red, mora izpolnjevati naslednje splošne pogoje: - da sam ali člani gospodinjstva, ki z njim stalno stanujejo, ni imetnik stanovanjske pravice ali je imetnik pravice za neprimerno stanovanje, - da ima stalno bivališče na območju občine Vrhnika, - da doslej ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, niti ga niso imeli člani njegovega gospodinjstva, - da ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja s pomočjo bližnjih sorodnikov, ki so lastniki stanovanjske hiše, večjega stanovanja ali več stanovanj, - da sam ali člani njegovega gospodinjstva niso lastniki počitniške hiše, r- da socialne razmere občana oziroma njegovega gospodinjstva ustrezajo merilom, ki veljajo za vse druge pomoči, - da sam ali za delo sposobni člani njegovega gospodinjstva niso neupravičeno nezaposleni, - da prosilec; na podlagi točkovanja po 26. členu pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj, zbere najmanj 150 točk. 2. Posebni pogoji - neprimerno stanovanje, - socialne razmere Za neprimerna štejemo naslednja stanovanja: - če ni ustrezno opremljeno (ni vode, elektrike, ogrevanja in dr.), - če je nefunkcionalno (visoki stropi, vhod z dvorišča, nefunkcionalne površine, v souporabi in dr.), - če je nestandardno (ne zagotavlja standardnih površin za ustrezna gospodinjstva). Kot poseben pogoj za uvrstitev na prednostni vrstni red pa so socialne razmere občana in njegove družine, in sicer: - da je mesečni dohodek na člana gospodinjstva nižji kot 45 % čistega OD delavcev v SR Sloveniji v preteklem letu za družine z dvema ali več člani, - da mesečni dohodek na člana družine ne presega 65 % čistega OD delavcev v SR Sloveniji v preteklem letu za mlade družine, - da mesečni dohodek samskih občanov ne presega 60 % povprečnega mesečnega čistega OD delavcev v SR Sloveniji v preteklem letu. - če posebne razmere (daljša bolezen, telesna ali duševna prizadetost, nezaposlenost zaradi nezmožnosti za delo in dr.) bistveno poslabšajo socialne razmere družine. Omejitve pri višini dohodka ne veljajo za upokojence in invalide, ki pridobijo stanovanje, zgrajeno iz sredstev SPIZ in za borce NOV. Mlada družina je družina, ki ima vsaj enega otroka in v kateri noben od zakoncev ni starejši od 30.let. II. Vsebina vlog Vloge občanov za uvrstitev na prednostni vrstni red morajo vsebovati: - opis stanovanjskih in drugih razmer občana in njegovega gospodinjstva, - potrdilo o stalnem bivališču, - potrdilo o skupnem gospodinjstvu, - potrdilo o zaposlitvi vseh za delo sposobnih članov gospodinjstva ter potrdilo o skupni delovni dobi, - potrdilo o osebnih in drugih dohodkih gospodinjstva, - potrdilo o premoženjskem stanju, - potrdilo o zdravstvenem stanju (če to služi kot poseben dokaz), - izjavo, da sam ali kdo od članov gospodinjstva ni lastnik primernega stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hiše. III. Zbiranje vlog Vloge za uvrstitev na prednostni vrstni red oddajo: - delavci, zaposleni v TOZD ali DS, v OZD, kjer so zaposleni, - delavci, zaposleni pri obrtnikih, odgovarjajočemu odboru sindikata, - upokojenci društvu upokojencev, - invalidi in drugi občani, ki prejemajo stalno družbeno pomoč. Centru za socialno delo, - vsi ostali občani v svoji KS. OZD in druge organizacije vloge pregledajo, ugotovijo upravičenost vloge ter jih nato s svojim mnenjem posredujejo Odboru za solidarnost skupščine SSS. IV. Rok za oddajo vlog Občani svoje vloge oddajo navedenim organizacijam najkasneje v 30 dneh po objavi. OZD in druge organizacije morajo vlogo oddati Odboru za solidarnost v 15 dneh po roku, ki je določen za zbiranje vlog. Vlog, ki ne bodo vložene v roku, Odbor za solidarnost ne bo obravnaval. V. Obveščanje o uvrstitvi na prednostni vrstni red Prednostni vrstni red bo objavljen v Našem časopisu in dan v enomesečno javno razpravo najkasneje v 60 dneh po zaključku zbiranja vlog. Po zaključeni javni razpravi bo prednostni vrstni red obravnaval in potrdil Zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti ter ga ponovno objavil v Našem časopisu. Odbor za solids: nost skupščine SSS Vrhnika Luka in Jeglika sta mladoporočenca v hribovski vasi. Tu je življenje še tako kot pred sto leti. Toda tudi sem prihaja nov čas v osebi »kuma«, ki zvablja ceneno delovno silo v primorje. Tako zvabi tudi Jegliko, da se zaposli v nudističnem kampu. Odpre se ji nov svet, nezdružljiv z njeno vzgojo in z življenjem njenih bližnjih. Prepad med starim in novim je namerno karikiran, zato preseneča konec, ki pa je po premisleku edino možen. SPS film PRIPOROČA - 4. 9. R nedelja ob 20.30 10. 8. ponedeljek ob 19.30 SMRT V OČEH - ameriški Režija: Douglas Htckox V gl. vi.: Richard vVidmark, Keith Carradine, Kathleen Uuinlan, Michael Beck V malem ameriškem mestecu najdejo trupla divjaško umorjene ženske in njenih treh otrok. Inšpektor Steiner sumi, da bi bil morilec lahko soprog, ki je brez sledu izginil... Triler z elementi grozljivke. SPS soglaša 3 za gledalce nad 1 2 letom. 11.8. torek ob 19.30 PODMORNICA - nemški Režija: VVolfgang Petersen V gl. vi.: Juergen Prochnovv, Arthur Gruenemeyer, Klaus Wenne-manh, Hubertus Bengsch, Rita Cadillac Film o življenju v podmornici. Ko se nemška podmornica izmuzne «em nevarnostim, jih nazadnje bombardirajo angleška letala v pristanišču. REPRIZA pred iztekom licence. 13. 8. četretek ob 20.30 15. 8. sobota ob 18 00 16.8. nedelja ob 20.30 CONAN 2 - ameriški Režija: Richard Fleischer V gl. vi.: Arnold Schvvarzenegger, Grace Jones, Wilt Chamberlain, Tracey VValter Precej boljši od prvega prikazuje drugi CONAN njegov boj proti hudobni kraljici, zlim silam, pošastim. Ugrabi dragulj, ki daje veliko moč, rešuje princeso in jo ustoliči. Kljub njenim prošnjam Conan odha- ia... 1 5. 8. sobota ob 20.30 16. 8. nedelja ob 18.00 17.8. ponedeljek 19.30 GOONISI - ameriški Režija: Richard Donner V gl. vi.: Sean Astin, Joes Brolin, Jeff Cohen Skupina dečkov in deklic se odpravi iskat zaklad gusarskoga kapitana »Enookega VVilija«. Producent filma je slavni Steven Spielberg, pa imajo tokrat pustolovščine otrok podobne zgode in nezgode kot junaki iz filmov LOV NA IZGUBLJENI ZAKLAD, INDIANA JONES. To pomeni, da otrokom preti vrsta nevarnosti v skrivnostnem podzemlju, kjer je skrit zaklad, posebej še, ker bi rada tudi razbojniška tolpa bratov Fratelli prehitela otroke. 18. 8. torek ob 19.30 22. 8. sobota ob 20.30 BOTER 1 - ameriški Režija: Francis Ford Coppola V gl. vi.: Marlon Brando, Al Pacino, James Caan Eden najveličastnejših filmov na temo mafije v Ameriki. Don Vito Corle^ne ima vse niti v rokah, zato ni mogoča sprava s konkurenčno družino ... Po scenariju in romanu Maria Puzza posnet film ima tudi ob drugi licenci Se vedno veliko navdušenih gledalcev. BOTER 2 bo na sporedu v našem kinu 10. - 13. septembra. PRIPOROČAMO (XXX) 20. 8. četrtek ob 20.30 23. 8. nedelja ob 18.00 MOŽ PO IMENU BULDOŽER - italijanski Režija: Michele Lupo V gl. vi.: Bud Spencer, Edmond Armstrof, Piero del Papa Zgodba o igralcu rugbvja, ki zapušča Ameriko in potuje po svei svojo jahto in se ustavlja, kjer se mu zahoče. Pri tem seveda ne manjka značilnih prizorov, v katerih pride do izraza Spencerjeva moč ... 21.8. petek ob 22.00 SEST SVEDINJ NA BENZINSKI ČRPALKI - nemški Režija: Dieter Kunz V gl. vi.: Inge Fiedler, Susan Dali, Brigitte Haller 22. 