S
CT5N1STV0 ZAME Jo ▼ LinHJanj; PranCBkanslra uftea S». 8 karna I. nndstrA Uradna ure vt stranke so od 10. do 11. loldoe in od 6. do 6. povoldne vsak dan razen nedelj in mikov. RokopiPT so tv vraCojo. NcfranKlrau« nismo e ftf? sprejemajo
ROCNINA celoletna
mo s o
pošiljanjem na doni in
«<wv/atinjn .	[iv i	" j '" j j..
Btro-Oprsko in boeno K 21*60, pollelna K 10*80, četrtletna
HO. mesečna K 1*80- za Stinčijo celoleino K 7C'4Q: 7.» inozemstvo in Ai’ crTc ct’ole!no 1. 36'-
Posamezne številke po 8 vin.
Ste v. 758.
V Ljubljani, v soboto dne 13. decembra 191 8.
/ARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov
oh yn} M. flopolflnc.	*, \ •
ui'itAViNi^i>»t* nihaji« v .Selonliui^ov mic ;J.ov. 0, LL# m uraduje za. *1innke nd 8. <tn 2. dopoldne in o«!	c]o 7 zveta
InaeiaO: enobiopiu: pfelilvtsiioa o0 vin., ttugojBu pro6to^, posiacu
}•' il* * C K;:11 •	'	:	.	im ti li |f' ' :i'ii • : t .*vr<M\ v
NoifAnti ii HD;t at’ * > romalo trmi Iti run •! j j i s«n: *	ur	'■?}*] o
~ ir	.»oiluli;	UCjjl *«Mi; -u ; OHiiitU tii'Ok»iC. ■ ■—■■■ I *»
Leto lil.
Eksistenčni minimum.
Vodja finančnega ministrstva gospod baron igel se hudo jezi zaradi uspeha, ki so na sojini demokratje dosegli pri glasovanju o oseb-dohodarini, Izmed mnogih predlogov, s ka-rhni so hoteli zboljšati novelo k omenjenemu koiiu, jc bil sprejet eden: Da se zviša eksi-enčni minimum od 1200 na 1600 kron. In to
-	>li gospoda Engla. Ker pa se srdi gospod ba-[] «1 Engel, so tudi.vladni mameluki v državnem J «ru iz sebe, pa si belijo glavo s komplicirani vprašanjem, kako bi mogel parlament Yreči svoj lastili sklep, da bi bil finančni go->od baron zopet zadovoljen. Pota sicer še ni-> našli, toda tudi upanja še tiiso opustili, in z trajnostjo, ki jih pri pametnih rečeh takoj za-nsti, mučijo svoje uboge glave, da bi iztlačili njih kakšno misel.
čemu toliko jeze, čemu toliko truda? Finančni vodja pravi, da izgubi z določbo, ki je a v parlament« sprejeta, 4.7 miljona davkov leto. Ta številka napravi na nepoučene ljudi ko vtisk. Ali kakor ni pošteno trgali posa-lezne besede iz kakšne celote, pa jih zlorab-ti, tako je tudi nelojalno operirati s posa-eznimi Številkami, ki so izluščene iz celotnega ičuna. Štiri miljone sedem stotisoč kron je imoposebi lep denar; če se pa vpošteva. da lasajo novi v parlamentu pravkar dovoljeni ivki skupaj okroglo 150 miljohov, je treba 'iznati. da svota štirih do petih miljonov ne ire igrati odločilne vloge. In če pravijo go-.->dje celo, da prihaja zaradi socialno demo-tratičnega predloga službena pragmatika dr-ivnih uradnikov in uslužbencev v nevarnost, mora reči, da je to hinavščina, ki presega rse meje.
Eksistenčni minimum pomeni tisti dohodek, za življenje brez revščine neobhodno po-'eben. Doslej je veljal letni dohodek 1200 K tak minimum. Treba se je pa le spomniti, da bil zakon, ki jc oprostil ta dohodek od oseb-:ga davka, sklenjen leta 1896. Minilo je torej J tega časa sedemnajst let; in kdo bi se upal rditi, da se niso v tem Času izpremenile raz-lere? Vprašanje draginje ne pride z dnev-ga reda. Ne enkrat, ampak mnogokrat so se >d tem podražile cene življenskih potrebščin, i kdor zasluži danes 1600 kron, ne živi za šti-sto kron boljše, kakor če je takrat zaslužil >00 teniveč si more razmeroma še manj pri-tf/iti Ako je bil S 1200 kronami oproščen i le torej znatno prikrajšan, Ce ga mora ji nd 1600 kron plačevati.
k^pvilke se tekom časa v svojem pomenu :J,taio Tega ne sme prezirati davčna po-prernitiJ	ko|jfj(aj	pravična.	Zaradi
n socialni demokratje po pravici zahtevi? i se zviša eksistenčni minimum časov-emu položaju primerno in da se delavcem, ,i,rHiikom malim kmetom, malim urad-•£	. ne jemlje za davke tisti denar, ki ga po-
fe e?o za golo življenje. Dohodki do vštev-h ifinn kron naj se oproste osebnega davka. q tem n" rečeno, da človek, ki nima višjih Inhodkov ne bi bil davkoplačevalec. Tudi v ■Jr« imamo sistem indirektnih davkov, ki fpSajo“e* Izjeme. Kdor Je kruh kdor #ile kavo kdor si jo zasladi, kdor se oblači, tflnr stanuie pod streho plačuje indirektne dav-fin £ rine pa naj bo miljonar ali pa dninar. !a največie bogataše so indirektni davki enak. ^akor za največje reveže. Moka za delavčev rruh ni nič manj obdavčena kakor za kapitala itovo torto in ubog hlapec ne plača ob čašici »zelenega« nič manj davka kakor ponosen abrikant ob finem likerju. Ker je revnega ljud-Stva vendar veliko več kakor bogatinov, pla-lulejo torej siromašne mase ogromno večino Indirektnih davkov; in ker ne more miljonar pojesti stokrat ali tisočkrat toliko kolikor delavec, plačuje revno ljudstvo v primeri s svo-Jim! dohodki neznansko ve£ indirektnih dav-
kov kakor bogataši.
če je za sedaj z ozirom na sestavo parlamenta nemogoče odpraviti indirektne davke na življenske potrebščine, kakor hočejo socialisti, je le skromna zahteva, da se mali dohodki vsaj pri direktnih davkih razbremene. In če se je to doseglo s socialno demokratičnim pred-
logom. nima finančni minister nobenega povoda, da bi se zaiadi tega jokal. Ako ostane nižjim slojem nekoliko vinarjev več za življenje, se zvišajo vsled tega dohodki iz indirektnih davkov. Razun »ega pa izguba itak ni tako velika, kakor bi kdo sodil po tarnanju gospoda Engla. Zakaj tri do štiri miljone profiiira država že s tem, ker je bil sprejet predlog poslanca Lukasijeviča, da se obdačijo dohodki rent, ki prej niso stali v računu vlade.
Sicer pa je komično, ako se vodja finančnega ministrstva joka zaradi odpadka štirili miljonov. ko je prej velikodušno odklanjal mnogo večje dohodke. Socialni demokratje so predlagali višji davek na šampanjsko vino; večina je to odklonila. Predlagali so višji davek na konjske stave; tudi to so zavrgli gospodje od večine. Predlagali so davek na ekvipaže za hiksus; večina ga ni marala. In gospod Engel ni tožil zaradi teh izgub. Socialni demokratje so pri noveli o osebnem davku predlagali višje postavke za bogate dohodke, predlagali so, da naj se obdavčijo dohodki samostanov, častnikov in članov cesarskega doma. Vse to je od-kolnjeno. Da bi bil delavec, ki zasluži 1300 K na leto, prost osebnega davka, se zdi gospodom grozno; da general, ki ima desetkrat toliko dohodka, ne plača nič, se jim zdi popolnoma v redu.
In tu ni šlo za štiri miljone! Kdor ima 200.000 kron dohodkov in še več, bi gotovo ne zabredel v pomanjkanje, ako bi oddal državi kakšen stotak več nego so mu gospodje rahločutnega srca predpisali. In to bi bilo pravično tudi zato, ker bi v večini slučajev tudi ta davek plačeval indirektno oni, ki zaslužijo kapitalistom take ogromne vsote. Med delom in delom je gotovo razlika in nihče ne trdi, da ne bi smelo biti n. pr. zdravljenje bolnikov ali pa iz-defavanje globokoumnih tehničnih načrtov bolje plačano kakor mehanično kidanje snega. Toda največji dohodki niso plača za najboljše delo, temveč se zbirajo v blagajnah po zaslugi tujega dela, in tistemu, ki jih uživa, pogostoma ni treba geniti z mezincem.
