Loto Vlf. Maribor, dno 11 julija 1907. Štev. 14. e „Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike." A. M. Slomšek. Izhaja vsak drugi četrtek. Narpčniki „Slov. Gospodarja^ ga dobivajo zastonj. Posebej uročen velja s poštnino vred en« ko*rano za celo leto. Posamezne številke veljajo 4 h. — Naročnina so pošilja na upravništvo „Našega Doma1' v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — 'L\ oznanila se plačuje od navadne vrstice (petit), če se enkrat natisne, po 15 b. dvakrat 25 h, trikrat 85 h. Slovenskil poslanci. Vsi slovenski poslanci, ki so izvoljeni na katoliško narodnem in kmečkem programu, so stopili na Dunaju v eno zvezo ali klub. Klub se imenuje Slovenski klub. Hrvatski poslanci in liberalni slovenski poslanci pa so si osnovali L jugoslovanski klub. Le eden izmed poslancev, ki je izvoljen tudi na programu kmečkem in katoliškonarodnem, je zapustil svoje tovariše ter pristopil k Hrvatom in liberalnim Slovencem, to je dr. Ploj. V volilnem boju so ga morali naši pristaši odločno braniti proti napadom liberalcev,'! ko so mu pa priborili poslaništvo, obrnil je našim pristašem hrbet ter , se pridružil — liberalcem in Hrvatom. Dr.»Ploj je torej imed svoje volilco le za n o r c o, ki so mu spravili mandat, potem pa se je pridružil onim, kateri so ga* tako grdo napadali in blatili. Naši poslanci nimajo na Dunaju nobenega prijateljstva sklepati z liberalnimi poslanci kakor jo g. Hribar, ki je zastojniikmesta, odkrit sovražnik kmečkih zahtev, ki joi proti verski šoli in za razdružeuje zakona, naši' poslanci na Dunajju, nimiajo pomagati onemoglosti in nezmožnosti Robleka in Ježovnika, koja dva so njih pristaši le s pomočjo neštetih lumparij spravili v državni zbor. Dr. Ploj toga ni uvaže-val, in rajši jo zapustil svoje tovariše in šel med liberalce. Onim možem, ki so zanesli na Štajersko bratomorni boj, tem liberalnim možem jo ponudil dr. Ploj sedaj svojo roko. Dr. Ploj je storil ta korak v škodo svojega ugleda, v škodo pošteno so boreče Slovenske kmečko zveze ter s tem tudi v škodo slovenskega kmečkega ljudstva sploh. Globoko so mora obžalovati tudi, da je dr. Ploj ne samo zašel med novo liberalno družbo, ampak začel tudi po liberalnih listih napadati svoje, druge tovariše in Slovensko kmečko zvezo. Vi „Narodu", v „Domovini", „Narodnem Listu" ip „Novem Slovenskem Štajercu" kar mrgoli napadov na prejšnjo Plo-jeve tovariše in na Slovensko kmečko zvezo. To ni lepo in to nam značaja Plojevega ne kaže v najlepši luči! Ako bi Ploj bil sedaj res mož, potem bi moral odložiti mandat, da vpraša svoje volilce, ali še mu zaupajo ali ne. To pa ne gre, da sklicuje shode, kateri -so pristopni tudi Narodni stranki in na katerih mu Narodna stranka izreka — zaupanje. Dne 30. junija je prišel celo celjski Kukovec v Ptuj in, Ormož govorit za dr. Ploja ter slavit njegovega koraka! Zelo značilno za dr. Ploja inj vse, ki ga sedaj pe-rejo! Slovenska kmečka zveza je izrekla Ploju nezaupanje ter ga pozvala, naj odloži mandat. Ploj še tega/ dosedaj ni storil, pač pa začel srdito in z ne- resnicami pisali proti Kmečki zvozi in svojim tovarišem poslancem! V državnem zboru, kakor poročajo listi, vsi pošteni poslanci obsojajo Plojevo dejanje! Predsedništvo državnega zbora. Dr. Iv. Začok, I. podpredsedaik. Za predsednika državnega zbora je izvoljen nemški krščanski socialec Weiskirclmer, za I. podpredsednika katoliški Čeh Začek in za II. podpredsednika poljski profesor Starczjnski. Vsi trije so izvoljeni na krščanskem programu. Domače novice. Stavka