8. sobota ob 18.00 23. 8. nedelja ob 20.30 ZADNJA PRILOŽNOST - ameriški Režija: John Herzfeld V gl. vi.: John Travolta, Olivia Nevvton John, Charles Durning, Oliver Reed Nekoliko nenavadna komedija nam prikazuje neuspešnega izumitelja, ki ga bog izbere za mogočnega rešitelja človeškega rodu, če se oo izkazal. Toda on se je ravnokar odpravil oropat banko. Rop se mu ne posreči, zmedo pa izkoristi odpuščena uradnica, ki jo pobriše z denarjem ... Ko gledajo to iz nebes, zmajujejo z glavami - človeštvu se slabo piše ... SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE VRHNIKA SKUPŠČINA TITOVEGA SKLADA ZA ŠTIPENDIRANJE MLADIH DELAVCEV IN OTROK DELAVCEV SR SLOVENIJE razpisuje Štipendije Titovega sklada SR Slovenije za mlade delavce in otroke delavcev, ki so si s svojim odnosom do dela in učenja, z ustvarjalnostjo in nadarjenostjo, s poštenostjo in tovarištvom ter z družbenopolitičnim in društvenim delom pridobili ugled v svojem delovnem in življenjskem okolju. 1. V šolskem letu 1987/88 sklad razpisuje: a) 145 štipendij za mlade delavce, ki: - se odločajo za izobraževanje iz dela ali ob delu - tudi za podiplomski študij in specializacijo, - imajo najmanj dve leti delovne dobe in niso starejši od 35 let - so s svojim dosedanjim delom, prizadevnostjo in ustvarjalnostjo dosegli nadpoprečne delovne uspehe v svojih delovnih okoljih ter - so aktivni v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih in delegatskih organih, družbenih organizacijah in društvih. 10 Štipendij za mlade delavce za študij iz dela in ob delu po enakih kriterijih lahko predlagajo organizacije združenega dela izmed delavcev, zaposlenih v delovnih organizacijah v nerazvitih republikah in avtonomni pokrajini Kosovo, kjer združujejo sredstva in delo. b) 1 22 štipendij za učence in Študente, ki: - so redno vključeni v usmerjeno izobraževanje, - dosegajo nadpoprečne učne uspehe - v srednjih šolah praviloma odličen uspeh, v višjih in visokih šolahpa najmanj poprečno oceno 8, - so aktivni v družbenopolitičnih organizacijah in društvih. c) 20 štipendij za mlade delavce ter otroke delavcev (učence in študente) na začasnem delu v tujini, ki: - so aktivni v društvih in klubih naših delavcev v tujini, - so dosegli primerne delovne in učne uspehe, - se bodo redno vključili v usmerjeno izobraževanje v domovini, - so državljani SFRJ, - so vključeni v Titov sklad Jugoslavije v tujini, bodisi sami ali njihovi starši. Mladi delavci so po določilih statuta sklada delavci v združenem delu, združeni kmetje, nosilci samostojnega dela (obrtniki, svobodni poklici) in delavci, zaposleni pri nosilcih samostojnega dela, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v točki a. Otroci delavcev so vsi otroci delavcev in delovnih ljudi, ki izpolnjujejo pogoje iz točke b. 2. Postopek za podelitev štipendij Za štipendijo Titovega sklada SRS praviloma evidentirajo in predlagajo mlade delavce - do 31. avgusta 1987 samoupravni organi orga.iizacij združenega dela in delovnih skupnosti, pristojni za kadrovsko področje na pobudo in po prejšnji obravnavi v družbenopolitičnih organizacijah, posebej ZSMS v organizacijah ali skupnostih, - učence in študente - do 30. junija 1987: sveti šol po poprejšnji obravnavi in presoji predlogov v družbenopolitičnih organizacijah šole in organi konference ZSMS v občini, - mlade delavce ter učence in Študente - otroke delavcev na začasnem delu v tujini - do 30. junija 1987 vodstva klubov in društev naših delavcev na začasnem delu v tujini po posvetovanju z našimi konzularnimi predstavništvi v tujini in učitelji slovenskega dopolnilnega pouka. Kandidate za Štipendije lahko predlagajo tudi družbenopolitične organizacije v občini, krajevni skupnosti in organizacijah združenega dela. 3. Predlog za podelitev Štipendije mora vsebovati: - utemeljitev predlagatelja o ustreznosti kandidata (nadarjenosti in delovni uspešnosti ter družbenopolitičnem udejstvovanju), - kadrovski interes oz. zagotovilo predlagatelja ali drugega pristojnega organa v občini o kadrovskih potrebah in zagotovilo o zaposlitvi po končanem študiju, - za mlade delavce dokazila o delih in nalogah, ki jih opravlja kandidat, - za otroke delavcev potrdilo o delih in nalogah staršev ter potrdilb o premoženjskem stanju in številu družinskih članov, - izjavo kandidata o nameri izobraževanja in želji, da kandidira za štipendijo Titovega sklada SRS. 4. Izbira kandidatov 0 podelitvi Štipendij Titovega sklada razpravljajo in odločajo odbori za štipendiranje skupščin občinskih skupnosti za zaposlovanje oz. izvršni odbori skupščine udeležencev samoupravnih sporazumov o štipendiranju v občinah (v nadaljnjem besedilu: občinski samoupravni organi za štipendiranje): - za mlade delavce v občinah, kjer imajo sedež organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti, ki predlagajo kandidate, in sicer do 30. septembra 1987; - za otroke delavcev v občinah, kjer imajo kandidati stalno bivališče, in sicer do 10. septembra 1987; - za mlade delavce ter učence in študente - otroke delavcev na začasnem delu v tujini - odbor Titovega sklada SRS za podeljevanje štipendij mladim delavcem in otrokom delavcev na začasnem delu v tujini; - za mlade delavce iz DO v nerazvitih republikah in avtonomni pokrajini Kosovo - predsedstvo Titovega sklada SRS. Število štipendij, kijih občinski samoupravni organi za štipendiranje podelijo mladim delavcem, je odvisno od števila zaposlenih v občini, število štipendij za učence in študente pa od števila prebivalcev občine, in sicer: - za mlade delavce eno štipendijo na vsakih 5.000 zaposlenih delavcev in kmetov v občini, vendar največ 8 štipendij, - za učence in študente eno štipendijo na vsakih 16.000 prebivalcev v občini, največ pa 4 štipendije. Občinski samoupravni organi za štipendiranje v manj razvitih občinah lahkote dodatno podelijo po eno štipendijo sklada. Na tej podlagi lahko podelijo v posamezni občini naslednje število štipendij: a) za mlade delavce 1 štipendijo: Ajdovščina, Brežice, Cerknica, Črnomelj, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Kočevje, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ljutomer, Logatec, Maribor-Pesnica, Maribor-Ruše, Metlika, Mozirje, Ormož, Piran, Postojna, Radlje, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje, Tolmin, Trebnje, Tržič, Vrhnika, Zagorje; 2 štipendiji: Domžale. Kamnik, Krško, Ravne. Trbovlje in Žalec; 3 štipendije: Jesenice, Murska Sobota, Ptuj, škofja Loka, Maribor-Pobrežje in Maribor-Tezno, Radovljica; 4 Štipendije: Koper, Ljubljana-Vič-Rudnik; 5 štipendij: Nova Gorica, Novo mesto, Titovo Velenje, Maribor-Rotovž in Maribor-Tabor; 6 Štipendij: Ljubljana Moste; 7 štipendij: Celje, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Šiška, Kranj; 8 štipendij: Ljubljana Center; b) za učence in študente: 1 štipendijo: Ajdovščina, Cerknica, Črnomelj, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Kočevje, Laško, Lenart +1, Litija, Ljutomer + 1, Logatec, Maribor- Pesnica, Maribor-Ruše, Metlika, Mozirje, Piran, Postojna, Radlje, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Vrhnika in Zagorje; 2 štipendiji: Brežice, Domžale, Jesenice, Kamnik, Krško, Lendava + 1, Ljubljana-Center, Maribor-Pobrežje, Maribor-Rotovž, Maribor-Tezno, Ormož + 1, Radovljica, Ravne, Slovenska Bistrica, Šentjur + 1, Škofja Loka, Šmarje + 1, Titovo Velenje in Žalec; 3 štipendije: Koper, Ljubljana-Bežigrad, Nova Gorica,. Novo mesto; 4 Štipendije: Celje, Kranj, Ljubljana-Moste, Ljubljana-SiŠka, Ljubljana-Vič-Rudnik, Murska Sobota, Maribor-Tabor, Ptuj. Znotraj regije se lahko občinski samoupravni organi za štipendiranje dogovorijo tudi za drugačno Število podeljenih štipendij za posamezne občine, ločeno za mlade delavce in otroke delavcev, vendar v okviru skupnega Števila razpisanih štipendij v regiji. 