Ako pa Je finančni minister tako nežnega srca, da noče ničesar več odščipniti od takih brez dela pridobljenih dohodkov, tedaj se mora odločno vztrajati na tem, da se uveljavi nekoliko te nežnosti napram onim. ki s trdim delom Jcomaj toliko zaslužijo, da prehranijo sebe in svoje družine. Obdačenje najmanjših dohodkov je nekulturno delo, kajti če se pusti delavskim slojem le to, kar absolutno potrebujejo za materijalno življenje, se Jim obrezuje duševna hrana, katere tudi ni dobiti brez denarja. Taka politika pa je tudi protinarodna in pfrotidržavna Ljudstvo navsezadnje ne živi v državi le za to, da se zaznamujejo pri ljudskem Štetju številke in da prihajajo na nabore rekruti. Inteligentnost prebivalstva ni za državo nič manj važen faktor, kakor davki, ki jih plačuje. Da pa se more inteligentnost razvijati, mora biti ljudstvu gospodarsko omogočeno, da diha. V svojem interesu bi morala država hrepeneti po tem. da izgine revščina, ne pa da polaga svojo roko na vsak vinar, o katerem misli, da bi si ga moglo ljudstvo odtrgati od ust.
Poslanci, ki so glasovali za socialno demokratični predlog, so lahko prepričani, da Je to glasovanje odobravala vsa množica delavstva, malega obrtništva, male kmetije, malega urad-ništva, sploh vsa tista masa, ki mora trdo delati za pičle dohodke in se dannadan boriti za svojo eksistenco. Zato nimajo nobenega razloga, da bi se vdajali pritisku vlade in ovrgli, kar so sami sklenili, če pa misli gospod Engel mobilizirati gosposko zbornico proti sklepu poslanske zbornice, tedaj ne smejo gospodje po zabiti, da bi sklep, ki bi ovrgel zvišanje eksistenčnega minima razburil mase prebivalstva, in gosposka zbornica pač nima povoda, za po-množevanje onih čuvstev, ki so se doslej razvila med ljudstvom z ozirom na dosedanje ravnanje gospodov gospodskih zborničarjev v ljud skih vprašanjih.
Socialna demokracija bo stala na straži, da prepreči uničenje pridobitve, ki je bila potrebna
Volilci mestne kurije!
V	torek, 16. L m. volijo mesta in trgi svoje poslance v kranjski deželni zbor. Jugoslovanska socialno demokratična stranka je postavila v tem razredu sledeče kandidate:
V	Ljubljani:
1. okra) (St. Jakobski okraj, Dvorski okraj h predkraji)
IVAN MLINAR korektor v Ljubljani in
FRAN BARTL upravnik v Ljubljani.
2. okraj (Šolski okra), Kolodvorski okraj
In Vodmat)	w	„
OASPAR stermšek
železničar v Ljubljani
in
JOSIP ZUPAN mizar v Ljubljani.
Vsak teh dveh okrajev voli po dva kan didata in je treba oba zapisati na glasovnico
V	Idriji:
ETBIN KRISTAN pisatelj v Ljubljani
Sodrugl volilci! Olasujte složno za naše kandidate in skrbite, da se ne izgubi noben glas.
Po ostalih mestih in trgih Vas poziva stranka, da ne glasujete za klerikalne kandidate.
Deželno zastopstvo Jugoslovanske soc. dem. stranke.
Dnevne beležke.
—	Iz magistralnega Kremlja. Na snočnjl seji ljubljanskega magistratnega gremija Je bilq sklepati o oddaji nekaterih ustanov. Ljubljanski magistrat ima prezentacijQ za dijaško ustanovo Janeza Baptista Wagnerja, katero oddaja ad-montski samostan. Pogoj je, da je prosilec s
Kranjskega doma in da je študiral gimnazijo v Oradcu. Edini prosilec Je sedanji inedicinec Karl Exel, ki je rodom iz Metlike, pristojen pa v Gradec. Ustanova datira iz časov, ko še ni bilo gimnazij na Kranjskem, zato je sedai le redkokdaj kakšen prosilec, čigar razmere bi se v jemale s pogoji ustanovnega pisma. Gremij torej predlaga edinega prosilca Exela. Za Marije Pavškove ustanovo letnih 40 K za Ijub-janske sirote sta se oglasili dve prosilki. Podeli se Ivanu Erženu za Viljema Kadefabka. — Štiri ustanove za dekliško balo ostanejo neoddane. cer ni upravičenih prosilk, -t- Kraškovičeva ustanova za balo v znesku 126 K se odda Pav-ini Prosenčevi rojeni Bogatajevi. Za Fancojevo ustanovo po 128 K sta dve prosilki; odda se (ristini Gabršekovi rojeni Bajdovi. — Sinovo ustanovo v znesku 96 K za dvoje ljubljanskih deklet dobita Anica Urekova in Angelika Pod-bevškova. — Miha Pakičeva ustanova v znesku 244 K za obubožane ljubljanske meščane-obrtnike se odda Gregorju Puglju..— Za Kovačevo ustanovo v znesku 302 K se je oglasilo 32 upravičenih in 7 neupravičenih prosilcev. Odda se Metki Markičevi, Franji Pirnatovi, Neži Preglovi 'n An' Westermaier)evi. — Za Kosmačev^ ustanovo (204 K) je 2 upravičenih in 2 neupravičenih prosilk. Odda se Franci Janovi na roko njene stare matere. — Za Valentinovo ustanovo (160 K) prosita 2 upravičeno, 1 ne-npravičeno. Odda se učencu 2. razr. na 1. državni gimnaziji Antonu Reisnerju na roke njegovega strica. — Ustanova neimenovanega za 4 posle v skupnem znesku 100 K, za katero prosi 7 upravičenih in 1 neupravičen, se razdeli med Avr. Dobravčevo, Marjano Brelibovo, Terezijo Golobovo in Apolonijo Pavlinovo. — Jeri Krekovi se dovoli prenos gostilniške koncesije v Supančičevo barako na Bleiweisovl cesti. — Za kanalizacijo na Karlovški cesti in Gruberjevem obrežju so došle do 19. novembra štiri ponudbe, in sicer od bratov Seravalli za 40.124 K 17 vin., od tvrdke Rella in iiečak za 43.531 K 42 vin., od Kranjske stavbinske družbe in tvrdke Calisto Pontello pa za nekaj malega dražje. Na predlog stavbnega urada se odda delo najcenejšemu ponudniku tvrdki Seravalli. Obenem se sklene, da se izvrši kanalizacija po vsem Gruberjevem obrežju. Pogoji so enaki kakor za dosedanja kanalizacijska dela. Drenažnc cevi in kamenine se oddajo tvrdki Vidic & Comp., dobava železnih pokrovov in požiralnikov pa tvrdki Žabkar in Kastelic. Materijal se bo odvažal na parceli Martinca in dr. Peternela. — Neka prošnja za barako v Lattermannovem drevoredu se odklanla. — Najemnici trgovine »pri Gorenlki« v Kresiji se zniža najemnina od 2200 na 2000 K. — Nekaterim tržnim stražnikom se dovoli za letos pavšal za uniformo. — Nadzorniku bolnice za silo na ljubljanskem polju Šlajpahu se dovoli 200 stotov premoga.
—- Mezdno gibanje tiskarjev. Po časopisju se razširjajo glede tiskarskega mezdnega gibanja nekatere netočnosti. Zaraditega si dovoljujemo podati tukaj nekatera pojasnila zlasti glede Kranjske: Stari mezdni cenik, ki je veljal osem let in poteče s tem letom, je sestajal iz šestih plačilnih razredov in je bila Ljubljana uvrščena v IV. plačilni razred z najnižjo plačo 31 K, ostali kraji na Kranjskem pa v 111. razred z najnižjo plačo 29 K. Strojni mojstri, ki so stregli dva velika stroja so imeli 15 %, za drugi mali stroj (tigel) pa 10 % doklade. Akordni stavec na roko dobi za 1000 postavljenih črk 52 vinarjev. Stavci na stavnih strojih (ki morajo nastaviti na uro najmanj 6000 črk) pa dobe 25, oziroma 60 % doklade na navadno najnižjo plačo, in delajo v pretrganem času, in sicer tudi ponoči. Ker so se mezdna pogajanja na Dunaju vsled nepopustljivosti na obeh straneh odgo-dila, in je bilo videti že vnaprej, da se ta pogajanja ne obnove v tako kratkem času in se tudi ne morejo završiti,'so delavski zastopniki sklenili predložiti svojo tarifo lastnikom tiskarn, ki naj velja toliko časa, dokler se ne sklene splošna tarifa za celo državo. Glavne točke te tarife so: Skrajšanje delovnega časa za četrt ure (torej 8V2urni delovnik), razredi se zvišajo za 3 K, mezda nad minimum plačanim delavcem se zviša za 3 K na teden. Za akordne stvce se zviša temeljna postavka za 1000 črk za 5 h. Vse druge stvari so le bolj formalnega pomena in so le preciznosti, ki jih v dosedanji tarifi ni če pride do pogajanj, je jasno, da se bodo ne katere določbe še spremenile, ker pač pogajanje obstoji na obojestranskem sporazumljenju, ki daje in jemlje koncesije, če hočeta obe stranki priti do sporazuma Tiskarsko pomoč* ništvo se je skušalo ogniti kritičnemu boju in vsak pameten tiskarnar bi bil pomočniški načrt lahko sprejel za kratek čas, ki ga še imamo do končnega sklepanja državne tarife, ter bi se ognil s tem vsem neprijetnostim in škodi, ki ga sicer utegne zadeti. Na pomočniški predlog je bil odgovor splošni izpor, pri katerem so izprli popolnoma nedolžno pomožno delavstvo. V enem tednu se prične pravi boj, stavka, ki se ie kranjsko tiskarsko delavstvo prav nič ne boji Boj je bil delavstvu napovedan, zato bo tudi poguma dovolj.