zidarjev v Maribora. Mariborski zidarji stavkajo. Zahtevajo, da so določi najmanjša dnevna plača 4 K in ne 2 K 90 h, kakoršna je običajna v Mariboru. ; Zahtevajo nadalje tudi v ostalih razredih primerno zvišanje | plače. Zahtevajo tudi, da se zniža delavni čas od 10 na , 9 in pol ure. Pri -Sv. Areha na Pohorja so otvori planinska koča še to jesen. Stran 2. St. Bolfenk pri Središča. Dne 4. t. m. v predpražnik sv. Cirila in Metoda je pri nas plapotal velik kres. — Dne 4. t. m. se je odkopal samomorilec Pevec. V njegovem grobu se je našla tudi neka krsta z dva tedna starim otrokom, ki je že nekoliko strohnel. Samomorilec Pevec se je prekopal v drugi grob. V goreči postelji. Dne 2. t. m. ob polu eni uri ponoči je prišel precej natrkan domov v Mariboru, Stolni trg št. 5, brivski pomočnik Franc Dobaj. Vžigalico, s katero je prižgal luč, je vrgel v posteljo in je zaspal. Postelja je jela goreti. Dobaj se je prebudil, ker je bil ožgan in se je še pravočasno rešil. Iz sosednje kavarne so prihiteli ponočni gostje, ki so pogasili gorečo posteljo in preprečili večjo nevarnost. Zblaznel je v Mariboru 4. t. m. delavec Kranc. Oblečen v spodnjo obleko je letal po Koroški cesti in kričal, da ga zasleduje vrag. Udarilo je dne 24. m. m. zjutraj v gospodarsko poslopje posestnika Medveda v Pankracu blizu Griž. Ljudje, ki so ležali v Skednju, so komaj rešili sebe in živino. Eden je dobil tako hude opekline, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Roko si je razstrelil neki delavec pri stavbi novo šole v ti rnjem gradu. Njegov tovariš mu je dal neko razstreljivn > sredstvo in rekel naj užge. Mož tega razstre-Ijiva ni po nal in je res užgal. Stevi 14. V Šoštanju in okolici je bila dne 3. t. m. huda ploha s točo. Strela Je ubila posestnjiika J os. Stropnika iz Trnovelj pri Celju. (V sredo dne 3. t. m. je šel k svoji sesjri v Prihovo.', 'Na pptdi gaj je zadela nevihta, šel je vedrit pod kozolec, v katerega je vda-rilo in ubilo vrlega moža. Kozolec je zgorel. Toča je pobila v ormoškem okraju Iz Središča se poroča, da je padala dobriji 5 minut sulm toča, debelejša od orehov,* im pokrila zemljo kakor sneg. Slivnica pri Mariboru., Dne 14. aprila nam j« g. Fr. Pi'šek ustanovil „Izobraževalno in bralno društvo" za slivniško faro s sedežem v cerkveni hiši v Slivnici. Listov imamo 10 v 28 izvodih na razpolago poleg 034 snopičev raznih knjig, podučnih, zabavnih, nabožnih. Posebne zahvalo smo dolžni ustanovitelju, potem preč. g. župniku, Cirilovi, Mohor! jevi, Katoliški, bukvami ter slavni Matici Slovenski, domačim in tujim dobrotnikom, pred vsem vele-čast. g. župniku Podvinski, kakor tudi vsem bivšim slivniškim gg. kaplanom, sedaj župnikom, ki so se z darovi malodane polnoštevilno odzvali naši prošnji za blagovoljno podporo pri vezavi društvenih kjnjig. Gledaliških iger je doslej priredilo društvo dvakrat „Cito“, enkrat „Kmet iu fotograf",I enkrat N&8 D D. M,: znali, — od kod bi jo neki imeli? Po narodnosti bili so večinoma Slovenci, po gorah izkljačno, le po dolinah bili so raztrošeni nemški naselniki. Na one prvotne Slovence še spominjajo čisto slovenska imena na gornjem Štirskem: Celje samo je slovensko ime, pomeni toliko, kakor selo, vas, naselbina, isto pomeni Selnica, Sevnica, ime, ki se pogosto nahaja med Slovenci; gore okoli Marijinega Celja se imenujejo Stariče (Staritzen), reka je Mtlrz, naša Mnrica, Aflenz, trg v bližini, je Jablanica itd. Ondi se je naselil prej navedeni duhovnik, št. lambertski menih. Za stanovanje si je postavil iz smrečja siromašno