5. Prednostni kriteriji pri izbiri Štipendistov Ob enakem izpolnjevanju razpisnih pogojev imajo prednost kandidati, ki: a) pri mladih delavcih - izhajajo iz vrst neposrednih proizvajalcev v materialni proizvodnji in se odločajo za nadaljnje izobraževanje v smeri svojega osnovnega poklica oz. dejavnosti; - dosegajo dobre rezultate na strokovnih tekmovanjih ali so inovatorji; - so glede na svoje materialno stanje v slabšem družbenoekonomskem položaju; b) pri učencih in Študentih - se izobražujejo za proizvodne tehnične poklice oz. tiste deficitarne poklice, ki so tako opredeljeni v občini. Seznami teh bodo objavljeni v lokalnih glasilih in izobešeni na oglasnih deskah strokovnih služb za štipendiranje v občinah; - so otroci delavcev neposrednih proizvajalcev v materialni proizvodnji; *■ so glede na svoje materialno stanje v slabšem družbenoekonomskem položaju; - so udeleženci mladinskih delovnih akcij ali raziskovalnih taborov. 6. Pravice in obveznosti Štipendistov sklada Mladi aelavci prejemajo Štipendijo za izobraževanje in dela v višini poprečnega mesečnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, za študij ob delu pa v višini 50 % poprečnega mesečnega sebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji. tipendije se usklajujejo z rastjo osebnih dohodkov vsake tri mesece - v skladu s samoupravnim sporazumom o Štipendiranju v občinah. Otroci delavcev prejemajo štipendijo po sjatutu sklada in se jim štipendija valorizira hkrati s kadrovskimi štipendijami in štipendijami iz združenih sredstev. Štipendisti sklenejo s Titovim skladom pogodbo o Štipendiranju, s katero se zavezujejo, da bodo v nadaljevanju šolanja izpolnjevali naslednje obveznosti: - mladi delavci - pogoje za vpis v naslednji letnik oz. semester po statutu vzgojnoizobraževalne organizacije, kjer so vpisani: - učenci srednjih šol bodo praviloma dosegali odličen uspeh oz. prav dober, s tem, da morajo imeti v predmetih, značilnih za smer šolanja, odlične ocene; - študenti najmanj poprečno oceno 8 oz. nadpoprečen študijski uspeh, kar potrdi svet visokošolske delovne organizacije; - da bodo nadaljevali z družbenopolitično, družbeno in samoupravno aktivnostjo; - da ne bodo brez soglasja predlagatelja oz. štipenditorja spremenili smeri izobraževanja; - da bodo po končanem izobraževanju oz. usposabljanju ostali zaposleni oziroma se zaposlili v dogovorjeni organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti; - mladi delavci in otroci delavcev na začasnem delu v tujini se obvezujejo, da bodo izpolnjevali pogoje za napredovanje v višji letnik ter da se bodo po zaključku šolanja oz. Študija vključili v zaposlitev v domovini; - v pogodbi so dogovorjena tudi določila o obveznosti vračila sredstev štipendij v primerih, ki so določeni v statutu. Občinski samoupravni organi za štipendiranje so po opravljeni izbiri kandidatov dolžni posredovati svoje odločitve predlagateljem in kandidatom za štipendije ter organom Titovega sklada SR Slovenije. Predlagatelji imajo pravico v 1 5 dneh po prejemu obvestila vložiti ugovor na podelitve štipendij pri strokovni službi občinskega samoupravnega organa za štipendiranje. Pritožbe zoper odločitve teh organov obravnavajo skupščine občinskih skupnosti za zaposlovanje oz. skupščine udeležencev samoupravnih sporazumov o Štipendiranju v občinah. utrni jjftBiHi SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA URADNE OBJAVE Na podlagi 16. in 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 201. člena Statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. 6. 1987 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 1987 1. člen Spremeni se drugi člen Odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 1987 tako, da se glasi: Predvideni prihodki občinskega proračuna za leto 1987 znašajo 1.133.632.000 din in so razporejeni v posebnem delu proračuna. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi. Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA BILANCA PRIHODKOV IN SPLOŠNEGA, RAZPOREDA PRIHODKOV PROftACUNA OBČINE VRHNIKA ZA LETO 1 "7 RAl-'i'ORED T"'KV i'H I Hi.KU V Prihodko od davkov od osebnih dohodkov Prihodki od prooeta proi storitev, t( davkov zvod6v ihodko po posebnih predpii ihodki organov uprave in ugi prihodki pneSono iz pret. leta 6o.600.000 17.000.000 ih 12.ooo.ooo 31.200.000 23.898.ooo Dej avnoat organov DP3 921.623 .000 Sredstvo prenesena drugim DPS 600 . 000 Sred stva za investicije v gospodarstvu 2.520 .000 Sredstva za družbene dejavnosti 27.941 .000 Sredstva za druge splošne družbene dejavnosti 149.6*3. D OD stalna proračunska rezerva 11.097 ■•■ ' Tekoča pror. rez. 15.0,00 . DOD Drugi odhodki I.960 . 000 Številka: 2/5-400-01/86 Datum: 25. 6. 1987 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA Herman inž. BOLE 1.133.652.ooo SKUPAJ ODHODKI 1.133.652.ooo Na podlagi 10. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84 in 32/85) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS, št. 31/79, 5/82, 11/86 in 2/87) je Skupščina občine Vrhnike na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevrtih skupnosti dne 25/6-1987 sprejela ODLOK o prenehanju lastninske pravice na zemljiščih v območju zazidalnega načrta obrtne cone Vrhnika 1. člen S tem odlokom preneha lastninska pravica na zemljiščih v območju zazidalnega načrta obrtne cone Vrhnika. 2. člen Meja območja, za katerega se sprejema odlok, poteka po sledečih parcelah: prične se ob magistralni cesti Vrhnika-Ljubljana na severovzhodnem delu parcele št, 3006/9 k.o. Blatna Brezovica in se nadaljuje po severovzhodni meji parcel 3007/2, 3006/7,3006/5, zavije v smer sever in teče po jugovzhodni meji parcele 3010/7 k.o. Blatna Brezovica na kar preide po jugovzhodnih mejah parcel 224/1, 224/7, 261/2 k.o. Velika Ligojna, nato spet zavije v smeri sever in nazaj po severni meji parcele 261/2, dalje po severovzhodni meji parcel 224/1, 227/1, zavije po južni meji parcele 227/12, zavije ob lokalni cesti Sinja gorica - Mala Ligojna proti severovzhodu, poteka naprej po severni meji parcele 227/1, severovzhodni meji parcele 223/2, zavije v smeri jugozahod po severnih mejah parcel 223/2,1860/6 k.o. Velika Ligojna, preide v k.o. Blatna Brezovica na severni meji parcel 3112/7,3010/9,3010/4 in 3010/7 k.o. Blatna Brezovica, nato zavije ostro proti jugu po jugovzhodnih mejah parcel 3010/7, 3006/5, 3006/7, 3007/2 k.o. Blatna Brezovica in se zaključi na magistralni cesti Vrhnika-Ljubljana. 3. člen Znotraj opisanih mej ležijo zemljišča z naslednjimi zemljiškoknjižnimi in katastrskimi podatki: v k.o. Blatna Brezovica: Pare. St. Kultura Razred Velikost V m? VI. it. Laatnlk 3009/9 travnik . 