— Lej jih grdavše, no! Danes je teden, odkar so gospodie. lastniki tiskarn odpovedali službo svojemu delavstvu. Svoje delavstro so
zagnali na cebio brez vsakega vzroka* samo zato, ker so tako rekli dunajski Židje in krščanski socialci. Ves ta teden srno pa braii vsak dan v kakem časopisu, da ta ali oni list ne more ali pa ne bo mogel iziti, ker imaio tiskarji mezdno gibanje. Tako pišejo, da bi javnost presleparili. Resnica je pa ta-Ie: l astniki tiskarn so svoje delavstvo čisto svojevoljno, po premišljenem ^ ali pa po nepremišljenem sklepu zagnali na cesto, zato da bi ga oškodovali za božič, zato da bi ga z nasilstvom premagali. Nesramnost je to-rejs če se irdi, da je mezdno gibanje krivo zamud — zamud je kriva kapitalistična brutalnost in mi se le čudimo potrpežljivosti slovenskega tiskarskega delavstva (Op. stavca: Mi tudi!), ki tako mirnodušno prenaša vse eksperimente slovenskih in nemških nacionalnih, narodnih in klerikalnih avtoritet v narodnogospodarski emancipaciji.
V	kolodvorskem okraju stanujoče so> druge obveščamo tem potom, da bo v nedeljo dne 14. t m. ob 10. dopoldan sestanek sodru-gov, na katerem se bo razpravljalo o ustanovitvi podružnice »Svobode« za ta okraj. Lokal :> Resljeva cesta št. 22.
— Ustanovni občni zbor podružnice »Svobode« v Spodnji Šiški bo v soboto 13. t. m. ob 8. zvečer v gostilni pri Celarcu. Noben sodn-in nobena sodružica v Spod' "
ostati od občnega zbora
— Ustanovni občni *v... .
bode« v Mostah bo v soboto 20. t. m. ob b. z\ čer v gostilni pri Dimu. častna dolžnost vseh moščanskih socialistov je, da se udeleže občnega zbora in sc včlanijo pri »Svobodi«.
— Ustanovni občni zbor podružnice »Svobode« na Viču bo v soboto 20. t. m. ob 8. zvečer v gostilni »Amerika«. Viški sodrugi! Pri volitvah se je izkazalo, da je na Viču čedno število zavednega delavstva. Vsak, ki je glasoval 1. decembra za socialističnega kandidata, mora postati član »Svobode«.
— Brezposelnim članom pivovarniške organizacije. Kakor vsako leto za božične praznike bo tudi letos izplačala naša organizacija naslednje podpore: Kdor je eno leto član dobi 4 K. člani, ki so v organizaciji od 1 do 3 let dobe po 8 K, kdor je nad tri leta član dobi po 12 K. Ta podpora se izplačuje od 20. do 24. decembra, ne da bi se vračunila pri njej cestna podpoia. Vsak, ki je upravičen do te podpore, naj se zglasi pri sodrugu Zoretu, Ljubljana, Šelep-burgova ulica 6/11.
— Pivovarniški delavci, pozor! Ali ste že kdaj mislili, če dobivate od svojih gospodarjev res tako visoko, mezdo, ki bi popolnoma odgovarjala vašemu napornemu delu? V resnici dobivate le neznaten del tiste vrednosti, ki jo ustvarjate v potu svojega obraza. Vse drugo pa se izteka v žepe gospodarjev, ki si ustvarjajo z Vašimi žulji lepo, brezskrbno življenje. Le poglejmo nekoliko, kakšne dobičke da spravljajo nekatere pivovarne: Češka delniška pivovarna v Budjejevicah je imela pretečene leto čistega dobička 600.512 K. Prva praška meščanska pivovarna 208.118 K 44 vin. čistega dobička. Delniška pivovarna Nova Paka 56.000 kron Meščani v Plznu so dobili za pretečeno leto prav masten požirek: 15.200 kron dividend od ene delnice! Delniška pivovarna v Pardu-bicah je imela pretečeno leto čez 90.000 K čistega dobička. Prva »Plzenska delniška pivovarna« je imela čistega dobička poldrug miljon kron. Pivovarna »Moravia«, Brno, je imela pretečeno leto 129.000 K čistega dobička Pivovarna »Felsenkeller« v Draždanih jc dala svojim delničarjem koncem pretečenega leta sledeče darilo: Vrednost delnic, ki so bile nomi-nelno vredne 900.000 mark, je poskočila na 3 miljone mark. Doslej je veljala ena delnica 300 mark, odslej Je vredna 1000 mark. Ze iz tega nepopolnega pregleda čistega dobička lehko spoznajo pivovarniški delavci, za kakšne velikanske vsote so vsako leto prikrajšani. Tovariši! Naša strokovna organizacija se bori, da bi izenačila prepad, ki zija med zaslužkom in pravo vrednostjo dela. Organizacija se bori, da bi z vedno boljšimi pogodbami dosegla višje mezde in krajši delovni čas. Čim močnejša je organizacija, tem uspešnejše je njeno delovanje. Komur Je resnično do tega, da se izboljša njegov položaj, ta naj agitira, da pridejo v organizacijo vsi tisti, ki so danes še izven nje. Na čvrsto delo!
— Slovensko gledališče. V nedeljo 14. t. m. se uprizori v deželnem gledališču, pri znatno znižanih cenah vel« zabavna burka »Ugrabljene Sabinke« z go?p. Povhetom kot gledališki ravnatelj Štire v glavni vlogi. Začetek ob 3. — Konec ob pol 6. — Zvečer pa sc igra prvič na slovenskem odru srbskega pisatelja Branislava Nušiča izborna komedija »Svet«. Komedija je repertoarna igra zagrebškega in belgrajskega gledališča. — Glavpo moško vlogo igr g. Danilo. Glavne ženske vloge pa so v rokah dam Bukšekove, Gjora ievičeve. Gorjupove, \Vinte-rove in Juvanove. V manjših vlogah sta zaposlena gg. Povhe in Šest. — Začetek ob pol 8.
—	Konec ob 10.
—	»Ljubljanski društveni orkester« koncertira jutri v nedeljo dne 14. decembra pod vodstvom koncertnega mojstra g. Bogomila černyja v kavarni Kraiiš (Škofja ulica). Začetek koncerta ob 9. zvečer, vstopnina 40 vin. Za mnogobrojni obisk se priporoča * Ljubljanski društveni orkester«.
Lahkomiselnost
ki prevladuje veliko ljudi glede prebave, se največkrat kruto maščuje. Naši prebavni organi vršijo največje iti najvažnejše delo v našem telesu. Ni torej čuda, da pri tem velikem delu ne preneso nobene preobteže. Na to se pa ne misli vedno, če se sedi pri dobri jedi in pri dobri pi-
jači, šele ko se kažejo zle posledice, spoznavamo, da smo od želodca in črevesa pr eveč zahtevali. Pri največji pozornosti se ne da take napake preprečiti. Lahkomiselno pa je, če spoznamo napako, pa vendar nič ne ukrenemo za olajšavo želodca in čreves.
Iz lastne izkušnje priporočamo, da imate v takih slučajih, ki se vsak dan dogajajo, Pcller-jeve odvajalne rabarbara-krogljice z zn. Elsa-
— Nesreča na električni železnici. Včeraj popoldne je podrl v Florjanski ulici voz električne železnice neko žensko in jo zelo poškodoval. Zaradi južnega vremena ni mogel voznik voza tako hitro ustaviti, kakor bi ga sicer, ker so bile tračnice polžke.
— Umrli so v Ljubljani: Jera Pirš, bivša služkinja, 65 let. — Pavel Veseli, delavec, 16 let. — Fran Jerina, hlapec, 16 let.