kočico. Blagi opat Oton podaril mu je bil v St. Lambertu lepo podobo prečiste Device Marije, izrezano iz lipovega lesa. Menih jo je prinesel seboj v te puščobne kraje. Ker ni imel za njo drugega spodobnega in lepšega prostora, postavil jo je med 750-letnica božje poti v Marijino Celje. Ker bo šel dne 5. avgusta romarski vlak Slovencev v Marijino Celje, bo gotovo zanimala naše čitatelje zgodovina tega kraja, katerega sliko danes prinašamo. (V levem kotu slike je veliki altar, v desnem cerkev, spodaj slika celega kraja). Na gornjem Štajerskem, blizu koroško meje, stoji starodavni benediktinski samostan, Št. Lambert imenovan. Ustanovili so ga očetje benediktinci že v petem stoletju. Sedanji samostan sam pa je bil še le 1. 1073. pozidan s pomočjo radodarnega grofa Markvarda. Njegov sin Henrik, ki je postal tudi vojvoda koroški, postavil je zraven sedanjo krasno cerkev. Benediktinci bili so za ves okraj neizmernega pomena. Posebno vnet za probujo in napredek vdanega ljudstva bil je št. lambertski opat Oton Vil., sredi dvanajstega stoletja. Pet duhovnikov poslal je v gorate kraje na desnem obrežju jasnomodre Murice. Eden izmed njih prišel je leta 1157. na hrib, na kterem stoji današnje Marijino Celje. Kako mu je bilo ime, nam zgodovina ne pove. Okolica mari-jinoceljska je bila takrat šo pusta; hrib in dol bila sta obrasla z nepristopnimi goščami, v kterih so kruto gospodarile divje zverine. Le redko kje, in sicer daleč narazen, samotarili so bori pastirji s svojimi ovčjimi in govejimi čredami. Njihovo življenje bilo je pomilovanja vredno, ni prave vere, ni olike niso povejo košatega drevesa. Sčasoma so zvedeli za to podobo pastirji na sosednih gorah. Polagoma pridejo tudi oni s svetim strahom pred njo. Pred njo začne duhovnik razlagati sv. vero. Pozneje je napravil vneti duhovnik lesen oltarček in postavil na-nj Marijino podobo, ki je še dandanes v srebrnem oltarju sredi cerkve marijinooeljske. To je bilo leta 1157. K podobi prihajalo je vedno več ljudi. Romanje se je pričelo. Posamezni pastirji popustili so svoje visoke planine, nastanili so se okrog duhovnikove kočice, sezidali so si stanovanja — to je bil začetek trga Marijinega Celja. Marijino svetišče zaslovelo je od leta do leta bolj. Glas njegov razširil se je hitro po gornjem Štirskem, kmaln je prošinil tudi v druge sosedne dežele. Ljudje so začeli v velikih množicah tjekaj prihajati. Marijino Celje ju postalo sloveča božja pot, kar je še dandanes. „Cdvljar." Cujeiuo, da se pripravlja „Kukavica — zvita ptica.“ Poduoni govori so Sa redki.' Dne 14. aprila so nam g. dr. prof. Ant. Medved v ognjevitih besedah razložili kulturni! pomen in blagi namen izobraževalnih društev. Skoda za krasen govor, da se ni objavil. Dno 5. maja se je rajzlagala avstrijska ustava odjl. 1848. do letos. Dne 30. junija jo državni poslanec Fr. Pišek prav temeljitoj obrazložil, kako on s podporo gg. tovarišev misli skrbeti za prospeh kmeta in delavca.! Niso bile puhle besede,1 bili so stvarni predlogi. Isti dhn je g. Potnik iz Pohorja prav poljudno, v občno veselost vmes šaljivo poučeval poslušalce, kako naj rabijo bralno drjuštvo in berilo sploh. Deklamovala, in razložila se je S. Gregorčičeva „V pepelnični noči.