4 62 1171 JeraJ Ivanka, Sinja gorica 21 3009/10 njiva 4 35 JeraJ Ivanka, Sinja gorica 21 3010/4 barj.tr. 4 6.455 1254 Podlipec Stanislava, Mala Ligojna 4 3010/7 barj.tr. Z 5.365 1456 Verbif Janez, Velika Ligojna 18 3010/9 bar j. tr. 4 502 1254 Podlipec Stanislava, Mala Ligojna 4 3010/10 bar J . tr. 4 11 1456 Verbič Janez, Velika Ligojna 16 3006/7 travnik '.4 166 1750 Mrak Pavel, Verd 175 3007/2 travnik . 4 221 18. •Mrak Jožica, Sinja gorica 10 v k.o. Velika Ligojna: Pare. St. Kultura Razred Velikost v m2 VI. St. Lastnik 223/2 barj.tr. 4 2.100 353 Korogec Pavla, Vrhnika, GradiSSe 8 227/1 travnik 6 1.517 1039 CimpriS Olga, Sinja gorica 92 227/12 travnik 6 j3 848 Clmprič Olga in Albin, Sinja gorica 92 224/1 barj.tr. 4 12.548 637 Novak Jože. IvanCna gorica, Novak Stanislav, Verd, Kotnlkova 22, Novak Jože, Smrečje 30 224/7 barJ.tr. 4 13 637 4. člen Z dnem ko začne veljati ta odlok, preneha lastninska pravica na zemljiščih iz 3. člena tega odloka in postane družbena lastnina, občina Vrhnika pa pridobi na teh zemljiščih pravico upravljanja. Prejšnji lastnik ima na zemljišču pravico uporabe, dokler občinski upravni organ, pristojen za premoženjsko pravne zadeve, ne izda odločbe, s katero odloči, da ga mora izročiti občini za uresničitev prostorskega izvedbenega načrta. 5. člen Prejšnji lastnik stavbnega zemljišča ne sme menjati oblike in svojstva zemljišča. Vlaganja v tako zemljišče, ki bi povečalo vrednost zemljišča, se ne upoštevajo pri določitvi odškodnine. 6. člen Pristojno sodišče po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo družbeno lastnino na zemljišču, določenem z odlokom, pravico upravljanja občine ter pravice iz prvega odstavka 13. člena zakona o stavbnih zemljiščih. 7. člen V tem kompleksu leži med dnigimi tudi zemljišče pare. št. 261/2 - dvorišče v izmeri 87 kv. m, ki je družbena lastnina in ima pravico uporabe Pajsar Viktor iz Sinje gorice 21. Paj-sar Viktor to zemljišče še nadalje uporablja, dokler se mu pravico uporabe prisilno ne vzame po zakonu o razlastitvi. 8. člen Ta odlok se objavi v posebni prilogi Našega časopisa in začne veljati osmi dan po objavi. PREDSEDNIK Skupščine občine Vrhnika Herman BOLE Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA inž. Številka: 3/11-010-04/87 Datum: 26/6-1987 Na podlagi 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (Ur. list SRS, št. 26/73, 29/73 in 1/86) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS, št. 31/79,5/82,11/86 in 2/87), je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 25/6-1987 sprejela ODLOK o merilih za določitev zaščitenih kmetij na območju občine Vrhnika 1. člen* S tem odlokom določamo podrobnejša merila in pogoje za določitev zaščitenih kmetij na območju občine Vrhnika, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev - kmetij. 2. člen Za zaščiteno kmetijo je določena tista kmetija in gozdnogospodarska enota, ki zagotavlja ali bi lahko zagotavljala lastniku s kmetijsko dejavnostjo primerno ekonomsko varnost. Šteje se, da je lastniku zagotovljena primerna ekonomska varnost, če na kmetijskih zemljiščih in v gozdu skupaj dosega 157.500 din katastrskega dohodka. Znesek iz prejšnjega odstavka se valorizira v skladu s predpisi o ugotovitvi katastrskega dohodka z enotnim povprečnim količnikom, ki ga ugotovi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. 3. člen Pri določitvi zaščitene kmetije se upoštevajo tudi merila, ki so za posamezno kmetijo specifična, in sicer A) Prostorska in splošno družbena merila: - razvrstitev kmetijskih zemljišč v družbenem planu občine Vrhnika, - ogroženost smotrnega izkoriščanja kmetijskih zemljišč in gozda, ki bi nastala zaradi drobitve kmetije, - možnost proizvodnega sodelovanja z organizacijo združenega dela, - družbeni interes za ohranitev določenih kmetijskih in gozdnogospodarskih enot zlasti zaradi varstva krajine, njihove pomembnosti za splošni ljudski odpor ali zaradi varstva naravne in kulturne dediščine. B) Ekonomska merila: - vse perspektivne kmetije, ki so že preusmerjene ali pa bodo preusmerjene po srednjeročnem načrtu kmetijskih in gozdarskih organizacij, - vse kmetije, ki so že urejene ali pa bodo ter imajo vse pogoje, da poleg kmetijske dejavnosti lahko razvijajo tudi kmečki turizem, - vse kmetije, ki imajo urejeno popolno pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, - upoštevati je treba tudi kmetije, ki so že opremljene s popolno kmetijsko mehanizacijo, opremo in zgradbami, ne glede na velikost sedanjega obsega kmetije, če so izgledi, da bodo take kmetije z dokupom ali zakupom zemlje preko Kmetijske zemljiške skupnosti občine Vrhnika v bližnji prihodnosti postale ekonomsko močnejše za samostojno preživljanje ter imajo naslednika, - kmetijam, katerih kmetijska zemljišča ležijo v hribovitih predelih, se upošteva 2/3 z zakonom določenega katastrskega dohodka za zaščito kmetije. 4. člen Kmetija obsega vse, kar sestavlja gospodarsko celoto in rabi za redno kmetijsko proizvodnjo ter z njo povezano dejavnost. 5. člen Kmetijo po tem odtoku določi po uradni dolžnosti ali pa na predlog lastnika, Kmetijske zemljiške skupnosti in krajevne skupnosti z odločbo v upravnem postopku občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo. Na predlog lastnika, Kmetijske zemljiške skupnosti ali krajevne skupnosti oziroma po uradni dolžnosti lahko občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, ugotovi, da kmetija ne izpolnjuje več pogojev po tem odloku in o tem izda odločbo. 6. člen Kmetije, ki so bile določene z odlokom Skupščine občine Vrhnika (Ur. list SRS, št. 17/76 in 15/78) ohranijo ta status ne glede na določbe tega odloka, razen, če lastnik, Kmetijska zemljiška skupnost ali krajevna skupnost predlaga, da pogoje za določitev kmetije po tem odloku v upravnem postopku preveri upravni organ občine, pristojen za kmetijstvo. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnih objavah občine Vrhnika. Socialistična republika Slovenija PREDSEDNIK SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA Skupščina občine Vrhnika Številka: 3/3-010-05/87 inl Herman BOLE Datum: 26/6-1987 Na podlagi 105. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 17/86), navodila za izvajanje melioracij kmetijskih zemljišč (Ur. list SRS, št. 22/81), 202. člena statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS, št. 31 /79,5/82,11 /86 in 2/87) in predloga Kmetijske zadruge občine Vrhnika z dne 15/4-j 987 je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25/6-1986 sprejela ODLOK O UVEDBI MELIORACIJSKEGA POSTOPKA V POD-LIPSKI DOLINI - KOMPLEKS III 1. člen S tem odlokom je predpisana izvedba melioracijskih del v Podlipski dolini - kompleks III (Področje III - od ceste Vrhnika-Mala Ligojna in dolina Kantale) ter način rabe teh zemljišč po končani melioraciji. Melioracija bo izvršena na kmetijskih zemljiščih, ki obsega dele k.o. Velika Ligojna (in sicer pod Malo Ligojno in Kantalo na Drenovem griču). Melioracijsko območje obsega 91 ha kmetijskih zemljišč, ki ga na jugu omejuje cesta Sinja gorica; Mala Ligojna, na vzhodu trasa opuščene železniške proge Ljubljana-Vrhnika in stara avtomobilska cesta Ljubljana-Vrhnika ter naselje Drenov grič na severu. Mejne parcele tega območja so: - Pod Malo Ligojno: 227/2, 242/1, 238/1, 210/3, 211/1, 207/2, 207/3, 207/1, 170/1, 171/2, 172, 173, 174, 180, 182, 185, 186, 187/1, 188, 191/1, 191/3, 196, 287, 286/2, 283/2, 283/1, 279, 277, 276, 274, 261/5, 261/4, 266/1, 251/11, 251/10, 251/2, 1899/1, 250, 252/2, 1908/1, 252/1, 253/2, 254/1, 247/2, 244/1, 243/1, 241/2; -Kantala: 1329/2, 1328/2, 1908/1, 1335/2, 1335/4, 1335/5, 1325/2, 1336/2, 1336/1, 1336/3, 1345/3, 1312, 1830, 1829, 1824/1, 1824/2, 1822, 1831, 1347/2, 1347/1, 1349, 1348, 1344/1, 1338/2, 1340/1, 1340/3, 1334/2, 1908/1, 1334/3, 1365, 1366, 1372/1, 1372/3, 1367/1, 1367/2, 1339/2, 1339/1, 1371/3, 1332/3, 1332/1, 1329/3, 1329/1. Seznam parcel v melioracijskem območju je sestavni del glavnega projekta inje na vpogled pri investitorju. 