— S seje občinskega odbora v Zagorju. Dne 11. decembra ob pol 4. popoldne otvarja župan Tomo Koprivc sejo, konštatira, da je 22 odbornikov navzočih; potem se prečita zapisnik zadnje občinske seje ter odobri z malim popravkom. Pri drugi točki dnevnega reda »Proračun za leto 1914« predlaga sodrug Čo-bal, da naj se med potrebščine vpostavi tudi postavka za podpore brezposelnim delavcem. Utemeljuje svoj predlog s tein, da postaja v Avstriji vprašanje zavarovanja zoper brezposelnost vedno bolj nujno. Vsled naraščajoče industrializacije države se mnogo bolj občuti vsaka kriza v industriji in na stotine delavcev postaja brez posla, kar edino zakrivi kapitalistična produkcijska metoda. Dokler se to vprašanje v državi ne reši, morajo saj občine, ki se imenujejo napredne, deloma skrbeti za nedolžne družine brezposelnih. Da pa občine kaj takega zmorejo, morajo ustanoviti sklade za brezposelne. Predlaga, da naj se za leto 1914 vpostavi v ta namen 150 K. Postavko predlaga zaradi tega tako nizko, da bo mogoče vsakemu odborniku glasovati za njegov predlog, ker je mnenja, da bo na delavce že principijelni sklep ugodno vplival. Predlog se sprejme s 13 glasovi. Proti predlogu so glasovali samo znani Fli-seki, Bajcarji, Blažiči in par drugih nevedne-žev. Seveda tudi kravala in zmerjanja med govorom s. Čobala od teh znanih rogoviležev ni manjkalo. Sodrug Čepin je predlagal postavko za reinuneracijo tajniku in stražniku 185 kron, kar se tudi sprejme z večino glasov. Vse druge postavke proračuna Je sprejel obč. svet kakor so bile predlagane. — Okrožnica deželnega odbora št. 18945 se prečita in vzaine na znanje. — Marijo Čelestinovo in Jožefa Breganta se sprejme v občinsko zvezo. — Dopis trboveljske občine glede mostu v Bevškein se
vzame na znanje. — Pritožba Ivana Miillerja ml. v Bevškem zaradi mostu se zavrne. — Družbi Ciril Metoda se podeli 100 K podpore. Pri tem predlogu so se socialni demokratje zdržali glasovanja. — Društvu za otroško varstvo se podeli podpora 50 K — Društvu za varstvo vajencev, ki pa pošilja prošnjo potom deželnega odbora se odkloni. — Eni prosilki se podel! mesečna podpora v znesku 4 K, drugi prosilki se opusti tirjatev za pogrebne stroške v znesku 9.12 K. — Potem so se razdelili listki za volitev enega odbornika v starešinstvo. Preden pa so se oddali listki, si je dovolil glavni rogovilež liberalne stranke malo agitacijskega govora. Pa možakar ne odpre nikdar ust, da bi se ne blamiral. Pričel je takole: Ker imamo mi večino v občinskem odboru, bomo volili tudi liberalca v starešinstvo, Bog je tudi sebi najprej brado ustvaril, potem šele liberalcem. Sodrug Čobal mu je vmes zaklical, da naj se ne blamira, socialni demokratje sploh ne marajo, da bi jim ljudje kakor je Blažič pomagali do mandata v starešinstvu. Pri glasovanju Je dobil sodtug Čepin 8 glasov, liberalec Polšak 12 glasov, 1 glasovnica je bila prazna in en glas je dobil Leopold Jerin. — Blažič je tudi predlagal, da se odvzame cerkovniku remuneracija. — Korbar Dragotin predlaga končno, da naj se pri prihodnji seji postavi na dnevni red pregled vseh, ki dobivajo ubožno podporo. Kdor ima penzijo pri rudniku in dobiva tudi občinsko podporo, temu se naj odvzame podpora. Hoteli so tudi voliti odsek 4 mož, da bi revidirali ubožne podpore. Predlagali so v ta odsek tudi sodruga Čepina. Čepin pa je ta mandat odklonil, ker prepušča to rabeljsko delo gospodom liberalcem. — S tem je bila tudi seja končana, Dostavljamo le to, če bodo hoteli liberalci znižati revežem podpore, si naj ne domišljujejo, da pojde to tako lahko. Gospodje so sl zbrali tudi za to delo tajno sejo; ali nikar naj ne mislijo, da so tajne seje za tako rabeljsko delo. Seja naj bo le javna, da bodo vsaj tisti delavci vedeli, ki so še pri zadnjih volitvah capljali za liberalci, kakšni prijatelji delavstva in revežev so ti gospodje.
— Jesenice. Na praznik smo iineli pri nas izredno dobro obiskan volilni shod, na katerem je poročal sodrug Kopač iz Trsta. Krepko je ožigosal vso protidelavsko politiko tako državnega kakor deželnega zbora. Kaj lepo je dokazoval, da za mislečega delavca ni v nobeni drugi stranki prostora kakor v socialni demokraciji in da pljuje delavec, ki na katerisibodi način podpira meščanske stranke, v lastno skledo. Priliznjeni so gospodje v kutah In frakih na-pram delavstvu, ali njihovo srce ne bije za delavce. Govorili so še drugi sodrugi in poživljali na dek) za socialno demokracijo ter izrazili željo, da se čimprej ustanovi za Gorenlsko krepka politična organizacija, katere središče naj bi bile Jesenice.
— Vsled opeklin umrl. Posestnica Ana Boštjančič v Trnovem }e pustila svojega eno leto starega sina Milana pri ognjišču. Otrok pa je prevrnil kotel vrele vode, ki je nad ognjiščem visel in se tako opekel, da je kljub zdravniški pomoči umrl.
— Božična razstava. Opozarlamo na jutrišnjo božično razstavo tvrdke J. Kette, Franca Jožefa cesta 3.
— »Kriv«, kriminalni roman v 5 dejanjih od Riharda Vossa, ki se predvaja od danes 13. do
četrtka 18. decembra v kinematografu »ideal«, je brez ugovora senzacija. Slika tolike dramatične moči, krepke uprizoritve in pesniškega duha sc sme po pravici prištevati redkim slučajem. Umetnost filma postavila si je s tem spomenik trajne vrednosti in Rihard Voss je po-plemenitel kinematograf, prepustivši svojo neprecenljivo gledališko dramo »Kriv« filmu. — Igra je ugledna, inscenacija umetniško delo. — Koncem tega izrednega sporeda se predvaja velefina zabavna veseloigra »Mesečniki«, ki je polna zdravega humorja in ki povzroča mnogo smeha. Predstave trajajo dve liri: vsak dan ob 3., 5., 7., 9. Zvišane cene za 10 vin. Dostop šolski mladini prepovedan.
krogljice pripravljene. Pri želodčnih bolečina!«, gorečici, riganju, zaprtju in napihovanju učinkujejo, kakor kaže veliko zahvalnih pisem, ugodno na prebavo, pomirijo krč, lajšajo stol ter izboljšajo kri.
Njegova presvetlost princ Rohan v Schott-vienu piše, da so mu Flsa-krogljice pri želodčnih bolečinah in slabostih izvrstno služile. Tudi za odstranjenje neljube tolščobe se rabijo. Pri-
dobivajo nam tek, omogočijo nemoteno spanfl in bi morali biti vedno pri roki.
Naši čitatelji naj bi naročili 6 škatljlc teh krogljic za 4 krone franko, najbolje skupal \ istotako potrebnim, bolečine olajšujočim Fellen jevim zeliščnim flnidom z zn. Elsa-fluld, ki stan« en tucat za poskušnjo franko 5 kron, od lekarnarja E. V. Pelier, Stubica, Elsa trg št. 252, nf' vaško.	 ha*
Burno zborovanje goriškega učiteljstva.
V	četrtek, dne 4. t. m., se je zbralo na poziv goriškega učiteljskega društva v Gorici »pri zlatem jelenu« do 200 učiteljev in učiteljic iz vse dežele. To zborovanje je tako velike važnosti in tako jasen odmev čuvstev in mišljenja goriškega učiteljstva, da ne moremo preko njega. Lahko bi rekli, da je krenilo učiteljstvo s tem zborovanjem v popolnoma novo smer. Krenilo je na pot samospoznanja, samozavesti in samopomoči.
Doslej se je smatralo učiteljstvo vedno kof samoobsebi umeven privesek naših liberalnih strančic, ki nastopajo enkrat pod firmo naprednosti, drugič agrarstva, tretjič narodnjaštva itd. itd. Iskalo je rešitve svojili eksistenčnih vprašanj vedno pri vsakokratnih psevdoanti-klerikalnih strujicah. Ni si ustvarilo in formuliralo svojega programa in zato ga ni moglo primerjati s programi teli strančic, sicer so pa iste tudi brez vsakega programa, brez ciljev, lovijo se pač samo za hipnimi efekti. Kaj je torej bolj naravno, kot da so te »oddanesdojutri« stranke cinično izigravale učiteljstvo za svojo politično agitacijo in niso mislile nikdar vsaj deloma rešiti najvitalnejša učiteljska vprašanja. To že preočito izigravanje je pa končno spoznalo tudi učiteljstvo, in v tem znamenju se je vršil shod.
Vodil ga je brez vsakih osnovnih pojmov parlamentarizma g. Križman, ki je po otvoritvenih formalnostih prečital resolucijo sežanskega učiteljskega društva in formulirane zahteve italijanskega učiteljstva. Prva zahteva od dež. zbora, naj brez odloga reši gmotno vprašanje v zmislu zahtev vsega avstr, učiteljstva, drugo pa zahteva v bivstvu isto z nekaterimi dodatki.
Ves prvi del zborovanja je pokazal, da so prišli sklicatelji na shod povsem nepripravljeni. Sprejemale so se posamezne točke zahtev italijanskega učiteljstva. V debato so posegali gospod Bajt, g. Kunc, g. Urbančič, g. Rakovšček i. dr. Ves tek zborovanja je pokazal, da tvori učiteljstvo iz sežanskega okraja odločno opozicijo in ta opozicija Je postajala vedno večja in večja, dokler ni narasla v ogromno večino.