“ Pbdučnih govorov o sadjarstvu, govedoreji, čebelarstvu, o ti pivnikih, q trti' bi nam bilo krvjavo. treba; 0(dbor naj nam preskrbi govornikov! Možje pa mislijo po fari, da je društvo in predavanje le za — ženske in otroke. Žalostno!' Vlak je povozil dne 25. m. m. pri Tremarjih blizu Celja železniškega čuvaja! Pronica PaučnikU. Zdrobil mu je eno roko in eno nogo ter ga močno poškodoval na glavi. V celjski bolnišnici, kamor so ga prepeljali,' je čez pol ure umrl. Žganci z mišnico. Iz sovraštva do Konrada Cerneca se* je vtihotapil dne, • O. aprila letos v Par-tinjah 32-letni! viničar Marko Živko v Cernevcev hlevi in nastavil 106 kron vrednemu teletu žgance pomešane z mišnico. Ker tlele ni hotelo jesti zastrupljenih žgancev, se je izjalovil Živkotov zlobni namen. Sodišjče je prisodilo zločincu Živkotu trimesečno ječo. t Nemška prevzetnost, na Spodnjpm Štajerskem. Pred kratkem je bil pri sodnijo v Celju imenovan soctaijskim tajnikom Slovenec Oton Vidic. Vsak tre- zen in-pošten človek bi mislil, da je popolnoma samoumevno, da pridei med Slovence z\a sodnika Slovenec. Toda ni tako, vsaj pri spodnještajerskih Nemcih ne. Sedaj kričijo in pišejo, da se jim je zgodila krivica, ker je v celjskem okrožju vsllekl tega 'imenovanja polovica sotlnikov SljOventcev,. akoravno bi v resnici morali biti vsi. To kaže, kako krivični' in prevzetni so od Slovencev živeči spodnještajerski Nemci in koliko je treba trudil s'ovengkim poslancem, daj priborijo nam kako drobtino. Morje pri Framu. AU So Opominjate- cen-i jeni čitatelji Našega Doma", da se je preteklo leto našel še tu pa tam kak dopis iz naše prijazne, ali) kakor pravijo tujci, idilične vasice. In1 hjtos smo zopet zaspali, le poslušajte: Pri državnozborskih volitvah je dobil pri nas liberalni Glaser velikansko število: dva glasa, in ■ kandidat Kmečke zveze g. Pišek 45 glasov. Kaj ne, nazadnjaštvo! ? Da smo res nazadnjaki, kakor nas klerikalce-vedno nazivata „Sta-jorc“ in „Narodni List“, pokazalo se je tudi na predvečer goda sv. Cirila in Metoda, ko je pllnmtielo polno kresov po gričih naše vasi, in gromonje topičev je na treh ali štirih krajih pozno v noč naznanjalo, da se nahajamo še'i \| egiptovski temi?! — Orožniki so aretirali kočlarja Jurija Wisočnigg, ker je na sumu, da si je zažgal hlev. Gorelo je po noči in zgorelal sta dva srednja vola. — Pa še to Vam naj povem, gospod urednik! Meki veleindustrijec jel dal pod vodstvom g. Laha preiskovati zemljo, ker namerava, če se najde v zlidostni množini bele rude, postaviti tukaj tovarno. — Dne. 6. julija je prihrula nad naš kraj strašna nevihta z viharjem in nalilvi. Toda zadosti. Mladenič nazadnjak. Sv. Prinvž nad Muto.' Kakor je ljubi „Naš Dom“ velel, to sejo zgodilo. Krasen kres slovanskima apostoloma v čast smo gledali tja proti Remšniku in Spomenik očetu našega cesarja. Na Dunaja bodo postavili Ijudomi-'lemu nadvojvodi Francu Karolu, očetu našega cesarja, spomenik. Stal bo v pratru, velikem mestnem vrtu dunajskem. * * * Smešnice. Nekemu kmetu je bila umrla žena. Žaloval je jako, vendar se je bil potolažil. A ko mu je 6 mesecev pozneje crknila krava, se ni dal nikakor potolažiti. Neki prijatelj mu je dejal: „Saj še ko ti je žena umrla si se potolažil; sedaj, ko ti je crknila krava, se pa nočeš!“ A kmet mu je odvrnil: „E, dragi moj, ko mi je umrla žena, so mi jih takoj ponujalfkakih 10, a krave mi noče ponuditi nihče!“ * * * Nekdo seje hvalil, da je tako močan, da z golo pestjo in z enim samim vdarcem izbije vsakemu sodu dno. „Kaj to!“'mu je odgovoril nekdo. „Jaz pa z eno samo roko™ vstavim brzovlak 1 “ ^h -«iv „Kaj ste vi Samson ?“ ga je vprašal prvi/ „Ne,“ je odgovoril oni, Jaz sem le železniški strojevodja." •m«-. * * * se ga nismo mogii nagledati.