2 člen Melioracija je predvidena v družbenem planu občine Vrhnika za obdobje 1986-1990, zemljišča na melioracijskem območju pa so z družbenim planom občine Vrhnika trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo. Ob izvajanju melioracijskih del se izvede tudi komasacijski postopek. 3. člen Na tem melioracijskem območju se bo urejala osnovna odvodnja istočasno z melioracijo. Sredstva zagotavlja Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava. 4. člen Z uvedbo melioracijskega postopka je na melioracijskem območju prepovedan promet z zemljišči, parceliranje zemljišč, graditev in sajenje nasadov ter gozdnega drevja. Izjemoma je dovoljen promet z zemljišči, če gre za zmanjšanje števila lastnikov in solastniških deležev ali če gre za dokončanje pravnega posla za prenos lastništva na zemljiščih, ki je dejansko že opravljen ali če postane zemljišče družbena lastnina. Potrdilo, da gre za izjemen primer, izda občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo. 5. člen Melioracijska dela se izvedejo po projektu št. 360/290, ki ga je v letu 1983 izdelala in v juliju 1985 dopolnila DO VGP Hidrotehnik Ljubljana, TOZD Hidroinženiring Ljubljana. 6. člen Investitor melioracijskih del je Kmetijska zadruga Vrhnika. Sredstva za izvedbo melioracijskih del zagotovi investitor. Vračilo sredstev za izvedbo melioracijskih del od lastnikov oziroma uporabnikov kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju si investitor zagotovi s pogodbo. Če do sklenitve pogodbe iz prvega odstavka tega člena ne pride, se melioracijska dela izvedejo na račun lastnika oziroma uporabnika zemljišča, na podlagi odločbe, ki jo izda za kmetijstvo pristojen občinski upravni organ. Lastnik oz. uporabnik zemljišč lahko svoje obveznosti poravna tudi z odstopom zemljišča, ki po vrednosti ustreza njegovemu deležu financiranja melioracijskih del, upoštevajoč vrednost odstopljenega zemljišča pred izvedbo melioracijskih del. ., . . 7. člen Lastniki oziroma uporabniki zemljišč na melioracijskem območju so dolžni na svojih zemljiščih dovoliti vse tiste posege, ki so potrebni za izvedbo melioracije. 8. člen Lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju so dolžni objekte in naprave vzdrževati v skladu z odlokom o vzdrževanju skupnih objektov in naprav na melioracijskih območjih. Način vzdrževanja določi organizator proizvodnje z dolgoročnimi in letnimi načrti. 9. člen Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč in investitor oziroma organizator proizvodnje bodo po končani izvedbi melioracije sprejeli program kmetijske proizvodnje na melioracijskem območju, ki mora ustrezati programom melioracij, sredstvom, vloženim v ta zemljišča in družbenemu planu občine. 10. člen Investitor melioracijskih del je dolžan voditi evidenco o sredstvih za izvedbo melioracije in za vzdrževanje objektov in naprav na melioracijskem območju. 11. člen Začetek in dinamiko melioracijskih del po tem odloku določi investitor. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnih objavah občine Vrhnika. Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA Številka: 3/3-010-06/87 Datum: 26/6-1987 PREDSEDNIK Skupščine občine Vrhnika inž. Herman BOLE Na podlagi sklepa Zbora uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupu Vrhnika z dne 17. 6. 1987 objavlja Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKA O P GOJIH IN MERILIH ZA DODELJEVANJE SOLIDA NOSTNIH STANOVANJ V OBČINI VRHNIKA 1. člen Črtan je del besedila 1. odstavka, 1. člena, tako da se glasi: »S tem pravilnikom določa! občine Vrhnika (v nadaljnjem besedilu Stanovanjska skupnost) pogoje in merila za pi nostni vrstni red za pridobitev stanovanjske pravice za stanovanja, s katerimi razpolaj 2. člen V 22. členu sta dodani 2 novi alinei, ki se glasita: - da je prosilec imetnik neprimernega stanovanja, - da prosilec na podlagi točkovanja po 26. členu tega pravilnika zbere najmanj 150 tc 3. člen Dodan je četrti odstavek 24. člena, ki se glasi: »Kot (mlade) družine upoštevamo tudi nepopolne družine (ločene, samohranilce), če polnjujejo ostale pogoje«. 4. člen Točka č poglavja I-A, 26. člena se spremeni in se glasi: č) imetnik stanovanjske pravice ali pravice uporabe neprimernega stanovanja, opredel nega v 23. členu pravilnika 2., 3. in 4. alinea - 100 točk 5. člen Črtano je besedilo 4. alinee, točke 7, poglavja I-B v 26. členu. 6. člen Spremenjena je točka 1 poglavja II, ki se glasi: »Zdravstveno sujnje občana in njegove družine največ: - za dvočlansko družino - za tričlansko družino - za štiri ali veččlansko družino 80 to 120 to 160 to 7. člen Spremenjen je drugi odstavek 38. člena, ki se glasi: »Prednostni vrstni red se uporablja do objave novega prednostnega vrstnega reda oziror do pravnomočnosti le-tega. Upravičenci, ki do novega razpisa niso dobili stanovanja, boi vključeni v nov razpis, število točk pa se jim poveča za: 100 točk, če so uvrščeni drugič 150 točk, če so uvrščeni tretjič.« 8. člen Dodan je drugi odstavek 44. člena, ki se glasi: »Izjemoma bomo reševali tudi stanovanjsko vprašanje solidarnostnega upravičenca, ime nika pravice uporabe, kadar ima lastnik stanovanja pravico do vselitve v predmetno sti novanje v skladu s 83. členom Zakona o stanovanjskih razmerjih.« 9. člen Dodan je nov, 60. člen, ki se glasi: »Spremembe m dopolnitve Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostni stanovanj v občini Vrhnika pričnejo veljati, ko jih sprejme Zbor uporabnikov skupščit SSS Vrhnika, uporabljati pa se pričnejo 8. dan po objavi v Našem časopisu.« 10. člen Dodan je nov, 61. člen, ki se glasi: »Z dnem uveljavitve sprememb in dopolnitev Pravilnika o pogojih in merilih za dodelji vanje solidarnostnih stanovanj v občini Vrhnika preneha veljati Pravilnik o pogojih in m< rilih za dodeljevanje družbenih stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost ot čine Vrhnika, kije bil sprejet 17. 11. 1982. PREDSEDNIK ZBOPJ Aksentije Dordevič, 1. j Na osnovi 19. člena DD o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravni! družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu SR Slovenije in 9. člen Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti, občini Vrhnika objavlja Zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skud nosti Vrhnika SKLEP o določitvi cene kv. m stanovanja v individualni gradnji, ki je 300.000 din in se uporablja pri dodeljevanju stanovanjskih posojil od 1. 7. 