Gospod Hreščak je končno opozoril v obširnem govoru zborovalce, kako brezpredmetna je vsaka debata o posameznih točkah zahteve, ko obsega vendar znani Arriglerjev predlog prav vse podrobnosti in so ga sprejele doslej prav vse avst. organizacije in kar obsega tudi resolucija sež. učit. društva. Zakaj kršiti torej solidarnost in se loviti za malenkostnimi predlogi?
Resolucija sež. učit, društva, ki je rodila v začetku tak odpor in časopisno polemiko (»Soča«, »Učit. Tovariš«, »Zarja«) je bila končno z ogromno večino sprejeta.
Gospod Bajt omenja, da je nujno potrebno, da si priborimo odprte predale pri enem političnem časopisu, kjer bomo lahko zastopali naše težnje.
Gospod Mermolja konštatira, da nas razun socialističnega časopisja povsod mečejo ven, od »Soče« do »Učit. Tovariša«. (Odobravanje.)
Gospod Rakovšček ožigosa Izigravanje poslancev in izjavlja, da so naši prijatelji samo socialisti. Od njih ga loči samo narodno stališče. (Klici: Ne poznate njenega narodnega programa.)
Predsednik hoče zaključiti zborovanje in poziva mlajše kolege na agitacijo za »Narodno stranko«. (Velikansko ogorčenje. Klici: Je ne maramo.)
Gospod Pahor mirno a odločno zavrača zlorabo predsedstva In utemeljuje, da Je sedanji dež. zbor nezmožen življenja, še manj pa dela. Učiteljstvo pa da pozna Še drugo stranko, kjer imamo svoje mesto. (Burno odobravanje.)
Gospod Hreščak kaže na breznačelnost voditeljev učiteljstva, ki mečejo vse možne programe v en »Žakelj«. (Velikansko odobravanje.)
Gospod Pahor v podkrepitev pove še izjavo nekega »narodniakarskega« dež. odbornika, ki je izjavil, da so učiteljske plače razmeroma sijajne in naj učiteljstvo ne reflektira na nobeno regulacijo. (Velikansko ogorčenje in izbruh vse nevolje proti psevdonarodnjakom.)
Končno se še izkaže, da je sprožil in vodil vso gonjo proti Sežancem, oziroma »Brkinu« g. Urbančič, za kar mu viharno pozdravljen »Brkin«-Erjavec pove precej gorkih. S tem Je bil shod končan.
Kaže nam vse to zborovanje, da je pripeljala beda in trpljenje končno tudi goriško učiteljstvo med zatirane in izkoriščane, v proletariat — med socialiste. In tu med armado trpečih in brezpravnih, tu je naše mesto, tu je še možna naša rešitev. Žal, da se nekateri še niso otresli
tradicionalnih predsodkov glede narodnega pro- | grama soc. demokracije. Preštudirajte ta pro- ; gram in ravno vaše narodno čustvo vas bo pripeljalo v »internacionalo«, ker edino tu je rešitev ne samo človeštva in stanov, ampak predvsem tudi narodov.	Učitelj.
Žepni koledar
za delavce in prometne uslužbence MT je izšel. UBi
Štajersko.
— Hrastnik. Vsled sklepa zadnje občinske seje glede znižanja cen mesa (predlog so stavili socialisti) so tukajšnji mesarji znižali cene mesa od 1.44 K na 1.36 K.
— Rudarja je ubilo. Iz Ljubna poročajo:
V sredo ob dveh popoldne se je udrlo kamenje v rovu Schutzengel št. 35 alpinske montanske družbe v Seegrabtiu. Na mestu, kjer se je odtrgalo kamenje, je delalo pet rudarjev. Štirje so se še pravočasno rešili, Jakoba Schaupetra je pa kamenje zasulo. Rešilna akcija je bila silno težavna, ker so morali rov preje podpreti, da bi sc kamenje ne udiralo dalje. Pol ure po nezgodi so še slišali klicanje zasutega rudarja. Ko so čez poldrugo uro prišli do ponesrečenega rudarja, je bil že mrtev. Pravijo, da se je nesreča zgodila vsled tega, ker Je bil oporni les že slab.
Rudniška nezgoda v Vremskem Britofu.
Rešilna akcija se je popolnoma Izjalovila.
B r i t o f - V r e m e. 12. decembra.
V	ponedeljek 8. decembra se je pripetila v Britofu pri Divači strašna katastrofa, ki je zahtevala 12 človeških žrtev. V neznatni pre-mogokop »Adria«, ki ga imata v najemu »Eibis-walder Glanzkohlemvcrke« v Gradcu in profesor Avgust Prister iz Trsta, je udrla voda. Dvanajst rudarjev je voda presenetila pri delu in jih zalila.
Ravnatelj pretnogokopa Avgust Schmidt in najemnik profesor Prister, ki sta bila ob času nezgode navzoča, nista pozvala takojšnje pomoči in skoraj z gotovostjo lehko trdimo, da od ponesrečenih rudarjev ni nobeden več živ.
Premogokop, kakršen je tukaJSen, kjer delajo z najenostavnejšimi sredstvi, kjer primanjkuje najpotrebnejših sredstev za pomoč in ki je tako oddaljen od prometnih zvez, ne more voditi uspešne rešilne akcije. To bi bil moral profesor Prister vedeti takoj prvi trenotek, ko se je zgodila nesreča in njega zadene krivda, da ni bilo pravočasne pomoči in da je izostal vsak poizkus, kako bi se rešili rudarji, ki so v rovu. .
Nesreča se je zgodila 8. decembra ob štirih popoldne in ob tem času sta bila ravnatelj Schmid in profesor Prister neposredno pred rudnikom. Med tem ko je skušal ravnatelj Schmidt pomagati s sesalkami, bi bil profesor Prister gotovo imet toliko časa, da bi bil bil obvestil oblasti in zahteval pomoč. V vasi sicer pripovedujejo, da Je Prister tudi prevzel to nalogo, da se je odpeljal z vozom do Divače In od tu z vlakom v Trst.
Ali dognano je, da Prister ni Izpolnil svoje dolžnonstl In da niti obvestil ni orožnikov. Orožniška postaja v Senožečah je dobila prvo poročilo šele v torek ob devetih dopoldne In je obvestila okrajno glavarstvo, ki je dobilo poročilo o strašni nesreči šele ob dvanajstih opoldne.
Niti tržaškega namestništva, niti lučnega kapitanata, niti požarne brambe v Trstu ni nihče prosil za pomoč in vendar bi se bila dala voditi uspešna rešilna akcija s sesalkami tržaškega lučnega kapitanata in požarne brambe.
V	torek popoldne so prišli na kraj nesreče tajnik okrajnega glavarstva, orožniški straž-mojster in nekaj orožnikov, ali rešilne akcije tudi še sedaj niso začeli. Tudi profesor Prister se je pripeljal z avtomobilom in z njim urednik tržaškega »Piccola«, ki naj bi v dolgoveznih poročilih pokazal javnosti, da so Prister in družba izpolnili svojo dolžnost.
Prvo kratko poročilo o nezgodi so prinesli tržaški večerni ilsti v torek, v sredo pa je prinesel »Piccolo« daljše poročilo, po Pristerjevih informacijah. Poleg drugih neresnic je v tem poročilu tudi ta laž, da deluje sedem sesalk, med tem ko so morali ustaviti še rudniške se salke, ker so se bile napolnile z blatom, da niso mogle več delovati. Voda, ki je bila ob času, ko se je zgodila nesreča, štiri metre visoko v rovu, je tudi zato narasla na deset metrov.
Strokovna komisija v Trstu je odposlala v sredo tri sodruge z nalogo, da poizvedo natanč ne podatke o nezgodi na kraju nesreče. Na podlagi poizvedb je dognano, da bi se vdor vode ne moglo preprečiti, da pa so posledice vdora le vsled tega tako usodne, ker nima rudnik nobenega izhoda za silo, ki bi ga bili morali lastniki že davno napraviti, a ga vsled onega znanega podjetniškega sistema varčevanja niso napravili.
Rudink je še izza časov Francozov, a je bil do pred nekaj leti povsem zanemarjen. Ko je prevzela nova družba rudnik, je pustila vse stare rove, kakršni so bili in Je pričela kopati v globočino. Vsled tega ima rudnik povsem ’ drugačno Dodobo, kakor oa io imajo običajno
Kr
Fr
'fovec odi ir
01 pre «dru %eza >tve
la
ir<
t D ežite
feitibi
u.
*bSa
Uv(
p
ter. i
premogokopi. Rov je približno 75 metrov {$' bok; od te globočine je okolo 45 metrov iz prejšnje dobe, 30 metrov so nanovo izkopal1'
Od dna rova gre hodnik v položini še za 8 i* bolj globoko. V tej položini je zalila voda 6 darjev, prišli so v past in smrt jih je dobite'3. Ostalih 6 rudarjev, ki so bili še v rovu in terih usoda je neznana, bi najbrže še lehko rt* šili, če bi bili začeli z rešilnimi poizkusi tak*
Dva od teh sta baje dela v stranskem hodnik** ki narašča v kotu 25 stopinj in ki so ga bili W poročili delavci in ravnatelj prof. Pristen11 cot izhod za silo. Samo še 25 metrov v dolži11® bi bilo treba izkopati ta hodnik in izhod na P^' sto bi bil dodelan. Ali iz obzirov na varčevanj® so le malokdaj delali na tem kraju. Šele sed« ko je nastopila ta rtrašna katastrofa, kopjie*° od zunaj ta hodnik, čeprav ne more prinestire' šitve noben izhod za silo več.
Žene, matere in sirote ponesrečenih bridk® lokajo, vsa vas žaluje z njimi, a vmes se sli*«? detvirte proti profesorju Prister ju in družbi. •> majo vsled svojega ozkosrčnega varčevanj*' vsled popolne nezmožnosti za pošteno re5»lrt° akcijo, na vesti 12 človeških življenj. ,
Za sramotno nizke mezde, v nepresfaj* vlagi so ti delavci spravljali podzemeljske 0j klade na tlan. Premog, ki so ga kopali dela'^ z nevarnostjo lastnega življenja, je zelo leP-,f. na delavce, na njihovo varnost, so poz^, družba in Prister. Vaščani, še vsi prepla&e vsled nesreče, kar ne morejo pojmiti, da ni nlnj poskrbel za rešitev onih 12 delavcev, ki so ** tuj dobiček vsak dan svoje življenje in zdfAvj globoko pod zemljo Izpostavljali največjim 1,1' varnostim, da ni nihče poklical ne vojaštva,* požarne brambe na pomoč, da celo doveli <*■ brili sesalk ni nihče preskrbel.
In kdor vidi nezadostna sredstva, s kate! rimi so započeli rešilno akcijo, in kdor slisi®: očividcev, da se ni prav nič zgodilo za res®' pomoč, ta čuti, da je ljudstvo pravo zadelo svojim mnenjem: Pozabili, še več, sramotno * izdali delavce, ki so bili v službi družbe »AdrJ* in ki so svoje življenje žrtvovali za nevred11 družbo.
Od 12 ponesrečenih delavcev so bili Štlfl oženjeni, osem neoženjenih.
Dvanajst otrok ne bo videlo nikdar v svojih očetov, štiri družine so izgubile za.vL, lej svoje reditelje in matere onih osmih rnla^L ničev, ki spe v mokrem grobu, preklinjal družbo, ki jih je oropala sinov. Vse se zgra» bre nad družbo, ki je tako slabo izpolnjevala svolMikeg dolžnosti.	V*l	n
Že enkrat, 1. januarja 1913, je udrla vod* do s v rudnik, ali takrat so se delavci še rešili, k®
Je bilo le poldrug meter vode. Ali ta opomin J družba pozabila in brezvestno pošiljala delavc še dalje v gotovo smrt.	<
Sedaj se je rešil le eden, Maks Magajna. *
Je bil slučajno v hodniku, ko le udrla voda.
Od oblasti odločno zahtevamo, da uvejJJ najstrožjo preiskavo In da postavi pred sodn**, vse one, ki so zanemarjali svojo dolžnost, g niso poskrbeli za pravočasno pomoč. ‘Zločin* * so ga zakrivili nad delavci, ne sme ostati b f® kazni. Tega ne zahteva le vse delavstvo, te,n več tudi vse prebivalstvo nesrečne vasi.
Sn
leta
»ki
6}
!* t{ staje
kai
obli
sta'
Kaj pripovedujejo delavci.
Šestnajstletni fanti?: A. Z., ki je bil pri sesalki in ki je dobival po dve kroni a dan, pripoveduje: Na dan nesreče sem delal dveh popoldne pri mali sesalki. Ko se je ^ šiht iztekel, je sesalka prenehala delovati, & ni bilo več vode. V rudniku so štiri sesal*® od katerih ste dve višji stoječi vsesavali voj* nižjih dveh. Ob dveh, ko je bila menjava šib’* sta bili izstreljeni dve mini.
Rudar J. M. je imel zadnji šiht v soboj. Delal je že v osmih drugih rudnikih in je njj bival tukaj po štiri krone na dan. Pravi, tako slabega rudnika še ni videl, kakor je b<^ tofski. Nobenega izhoda za silo, nevarna lef? delovnih prostorov, vse to se mu je zdelo W kor past in vedno je imel težke pomisleke, * je hodil na delo. V položini se mu je ved# dozdevalo, da izteka voda z velikim pritiskom* Da bi imeli rovi tako slabo lego kakor v rudniku, ni še videl nikjer, tudi sistem pre** ranega varčevanja ni v taki izmeri kmalu kj
Tudi vsi drugi delavci, ki so bili zaslišal™ so se pritoževali vsled nezadostnih obratu’ sredstev. Vsi izjavljajo, da se je ravnat«' Schmid vedno trudil za izboljšanje rudnika, vsi njegovi predlogi so bili vsled Prtsterjovor odpora bob ob steno.
Vaščan Janko D., star mož, opisuje r® mere pri rudniku: Pri rudniku je bilo zapos'^ nih le prav malo dobrih, izkušenih rudarje'' ker so bile mezde tako nizke, so bili tudi dob,1 rudarji redki. Od 50 delavcev je mnogo mla<j' z mezdo po 2 K na dan. Odrasli delavci so ^ bivali po 3 do 4 K na dan, ker je to prema**" so se delavci pogosto menjavali. Rovni rnojst^ Cerkvenik je bil nekaj minut pred nesrečo rovu, ne da bi bil opazil kaj posebnega, čepj**1 so delavci že nekaj dni prej občutili nenavadi1 vlago.	.<ih
Ponesrečeni Visočnik je bil eden naj bol l|* delavcev in izvežban v vseh delih. Zap11. vdovo z dvema otrokoma. Delavec Fuk — gova žena ima leseno nogo — zapušča Žel1 in dva otroka v najhujsi bedi. Delavec CeVfl zapušča ženo in pet otrok in delavec Gerbe 1
Odt
6z
«1
bu
Ule
Ul;
Sl
p,
»l
i
Ut
•Kriminalna drama „Kriv“ 5 delov »francoska veseloigra Mesečniki 2 del.
velik smešni uspeh.
Predstave 2 uri, ob 8, 5, 7 in 9.
y
10 v. zvišane cene. Šolski mlad. prepovedano. <1 dui od danes 13. do četrtka IS.
— lovec, zapušča dve siroti. 'I oliko nesrečnih $ udi ima na vesti kapitalistična brezvestnosti * * *
H L’ . -
Občinski svet v Trstu je na seji 10. It. i>»• predlog sodrnga Chiussija dovolil 2000 K rili družine ponesrečencev. Ali s tem ni nikakor fr irezana družba od dela svoje odgovornosti za 4 rtve svoje lehkomiselnosti in zanemarjenja M oižnosti.
M
aven shod
^ f soboto, 20. decembra ob 8, zvečer v gostilni Internacional«, Via Boccaccio
il « i
M
s sledečim dnevnim redom:
Starostno zavarovanje in vojaške zahteve.
Delavci! V vašem interesu je, da se ude-Ste tega važnega slioda!	SM|ca|e|).
Trst.
— Dramatične vaje bodo v pondeljek 15. de-
nbra ob 8. zvečer v novih prostorih v Ko-
B— Dramatični odsek »Sokola« v Zagorju
j »b Savi priredi v nedeljo dne 14. decembra 1913 r dvorani »Sokolskega doma« narodno igro .Divji lovec« s petjem in godbo v 4 dejanjih. _ »pisal F. S. Finžgar. Začetek točno ob 7. zveri! ter. K obilni udeležbi vabi odsek.
Zadnje vesti.
TISKARSKI BOJ.
Gradec, 13. Snoči so imeli v steinfeldski * dvorani veliki shod, na katerem je bila spreleta sledeča
resolucija:
Dne 12. decembra 1913. zborujoči tiskarji
Htklepajo:	........ .
Z ozirom na to, da kljub prizadevanju vod--a Štajerske organizacije ni mogoče z večino jerslcih tiskarskih podjetnikov skleniti tarif tako preprečiti breztarifno dobo, vlože vsi ijerski tovariši
dne 13. decembra odpoved.
Nadalje izjavlja shod, da se bodo tovariši ti )rezDo2ojno pokoravali naredbam organizacij °l |keEa vodstva in zaupnikov, da pomagajo na wr način v usiljenem boju naši pravični stvari >%,
Časopisje na Koroškem.
n&lnvcc 13. Zaradi pasivne resistence ti-
1 karjev P° vseh tisknrnah sta
„radna „Klagenturter Zeitung“ in preie Stimmen“ prenehali izhajati.
Drugi časopisi izhajajo v močno zmanjšani
0bl,k,‘ Tržaški uradni listi.