1987. PREDSEDNIK ZBORJ Aksentije Đorđević, 1. Na podlagi odloka o vzdrževanju skupnih objektov in naprav na melioracijskih območj* občine Vrhnika je skupščina KZS občine Vrhnika na predlog investitorja melioracij K Vrhnika dne 2. 6. 1987 sprejela naslednji: PROGRAM VZDRŽEVALNIH DEL NA MELIORACIJSKIH OBMOČJIH V OBČINI VRHNI KA ZA LETO 1987 V občini Vrhnika je do sedaj skupaj izvršenih in zaključenih 130 ha hidromelioracij kmt tijskih zemljišč, ki se nahajajo na treh (3) kompleksih, in sicer. - hidromelioracija Ligojna (pri hlevih), izvršena v letu 1976, zajema 37 ha kmet. zemlji! - hidromelioracija Bevke (pri Kaminu), izvršena v letu 1981, zajema 18 ha kmet. zemljiJ - hidromelioracija pod Veliko in Malo Ligojno, izvršena v letu 1985, zajema 75 ha krnel zemljišč V skladu z odlokom o vzdrževanju skupnih objektov in naprav na melioracijskih območji občine Vrhnika bodo v letu 1987 opravljena naslednja vzdrževalna dela: I. Hidromelioracija Ligojna(1976) in hidromelioracija pod Veliko in Malo Ligojno (1985 Na navedenih kompleksih je potrebno v letu 1987 najkasneje do 30. septembra izvršiti na slednja vzdrževalna dela: 1. Vzdrževanje brežin jarkov v skupni dolžini 4700 m: a) za optimalno vzdrževanje brezine jarkov je potrebno najmanj enkrat pokositi in poko šeno odstraniti iz jarka. b) Eventualne zdrse in udore brežin jarkov je potrebno sanirati c) mostove in propuste je potrebno vzdrževati tako, da služijo svojemu namenu d) vsakršno zarast ob jarkih in poteh je potrebno redno odstranjevati. Za navedena dela so v skladu z občinskim odlokom zadolženi lastniki in uporabniki km( tijskih. zemljišč ob melioracijskih jarkih in poteh, ki dela opravijo z osebnim delom ali pomočjo strojne skupnosti. Posamezni melioracijski odbon so dolžni opozarjati in orga nizirati lastnike in uporabnike kmet. zemljišč, da opravijo vzdrževalna dela. 2. Vzdrževanje cevne drenaže: a) čiščenje izlivk - odstranjevanje zarasti in mulja b) popravilo in namestitev betonskih izlivnih plošč Navedena vzdrževalna dela opravijo lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč ob melio racijskih jarkih z osebnim delom. 3. Vzdrževanje poti in kolovozov: - kolovoze in poti je potrebno vzdrževati tako, da so v voznem stanju. Za vzdrževanje j zadolžen melioracijski odbor in lastniki ter uporabniki zemljišč, ki uporabljajo določeni pot oz. kolovoz. II. Hidromelioracija Bevke pri Kaminu 1. Vzdrževanje brežin jarkov v skupni dolžini 6200 m: a) z vrbovjem zarasle brežine jarkov je potrebno posekati in odstraniti iz jarka, b) najmanj enkrat je potrebno pokositi vse brežine jarkov in pokošeno odstraniti iz jarka c) kolovoze je potrebno vzdrževati tako, da so v voznem stanju. Za navedena vzdrževalna dela so v skladu z občinskim odlokom zadolženi lastniki in upo rabniki kmet. zemljišč ob melioracijskih jarkih in poteh, ki dela opravijo z osebnim delo« ali s pomočjo strojne skupnosti. Melioracijski odbor je dolžan opozarjati in organiziral lastnike in uporabnike kmet. zemljišč, da opravijo vzdrževalna dela. Vsa navedena vzdrževalna dela morajo biti opravljena najkasneje do 30. septembra. P< tem datumu v skladu z občinskim odlokom posebna komisija preveri stanje na meliora cijah in naredi zapisnik. Po ugotovitvi komisije naroči investitor melioracij (KZ Vrhnika izvedbo neopravljenih vzdrževalnih del na račun lastnika oz. uporabnika kmet. zemljišča ki tega dela ni opravil do roka. Izterjavo sredstev za ta dela opravi davčna uprava St Vrhnika. V tričlanske melioracijske odbore so izvoljeni naslednji lastniki in uporabniki kmetijski! zemljišč: - za melioracijo Bevke: Anton Keržmanc, Bevke 68 Janko Japelj, Bevke 27 Lado Lenarsič, Bevke 40 - za melioracijo pod Veliko Ligojno: Pavel Bradeško, Vel. Ligojna 17 Jože Ogrin, Vel. Ligojna 21 Jakob Leben, Vel. Ligojna 26 - za melioracijo pod Malo Ligojno: Stanko Samotorčan, Mala Ligojna 3 Anton Kavčič, Mala Ligojna 5 Franc Podlipec, Mala Ligojna 4 - za melioracijo Ligojna pri hlevih: Jakob Mavsar, Vel. Ligojna 14 Franc Jereb, St. Vrhnika 14 Avgust Ogrin, Vel. Ligojna 15 Pri KZ Vrhnika organizirana strojna skupnost za vzdrževanje melioracij opravlja vzdrž* valna dela na pobudo posameznih melioracijskih odborov m lastnikov oz. uporabniko> kmet. zemljišč. Vzdrževalna dela, kijih do 30. septembra opravi strojna skupnost, sofinajj; cira 50 % Samoupravni sklad za intervencije v kmet. in porabi hrane občine Vrhnike, 50 " pa lastniki in uporabniki kmet. zemljišč. Vsa vzdrževalna dela, opravljena po 30. septembru po nalogu kontrolne komisije, pa plačajo 100% lastniki in uporabniki kmet, zemljišč ob nevzdnfevalnem melioracijskem objektu. Vrhnika, junij 1987 Predsednik skupščine dipl. ing. Tomaž Mes* ■ KOLESARSTVO Asfaltna ploščad na Stari Vrhniki Dolgoletna želja mladine na Stari Vrhniki, da uredijo svoje košarkarsko igrišče, se končno uresničuje. Pred mesecem dni so delavci SCT položili asfalt na površini 510 kv. m. Poleg igrišča, ki bo služilo za košarko in mali nogomet, urejamo tudi balinišče, tako da bodo na svoj račun prišli tudi starejši krajani. Potrebno bo še veliko postoriti, da bo ploščad dobila dokončno podobo. Delovne akcije, ki potekajo v soboto dopoldne ter v torek in četrtek popoldne, so sicer zadovoljivo obiskane, toda aktivni so predvsem mlajši, pogrešamo pa prisotnost nekoliko starejših mladincev, pri katerih je odziv precej slabši. Računamo, da bo ploščad dobila dokončno podobo konec avgusta, saj je potrebno postaviti še zaščitno ograjo, konstrukcijo košev in ograditi balinišče. Poleg igrišča bomo uredili tudi otroško igrišče, da bodo na svoj račun prišli tudi najmlajši. Ob tej priliki bi se radi zahvalili Telesnokulturni skupnosti Vrhnika, ki je financirala izgradnjo igrišča, in Krajevni skupnosti Stara Vrhnika za ostalo pomoč. Na koncu bi radi pozvali vse mladince, ki se še niso odzvali pozivu na delovne akcije, da to storijo čimprej, saj bomo lahko le tako hitreje usposobili igrišče, da bo služilo svojemu namenu. ŠD »POVŽ« Franci Petkovšek Na maraton Franja Kolesarji, ki so bili na Dakijevem memoriatu, so prejeli poseben pokal za najštevilnejšo udeležbo, saj jih je bilo iz vrhniške sekcije čez trideset. 22. julija pa bodo naši kolesarji spet kar najštevilneje pritisnili na pedale na maratonu Franja. Vsi, ki želite na ta maraton, se prijavite v ŠD Partizan Vrhnika, telefon 751-484. Zbirno mesto bo pred Partizanom na Vrhniki 22. julija, odhod bo ob pol sedmih (velja torej priti vsaj 10 minut prej). Štartnino plača ŠD Partizan Vrhnika. Kolesarska sekcija pa hkrati vabi in poziva vse tiste kolesarje, ki vozijo kolo, pa še niso vključeni v Partizanovo sekcijo, naj se ji pridružijo. ALPINIZEM Vzponi alpinističnega odseka Vrhnika v letošnjem letu_ Končala seje še ena zelo uspešna zima. Vremenske razmere so bile v Alpah letos dokaj neugodne, tako da je bilo opravljenih nekaj manj plezalnih vzponov (manj preplezanih zamrznjenih slapov), vendar so bili ti kvalitetnejši. Nekaj vzponov pozimi: - Slapovi Pekel pri Borovnici 60-70°; 160 m: Bojan Otoničar, Milena Oblak, Jože Verbič, Rado Kovačič - Sinji slap pod Češko kočo 60°-80°; 1 50 m: Janez Rožmanec, Bojan Otoničar - Levi in desni slap v Tamarju 70°-80°; 80 m: Bojan Otoničar, Milena Oblak, Marko Lončar, Rado Kovačič - Kaskade v Trenti: Srečko Likar GRAPE: - Kotliška grapa 400 m: Marko Debevec in Stojan Rus - Grapa med Babo in Ledinskim vrhom 45-50°: 500 m Janez Rožmanec in Bojan Otoničar - Butinarjeva in Pripravniška 40-50°; 200 m: B. Otoničar, J. Rožmanec, M. Oblak, R. Kovačič, J. Verbič, S. Likar TURNI SMUKI - Mojstrovka - Prisojnik - Med Sitom glave, Kredarica ZIMSKE SMERI: ~ Centralna v Babi 900 m T11+ ~ Trmasti kamini 300 m IV-V Zaradi neugodnih vremenskih razmer smo se selili iz mrzlih v toplejše kraje pri morju. Tu sta najbolj znani plezališči Črni kal in Osp. 1 u je še v februarju veliko mladih plezalcev, ki želijo dobiti dobro formo pred sezono. Tudi v Ospu smo v tem obdobju splezali nekaj le-P'h smeri: ; Medo V; 100 m B- Otoničar, M. Oblak, R. Kovačič, J. Rožmanec ~ Goba VI; A2 200 m B- Otoničar, Janko Verbič, M. Oblak, R. Kovačič, Ivan Tomažin ~ Prečenje IV+A1 200 m J- Rožmanec, R. Kovačič ~ Italijanska V+A1 150 m B- Otoničar, M. Oblak K° pa se je otoplilo tudi pri nas, smo začeli trenirati v plezalnem vr-'Cu v Močilniku. Zaradi mrzle zime in erozije ga je bilo potrebno za-r^di varnosti najprej malo očistiti in zavarovati zaradi varnejšega Rezanja. 's prvomajske praznike sta se dva člana udeležila tradicionalnega shoda alpinistov v Paklenici. B. Otoničar in J. Rožmanec sta spletla nekaj smeri: t Karakore V+ 1 50 m 1 Sašeti V+ 100 m > Velebitaška VI 400 m > Union (Bojan prosto p. VII) 100 m : Šaleška V 200 m ^rečko Likar pa je odšel v znano plezalno središče prostih plezalcev .Arcu nad Lago di Garda (Italija) in opravil tam več prostih pono-Jt.ev VII. težavnostne stopnje. ■ Juniju načrtujemo skupno turo za alpiniste in pripravnike v viso-*°9orje. Hišni svet na Klisu 27-34 išče kurjača. Plačilo po dogovoru. ,n*ormacije pri tov. Rode na telefonski Št. 751-41 3. Zmagovalno moštvo SGP Grosuplje najuspešnejše Šestnajst ekip v malem nogometu iz Vrhnike, Ljubljane in Grosupljega je nastopilo na dvodnevnem turnirju v športnem parku na Vrhniki. Organizator je bil Čebelica, praktične nagrade pa je prispevala gostilna Trta. V izenačenih bojih je imela največ uspeha ekipa iz Grosupljega, ki je v finalu premagala Avto Smogovce s 4:1. Rezultati: četrtfinale: Gostilna Trta: Kovačič Štrumfi 5:4,Zaba Bistrica: Grosuplje 2:3, Zmaji: Džeksoni 3:2, Navijači Partizana: Avto Smogov-ci 1:2. Polfinale: Gostilna Trta : Grosuplje 1:3, Zmaji : Avto Smogovci 1:3. Ža 3. mesto: Gostilna Trta : Zmaji 2:3 za 1. mesto: Grosuplje : Avto Smogovci 4:1. MOMIR ARSIĆ POPRAVEK V članku ob 40-letnici predšolske vzgoje na Vrhniki ste navedli napačne podatke - tiste, ki se nanašajo na mojo mamo Antonijo Kuc-ler. Pravilna podatka se glasita: - ustreljena je bila 2. septembra 1942 (prilagam fotokopijo italijanskega poveljstva za 2.9.1942, ko so usmrtili še druge vaščane Drenovega griča in Lesnega brda) - za narodnega heroja je bila proglašena 21. julija 1953. VINKO KUCLER ZAHVALA V noči iz četrtka na petek (06. 07. 87) je strela zanetila požar na mojem kmečkem poslopju (hlev). Pri gašenju požara so sodelovale gasilske brigade iz naše občine ter poklicni gasilci Ljubljane, zato bi se jim prisrčno zahvalil za trud, katerega so vložili. Prav tako velja zahvala vsem krajanom, ki so nam pomagali pri odstranjevanju posledic požara. FRANC JEREB Stara Vrhnika 14 KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA Opekarska 55, VRHNIKA Odbor za medsebojna delovna razmerja Komunalnega podjetja Vrhnika objavlja: prosta dela oziroma naloge: 1. VODOVODNOINŠTALATERSKA DELA 2. STROJNOKLJUCAVNIČARSKA DELA 3. ZIDARSKA DELA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1: KV vodovodni instalater in 6 mesecev delovnih izkušenj, pod 2: KV strojni ključavničar in 6 mesecev delovnih izkušenj pod 3: KV zidar in 6 mesecev delovnih izkušenj. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov podjetja v 15 dneh po objavi. Zamenjam trisobno družbeno stanovanje za dvosobno oz. enosobno ali garsonjero. Resne ponudbe pod »Jesen«. ZAPOSLIM AVTOKLEPARJA (interesenti, javite se po 1. avgustu) BORIS MAROLT * BEVKE 79, VRHNIKA Na Vrhniki vzamem v najem manjše stanovanje ali sobo, primerno za 2 osebi. Ponudbe na telefon: (063) 881-311 dopoldne ali (063) 858-169 popoldne Igor Fastič, Rimska 3/7, 63320 Titovo Velenje BEAUTY STUDIO KOZMETIKA OBRAZA IN TELESA Mojca Rode Vrhnika, Stara cesta 29 VAM NUDI - popolno nego obraza - nega aknaste kože po postopku Plasma Margill - odstranjevanje bradavic in drugih kožnih izrastkov - trajno odstranjevanje dlak z el. iglo - zdravljenje celulita z bio - kozmetiko (morskimi algami in glino) - telesno masažo VAM SVETUJE IN POMAGA PRI - načinu ličenja - izbiri kozmetičnih preparatov - izbiri pravilne shujševalne diete VAM OPRAVI MERJENJE KRVNEGA TLAKA KOZMETIČNE USLUGE SO VAM NA VOUO OD 15. 7.1987 dalje in sicer od PONEDELJKA do PETKA - od 8. ob sobotah od 8. - 13. ure. CENJENA NAROČILA SPOROČITE NA tel. št. 752-319. 12. (15.-19. ure); Svet šole - delegacija delavcev Osnovne šole Log-Dragomer na podlagi sklepa sestanka dne 1. 6. 1987 razpisuje: javno licitacijo za prodajo osnovnega sredstva - mizarskega stroja MIO STANDARD OSIJEK (krožna žaga, poravnalka). Cena po dogovoru. Interesenti si lahko stroj ogledajo na Osnovni šoli Log-Dragomer v učilnici tehnične vzgoje vsak dan (razen sobote in nedelje) od 7. do 13. ure. Prometni davek v prodajno ceno ni vračunan in ga plača kupec. V spomin Nismo mogli verjeti, toda bilo je res. Franc Langenvalter je umrl. Bil je že nekaj časa hudo bolan, vendar je zdravnike ubogal in le občasno se je slabo počutil. Potem pa nenadoma: Stari Langije umrl. V mesecu dni je kultura izgubila dva sodelavca, ki sta skrbela za naše hiše. Cankarjev dom Gustlna, Cankarjeva rojstna hiša pa Langita. Dolga leta, od 8. 5. 1980 pa do 15. 12. 1986, kakor je sam zapisal v Knjigo obiskovalcev, je »mostertt hodil odpirat Cankarjevo rojstno hišo. Kuril je staro krušno peč, da je v hiši dišalo po dimu, brisal prah, pomival okna in prodajal mladim obiskovalcem značke in knjižici Vrhnika prečuden kraj ter Ivan Cankar iz zbirke Obrazi. Rad je ime' hišo in ni dovolil, da bi brskali po njej. Če je bilo potrebno, je tudi opozoril na red in disciplino. »Veš, saj kar lažje živim, ko imam to obveznost« je odgovarjal, ko so ga prijatelji pri balinanju dražili, da dela skoraj zastonj. To je bilo res. Skromna nagrada, ki jo je prejemal, ni poplačala njegove zvestobe Cankarjevi rojstni hiši na Klancu. Vsem, ki smo ga poznali, ga imeli radi in spoštovali njegovo delo. bo ostal v lepem spominu. ZAHVALA Ob smrti našega dragega ata Aleša Gabrovška se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darovano cvetje. Zahvaljujemo se tudi obrtniškemu društvu, pevcem in gospodu kaplanu za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Ivana, otroci, vnuki in pravnuki ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega atija, sina, brata Bojana Marklja se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, pomoč in tolažbo ki so nam jo nudili v teh težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi obrtnemu združenju Vrhnika za poslovilne besede, vsem, ki so kakor koli pomagali, ter gospodu župniku, pevcem in organistu za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta in dedija Franca Japlja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za številne izreke sožalja, za darovano cvetje in tople besede tovarišem ZZB NOV, Jakobu Petrovčiču, gospodu župniku, pevskemu zboru in vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala osebju borovniškega zdravstvenega doma za vso skrb in nego, hvala vsem, ki ste nas tolažili in nesebično pomagali v teh težkih trenutkih. Žalujoči: sin Jože. hčerki Majda in Bernarda, vnuk Borut in drugi Borovnica, 12. 