Trst 13. Zaradi tehničnih težav vsled pasivne resistence tiskarjev, ki onemogočajo redno sestavo uradnega lista „Osservatore Triestino , je namestništvo ukazalo, da se do nadaljnje
odredbe	ustavi izdajanje.
Iz enakega razloga ni mogla v nemškem jeziku izdaja na uradna „Trl©ster Zeitung“ snoči
Vladno posredovanje.
Praga, 13. „Prager Tagblatt*1 poroča z Dunaja: Vlada je podala tiskarnarjem in pomočnikom sledeči posredovalni predlog: Minimalne plače se zvišajo v prvem in drugem letu za 2 K, ostalim pomočnikom za 8 K. Splošno zvišanje se določi z 2 K. 1 ri strojih se zvišajo minimalne plače za 3 K, pribitek
za 25 odsl.	.	,
Glede na posredovanje dela predlaga vlada: Posredovanje ostane kakor dogi e j! V nadzorstvo se volijo princi p a 11 in pomočniki v enakem številu. Nadzorstvo naj izdela regulativ za posredovalne urade. Delovni čas se določi z 8 A urami na dan. Pomočnikom, ki ze postavljajo na shoje, se sedanja plača ne sme prikrajšati. Nove plače veljajo za pomočnike, ki pridejo na novo k novim strojom. — Vlada želi, da bi se te predlog sprejel za podlago provizoričnega dogovora; definitivno tarifno pogodbo pa naj bi obe stranki pozneje sami sklenili.
VOJNO MINISTRSTVO IN CISTERCIJENZI
Budimpešta, 13. »Pesti Naplo“ objavlja pod naslovom »miljonski panama* razkritja, s katerimi hoče ogrska opozicija nastopiti tudi v delegacijah. List pravi, da je lani 31. oktobra zemljiška družba „Patrla“ na Dunaju nakupila za 8,400.000 K zemljišča avstrijskega cistercijen-fikega reda v mošonjski županiji, ki so nosila 80 do 90.000 K na leto. Se tisti dan je JPatrhi oddala to posest vojnemu erarju za ol 6.000 K na leto na 24 let v najem. Kadar poteče najemninska doba, bo vojno ministrstvo nakupiloi posest, ki je namenjena za vezbališce,za S,924.000 jv, tako da b<? plačala za to zemljišče skupaj 10 in pol milijonov kron.
H PULJSKI OBČINSKI ŠKANDAL PRED ČELOV ŠKO POROTO.
Celovec. 12. Ob začetku današnje razprave
je izpremtnil dižavni pravdnik svojo obtožbo v
nekaterih točkah na podlagi uspehov dokazilnega postopanja. Nato je imel sodni dvor sejo, ki je trajala nekaj ur, da je sestavil vprašanja. Ob 4. popoldne je prečital zapisnikar vprašanja, katerih je 36, od teh je 34 glavnih vprašanj. Nato je govoril Horrakov zagovornik dr. Busson za to, da bi se za njegovega klijenta dodalo vprašanje, da je delal pod neodoljivo silo. Sodni dvor je to odklonil in izpremenil še nekatera vprašanja, tako da je sedaj vseh vprašanj 50. Zagovorniki bodo pričeli govoriti jutri ob 9. dopoldne. Razsodba bo razglašena najbrže pozno zvečer.
RUDNIŠKA NESREČA.
Moravska Ostrova, 13. dec. Včeraj se je pripetila v jami Erna grofa Wilczeka pri menjavi šilita veli«a nesreča Ko se je sedem rudarjev spuščalo v jamo, se je utrgala vrv voznega koša in vseh sedem delavcev je telebnilo v globočino. Vsi so bili na mestu mrtvi.
VELIKA POŠTNA TATVINA V TRSTU.
116 900 K ukradenih.
Trst, 12. dec. Snoči ob pol osmih zvečer so na poštnem uradu št. 7. v ulici Stadion oddali za glavni poštni urad znesek 116 900 K, ki je bil v plombirani vreči in ga je odpeljal poštni voz na glavni poštni urad, kjer je ostal čez noč. Ko je danes zjutraj odprl blagajnik vrečo, da bi odposlal znesek filtalki avstrijsko-ogerske banke v Trstu, je bila vreča prazna. Namesto denarja so bili v vreči koščeki papirja. Tatvino so naznanili takoj poštnemu in policijskemu ravnateljstvu. V teku dneva so aretirali tri osebe, katerih imena niso znana.
MONNA LISA NAJDENA.
Rim, 13. »Agenzia Stefani11 poroča: V kulo-1 arjih zoornice se raznaša glas, da je v pariškemf Luvru ukradena Leonardo da Vincijeva glasovita slika .Monna Lisa" (Gioconda) v Firenci najdena.
Rim, 13. Koncem vfierajšnje seje v narli-mentu se je med velikim hrupom o prilila debate o neki volitvi nenadoma raznesel glas, da je generalni ravnatelj muzejev in lepih umetnosti R i c c i naznanil učnemu ministru, da se je v Luvru ukradena Monna Lisa našla v Flrencl. Vse je hitelo k ministrskim klopem, da bi izvedelo kaj natančnejšega. Minister je pokazal po-sloncem neki brzoiav in skomizgnil. Kmalu nato je Ricci drugič brzojavil, da lahko jamči za pristnost slike. Tujec, pri katerem so dobili sliko, je neki Francoz, katerega so takoj aretirali in zaslišali. Kmalu nato so oddali sliko v galerijo Ufficii na shrambo. Tudi ravnatelj galerije izjavlja, da ne more biti o Identiteti slike nlkakega dvoma.
Tatvina iz maščevanja.
Rim, 18. Ravnatelj dr. Ricci javlja, da e bila Monna Lisa ponudena nekemu trgovcu z antlkvitetami v Firenci v nakup. Temu se je stvar zdela sumljiva pa je obvestil ravnatelja muzejev v Firenci P o g g i j a , ki je naznanil stvar ravnatelju lepih umetnosti. Ta ee je ta-toj odpellal v Firenco. Lastnik slike, neki Italijan, ki je Živel v Parizu, je pri zaslišavanju priznal, da je ukradel sliko, češ da je hotel maščevati Napoleonove tatvine v Italiji. Sliko so shranili pri prefekturi in jo odpošljejo v Rini.
Najprimernejša sredstva za preprečenje vojne so ustavljenje oboroževanja in obli-g a t o r i č n a uvedba razsodišč. Svoj govor je Bryan sklenil s sledečimi besedami: Prišel bo čas in upati je, da ni več daleč, ko vsak razumni narod smatral vojno za ostanek iz barbarične dobe.
Odgovorni urednik Etbin Kristan. Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Izvolite naročiti vzorce!
Barhanta, flatiela, modnega blaga, opreme,
platna, damasta, kanafasa i. t. d. same novosti, ki jih franko
razpošilja svetovnozn.ina razpošiljalna tvrdka
V. I. Havliček A brat
Podebrad, Cenko.
Tudi razpošiljamo l zavoj 40 m ostankov poletnega in zimskega perilnega blaga sortirano, široko 1 do 8 m za samo 18 kron franko po povzetju.
Priložnostni nakup!	Zelo	pocenil
Menzacionelno! Slišite! čudovito!
gf za samo K 4*80*
1 krasna eiika-srebrna-remontlrna ura za gospode, 1 amerikansko double verižico od pravega zlata nerazložljiva, l solidni žepni užigalnik iz nikla s 6 rezervnimi vžigalnimt kamni, dovelj za več let Remontirana ura v krasnem guiložlranem okrovju z neporušnim kolesjem. natančno idoča, 3 letna pismena garancija. Vsi 3 predmeti, 5 krat toflko vredni, /.a itano K 4‘80. — Ako naročite 5 takih garnitur, dobite eno Kamtturo popolnoma zastouj kot darilo za vaš trud. Ako blago ne u«aja, se zamenja ali pa denar vrne. Naročite takoj, ker ni velika zaloga. Ekaportna zaloga švicarskih ur
JURIJ LOHBERGER,
I>nnaJ VII/WSi, KatHerslran*« At. HO.
Ali hočete ostati zdravi?
Potem se morale ogibati pijač, ki razdražijo živce. Pred vsem zrnate kave! Idealno nadomestilo kave, ki je pravi zrnati kavi po okusu enako, ne da bi zdravju škodljive snovi vsebovalo, Je
„Roggkaffol
„Roggkaff°l“ je poceni, zdravju prikladen tn se zelo prileže. — En 5 kg paket franko po povzetju K 4'30. — Mesto ničvrednih pridatkov pridenemo v resnici praktične stvari za vsako gospodinjo! — „Roggkaffol“ Lebensmittel-werke Trautcnau Abt. 10. — Dobro vpeljani zastopniki se iščejo.
Na ixbiro pošilja tudi mi deželo: Kraana i	krila, kostume, nočne ha-
H I 1]7;P Ije,perilo,platte,kožuho-
ja—# i ka	vjno Jn we m0(jn0 ^0.
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg štev. 9. Lastna hiša. Neprekosljlva v
otroških oblekcsh in krstni 6pravi.
————— Solld.aa.e«. tvrdUca.. ■ '
E?
šivalni stroji
priznano najboljSi. 10 letna garancija.
jsaVok,
Ljubljana, Sodna ulica Stev. 7.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
&
Zaberoska afera.
Berlin 18, Neka parlamentarna korespon* denca poroča, da bo po zaključku vojnosodnega postopanja v aferi 99. polk (ki je bil doslej v Zabemu) premeščen v Kassel, 167, pa od tam v Zabern. Polkovnik ostane poveljnik, lajtnant Forstner bo premeščen k drugemn polku.
KINEMATOORAFSKI MUZEJ.
Pariz, 13. Novi francoski minister za umetnost namerava ustanoviti kinematografski muzej in nabaviti zanj vse tilme, ki imajo na političnem, vojaSkem, znanstvenem, umetniškem ali splošno' kulturnem polju kakšno trajno vrednost.
Bryan o oboroževanju.
Novi York, 12. Državni tajnik B r y a n je imel včeraj govor o splošnem svetovnem položaju. Izjavil je, da bi bil trajen mir največja pridobitev našega stoletja.
Ceno posteljno perje!
Najboljši češki nakupni Tiri
1 kgalve
1J enega 2 K; bolj Sega
40
_, prlma polbelega 2 80K, belega 4 K} belega puba-stega 510 K; velefinega anežnobelega, puljenega, '6-40 K, 8 K; puha	sivega
'6 K, 7 K, belega,	finega
10 Ki najfinejSi prani puh ti K. NarotSlla od 8kg naprej franko.
Zgotovljene postelje ^mo0^ga,bei<wi
alt rumenega nanklnga, pernica MO cm dolg, 120 cm Široka, a dvema sglavftloama, 80 cm dolgi,
(Hrom	lir.,	polnjena	z	novim aivim, prav	stanovi tnim	puhastim perjem	16 K; napol puh 80 K: puh
21 K; poaameBio pemloe 10K, 12 K, 14 K, lo K eglavniee 8 K, 8*50 K. 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Blr. 18 K, 1470 K, 17*80 K, 21 K, zglavnlca, 90 om dolga, 70 cm Bir. 4 B0 K 5-20 K, 5-70 E, spodnja
rernica i* motnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 18 cm Sir. 12-80 K, 14 80 K. RaipoSilja se po po-vietju, od 12 K naprej franko Lahko ae franko ramenja ra nengaJaJoCe ae vrne denar. — Natančni cenovniki gratla in franko.
S. Benisch, DeSenice štev. 758, Češko.
f Najboljše sredstvo zoper prehlajenje
je dobra in topla spodnja obleka.
Velike izbiro zimskih pletenih srajc, Jopic, spodnjih hlač, trpeinlh in krasnih nopvlc In gamaš, dobite pri
tvrdki A. & E. Nkabern«
Specialni oddelek za pletenine in perilo, v lastni hiši Mestni trg 10 (prejšnja trgovina z železnino).
Pripravna darila za Miklavža in za Božič.
nsjn
Cene izredno nizke I
Blagovolite si ogledati tudi nafie izložbe!
Lepa in koristna
božična darila
po že priznano najnižjih cenah dobite v modni trgovini
Peter Sterk, Ljubljana, Stari trg štev. 18.
© © @
Kavarna
Unione v Trstu
ulica Caserma in Torre Bianca
Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih.
Biljardi.
Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina Je odpravljena^
Vedno
= najnovejse
klobuke, cilindre, čepice, . kravate, srajce, ovratnike, žepne robce, rokavice, nogavice, normalno trikot perilo prof. JŽgra in dr., dežnike, galoše, palice itd*
Specialna, modna in športna irgovina ta gospode in deCke
J. Kette
Ljubljana,
Franca Jožefa cesta 3.
Kozina & Ko
Ljubljana, Mestni trg št. 19. - Stari trg št. d
Krasne novosti jesenskih in zimskih oblek, površnikov dovtuac^^a Bftfleika, === Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. —  i
Ure® konkurence!	Količina	postrežbo.	Nnjnižfe cene,
Tovarna čevljev v Tržiču
(Gorenjsko)
;;== (najmodernejše podjetje monarhije)
M
Otvoril sem lastno prodajalno
LJUBLJANA
na drobno
Breg 20
na debelo
Dl
'til
lio
rr.
Vantvena znamka.
v Cojzovi hiši.
\
Nejstareša kranjska odiikovaDa žganjaroa
Lorene Zdešar-ia nasl. J. Tribuč
na Glincah
naznanja sl. občinstvu, da je otvoril 1. septembra 1.1. prodajalno v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 6.
se Brinjevec =
garant, pristen, samo ene kvalitete, v zaprtih steklenicah po sledečih cenah: 'j* Ijtra K 1’— V* litra K 190, 1 liter K 360.
Kavarna
nočodprta
h
Gostilna
Florljuuka ulica Itev. 6. Pristna vina. Domača kuhinja.
O
Edna posebnosfj likerja je
»Zdravnik
želodca"
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izbomo vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Dobi se tudi v vsih prodajalnah konsum-nega društva za Ljubi iano in okolico.
IIR1IIIIIIIIIBIV
Moderne srajce, Me in barvaste
tennilke, lovske, hribolazke, mrežaste, In vse druge vrste z ovratnikom in brez ovratnika spalne srajce, trdi in mebki ovratniki, zapestnice, na-prsniki, dolge In kratke spodnje hlače, majice, no* gavlce itd., vse v največji izbiri in najboljši kakovosti
po zelo skromnih In stalnih cenah v modni in športni trgovini
P. MAGDIČ, Ljubljana
nasproti glavne pošte.
m \
Priporoča se domača najnovejša
kenfeke I j c. j*, a, t r groxi a.
Maček & Komp.
Franca Jožeta cesta št. 3
za nakup jesenskih in zim-=■ kih novosti. —
Sprejemajo se naročila po meri ter se izvrše točno in solidno.
Založniki c. kr. privilig. južne železnice Solidna postrežba.	Najnižje	cene.
Ur-1
Ivan Jax in sin Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
 —  išlvstlnils. stzojeTz
In stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino 111 obrt.
Pisalni stroji Adler. I n
Vozna kcles S<! ^
Ceniki se dobe zastonj in fran o.
g Zaloga pohi- j pAn.n«nilr I Ljubljana.Ma-g štva in tapet- [ J« iOgaCRIK j rije Terizija | niškega blaga j mizarstvo. j c* 11 (Kolizej).
  ..............................................
[ Zaloga spalnih ter je- j Zalega otomanov, di* j dilnih sob v različnih j:	vanov, žimnic :
:: najnovejših slogih. : {in otroških vozičkov.
Spalnica v amerikanskem orehu
I	350	kron.
■ Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, en i ::	umivalnik	z	marmornasto	ploščo	in	ogledalom.	s
fr
PO
kr:
PO
lik
Dri
VSi
Rr;
lic
rik
op
in
vo
bi
Pt:
bil
IV)
U|)i
ve
»Ul
biii
ni
tič;
nci
stv
up«
str
ov
k e. bif; za* zdi kal soc in ( rej« sto
I dat
izid
ne
|str:
ften
Itrii D h
s\
ir#i
no ‘na. :olil fak »Sli A'O
o i ni T
a
;ali
ite
ne
liv.
bla
tud
nie;
7.ad
Kai
ne«
Pl'<
)b
K)t
150
jitd
a«r
mc
na« a z uk 'k! iSč
tC
Trg-cTrefeet, Gped icljslkza, in	clel- djrvLžIosu
Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta št. 83.	Centrala: TRST.	Telefon	It	1®*
mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevažanje blaga, akladi&ča, kleti. Prosta skladišča za redni ulitnini podvrženo blago. Najmodernei^ opremljeno podjetje za »elllrv© 1» pnve dteaa.5© poliiifv«, v mestu in na vse strani s patentiranimi pohištvenimi vozmi. Shranjevanje pohiStv* blaga v suhih posebnih skladiščih. Omotacije itd. — Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov: .33a.lm.atl®" delniške družbe v Trstu bf** vozne proge Trst-Benetke inobratno ter Trst-Ancpna parabrodne družbe D. Tripcovih A Co, Trst Avstrijskega Lloyda Cunard-Line za I. in 11. razred. Naročila sprejema tudi blagovni oddelek .Jadranske banke".	Zmeme	cene — Točna poatiež15*
= Potniki v severno in južno AMERIKO
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
AVSTR O AMERIK ANA
Trst-New>ork, Buencs Aires-Hi« (le
najnovejilml brzoparnikl z dvema vrtinicama, električno razsvetljavo. 5 f? IT br?0JaV0m> "■ katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, dV aobl dovoli domače hrane z vinom, svež kruh, postelje, kopel; itd
■ff	
E	
S	
% %	
Odhod parnikov:
BS
&
55
v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni.
Trst-New-York, vsako soboto Trst-Južna Amerika, vsakih 1^ dni. Trst-Kanada, vsak mesec.
Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško:
SIMON KMETETZ Ljubljana,
   Kolodvorska alica štev. 26. ---------------—
10? jkz t I
n 1