7. 1987 Z železniške postaje v Verdu: Nekateri starši so svoje otroke prvič »same« poslali od doma. Čeprav so bili nekateri zaskrbljeni, so po vrnitvi videli, da so bili v dobrih rokah. ŠOLA V NARAVI ZA ČETRTOŠOLCE Zdaj pa na plavanje Sklenjena so bila nova prijateljstva V Valovinah - ne samo šola plavanja Tudi letos je bilo 320 četrtošolcev v šoli v naravi v Valovinah pri Puli. Z vseh treh šol, z borovniške, vrhniške in z Loga so se otroci učili plavalnih veščin deset dni, kar je glavni namen šole v naravi. Letos jim je vreme sicer nekoliko zago-dilo, tako da niso bili vsak dan v vodi. Pa kljub temu so se tudi letos otroci naučili veliko, saj je prav gotovo šola v naravi posrečena oblika pedagoškega dela tudi zato, ker se otroci navadijo na kolektivno življenje, cel dan so skupaj z vrstniki in tudi z učitelji se še bolj zbližajo. Ravno tu se prijateljstvo in tovarištvo še bolj okrepi. Ko smo jih obiskali v Valovinah, je bilo naselje polno otroške razigranosti, vse mogoče počno. Toda skrbne tovarišice in tovariši jih ne spustijo povsem z vida. Za otroke je letos skrbelo trinajst razredničark in triintrideset vaditeljev. »Od tega je kar triindvajset zunanjih sodelavcev in pet praktikantov s pedagoške gimnazije, ki tu opravljajo prakso. Pohvaliti moram njihov trud, še posebej pa zato, ker jih je kar precej, ki že veliko let tudi svoj dopust žrtvujejo za našo šolo v naravi. Tako, delo teče lepo po načrtu. Tu so namreč idealni pogoji za naše delo. Naselje je na polotoku in otroci se med hišicami kar prijetno počutijo. Pa tudi učitelji smo se že kar navadili na ta kraj. Nenazadnje so tudi cene dokaj Rafel Jaklič: Tudi takšnale šola veliko da otrokom. Edo Zupan in Damjan Žnu s svojo skupino. Borovnicam po nogometni tekmi. Drago Verbič in Ferdo Simkovec sta z Romanom Železnikom in Mirom Miklavčičem praktično že od vsega začetka šole v naravi med tovariši. Veliko vaših otrok so že naučili plavati. ugodne, saj so starši za desetdnevno bivanje in hrano svojih otrok plačali 5 starih milijonov. Seveda pa je ostale stroške krila izobraževalna skupnost,« smo izvedeli od vodje šole v naravi Rafaela Jakliča. Čeprav je bistven namen take šole, da se otroci nauče plavati, pa ne gre samo za učenje plavanja. Vsak dan imajo tudi dve uri pouka. Seveda je program usmerjen k spoznavanju narave in k likovnemu pouku. Poleg tega so imeli več krajših ekskurzij, ogledali so si areno, nekajkrat so odšli tudi na ples in še marsikaj so počeli. Skratka, prilagajanje otrok na novo okolje in kolektivno življenje sta pomembni vrednoti šole v naravi in upajmo, da bo, takšna kot je, ta šola še dolgo živela. Letos je pedagoško delo vodila Valerija Steblaj. Načrtovano snov: primorski svet, življenje ob morju, v morju, morje kot vir hrane, ladjedelništvo, nekaj zgodovine o Istri in še marsikaj drugega so v celoti predelali in utrdili. Reševali so tudi učne liste, pisali dnevnike in sestavke o zanimivih dogodkih, slikali motive v kampu in ob morju in seveda tudi računali izdatke od skupnega denarja, ki so si ga prislužili z zbiranjem starega papirja in so jih imeli sedaj za vstopnine, sladoled, za pijačo na plesu. Precej novega so spoznali in se na--učili v šoli v naravi. Domov so se vrnili bogatejši za marsikakšno izkušnjo. K stenskemu časopisu so hodili prebirati, kaj počno sošolci. Našli so tudi morsko želvo in z zanimanjem so si jo ogledali. Poštar je prinesel težko pričakovana pisma. Nad zdravjem otrok je bdela zdravnica Andreja Zupan. Hujših poškodb ni bilo, le nekaj manjših prask in tudi meduza ni prizanesla temu fantu Vsi so se vrnili zdravi. Cenjene stranke obveščam, da od 25. 7. 1987 ne sprejemam strank na Tržaški 60, temveč v novem lokalu »2« na Stari cesti 2. Tja je preneseno uokvirjanje slik, gobelinov in fotografij, kasiranje in izdelava paspartujev. Vzporedno poteka v tem lokalu tudi restavratorska in konservatorska dejavnost dr. Franca Curka. Lokal je odprt vsak delavnik od 17. do 19. ure. BOJAN NOVAK dr. FRANCI CURK OBVESTILO Občinski odbor ZZB NOV Vrhnika obvešča vse člane in druge občane, da je naša pisarna od 1. junija 1987 dalje v prostorih Črnega orla (v pritličju, druga vrata desno). Naš naslov je: Občinski odbor ZZB NOV Vrhnika, Cankarjev trg 4, Vrhnika , J Stanovanjska zadruga Vrhnika Tržaška 12, Vrhnika Člane zadruge obveščamo, da je Upravni odbor na svoji 5. seji 25. 6. 1987 sprejel sklep o spremembi uradnega časa za stranke v času letnih dopustov. Uradne ure za stranke bodo v času od 1. 7. 1987 do 31. 8. 1987 naslednje: ponedeljek: od 12. do 15. ure sreda: / od 9. do 12. ure in od 13. do 17. ure četrtek: od 13. do 15. ure Prosimo člane zadruge, da to spremembo sprejmejo z razumevanjem. Predsednica UO SZ Vrhnika Ljuba Oven -,-,-,- Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrh-, nika — ureja uredniški odbor: MarirtaJereb (predsednik), Vida-Curk, Milorad Borčič, Jakob Su-sman, Milan Selan, Cvetka Glumac, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Ivan Žitko tehnični urednik) — Naslov uredništva: Oi: SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika — Številka žiro računa: ! 501.10-678-54000 - Telefonsku številka uredništva: 751 -325 Tisk: Tiskarna Ljudska pravi-' ca, Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Po mnenju Sekretariata za informacije v "Is SRS na podlagi 7.' točke prvega Odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis;*, oproščen prometnega davka! Urejeno dvorišče KZ Vrhnika Ob koncu maja in v začetku junija so na dvorišču vrhniške Kmetijske zadruge brneli stroji Komunalnega podjetja Vrhnika in okolica odkupnega prostora, trgovine in skladišča je dobila novo podobo. Urejena okolica in asfaltna prevleka bosta omogočili delavcem KZ, pa tudi njenim kooperantom, boljše razmere za delo. Na tem mestu, kjer poteka ves odkup živine in kmetijskih pridelkov in kjer je uskladiščen reprodukcijski material, v prihodnje ne bo več blata in drugih nevščenosti, ki so jih povzročale vremenske neprilike. Možnost za to prepotrebno investicijo se je pokazala po zaključnem računu v KZ, ko so se njeni koope-rantje odločili, da denarno priskočijo na pomoč. Tekst in foto: VERA GREBENC Polaganje asfalta na dvorišču KZ. Kros v Poćtipi Člani ŠD Lipa so v sodelovanju s člani polharskega društva v nedeljo,26. 4. 1987 v počastitev praznika OF pripravili tradicionalni kros na Rupe. Na startu pri gostilni Jurca se je zbralo 73 tekmovalcev,ki so se v lepem vremenu postavili na 4 km dolgi progi. Najboljši tekači so pritekli do cilja.ki ga od starta ločuje približno 200 m višinske razlike, v 13 minutah.Nekaterim je bilo bolj vroče in so potrebovali več časa. Vsi so srečno prispeli na cilj,kjer so v veselem razpoloženjut er ob skrbi članov polharskega društva pričakali na razglasitev rezultatov. Tekmovalci so tekli v 11 kategorijah.