- Videvši, da ne bomo s svojim kresom osamljeni, smo tem bolj veselo tudi mi s svojim prišli na dan, ali bolje, v noč, rekoč: Slovani gre na dan. P'-os(or so ponudili Dobnikovi, kakor so tudi vse drugo, kar je potrebno, preskrbeli sami. Raz njihove zemlje je tudi res najlepši razgled po gornji dravski dolini. Zato smo tudi opazovali krese, ki so oznanjali god blagovestnikov na desnem bregu Drave. Vidili smo, kolikor oko more v noči razločiti, lučice v Vuhredu, dvoje kresov proti Ribnici, po enega k Sv. Antonu in na Vtelko kapo, eden se je spravil celo na goro Uršulo, eden nas je pozdravljal iz Koroškega. Vreme je bilo ugodno. Drugo leto, ko bodeta sv. Ciril in Metod v nedeljo (ker je prestopno leto), bomo pa kurili v soboto zvečer. Za družbo sv. Cirila in Metoda, ki nam vzdržuje našo dekliško šolo, smo nabrali pri tej priliki 4 K. Koroške novice. Bogokletni zločin. V noči od 25. na 20. m. m. je bilo oskrunjeo zamjenje ob pesti blizu kraja Včlkendorfa, okraj beljaški. Kristusova bodoba, križ in druge podobo so bile popolnoma razbite in razmetane po polju. Kristusovi podobi so bile odbito noge in roke. Zločin se je1 storil vsekakor po polnoči, ko so že enkrat gostilne zaprte, ker po sledovih sč je poznalo, da so zločinci šli proti beljaškem mestu. Ljudstvo je radi tega brezbožnega dejanja zelo ogorčeno, posebno, ker je to že tretjič, da so bila znamenja od brezbožnežev pokvarjena in razbita ter zločincev še v nobenem slučaju niso izsledili. Da bi se le oblastiim kmalu posrečilo bogoskrunce v roke dobiti. ( Smarjeta pri Velikovcu. Na St. Petrovo je pri nas pri Lavreju velikovsko izobraževalno društvo pri precej lepi udeležbi priredilo podučen shod. Prav podučljivo in zanimivo so govorili gospodje Dobrovc, Car! in Poljanec. Po zaključenju shoda sei je razvila poštena domača veselica. Izvrstno so igrali znani celovški tamburaši in par lepih pesmi je zapel domači cerkvenii zbor. Pevci in pevke, lei korajžo! Upajmo, da se večkrat vidimo pri jednakem shodu. — Letina pri nas dosedaj hvala Bogu lepo kaže. Sadja, pa letos ne bo!; — Na čast sv. Cirila in Me-tođa^ smo tudi pri nas na Martinovem hribu zažgali' lepi kres. Od blizu in daleč smo videli vso polno kresov.* Eden najlepših je gotovo bil isti visoko na gorah pri Petriču, ki je naznanjal daleč po slovenski in nemški strani spodnje Koroške, da prebiva pri nas še pošteno, slovensko ljudstvo, ki ljubi in spoštuje verjp, kk sta nam jo v zlatem maternem jeziku oznanjevala sv. brata Ciril in Metod. St. Stefan pri Velikovcu. Ciril in Metodova podružnica za Velikovec in okolico je dne 30. junija tukaji imela svoj letni občni zbor. Udeležba je bila lepa. Z; zanimanjem smo poslušali podučljive govore gospodov Treiber, Ebner, Poljanec in Dobrovc. Na lepo okinčanem vozu so se pripeljali na shod zavedni možje in mladeniči iz Rude. Za zabavo je bilo dobro priskrbljeno. Priredili so nam dobro]skl tamburaši in pelvci pošteno domačo veselje. Vse bi se izvršilo, v najlepšem redu, oko bi se nalašč ali kako ravno ob istem času pri sosedu Mežnarju ne vršila vaja požarne brambe iz Blata in Ovber., Po vaji so hajlali in našince izjzivali. Radi znanega vovberskega „špc-gla“ bi skoraj prišlo do pretepa. Koprivna.' Trije otroci so igrali s kvartarni, eden sune triletno dete in to se' zabode na odprt „klepej" (nož) v vrat. Ako bi ga ne bilii brž našli in ovezali, bilo bi silno nevarno. — Fhnt se je dal spraviti že bolehen, na ženitovanje v Kaplo, pa je med potom popolnoma onemogel in celo zmrtvel, le zdravnik ga j6' zopet oživil, zdaj leži hudo bolan doma: Semenj v Kapli 2. t. m. je bil slabše obiskan ko lani, tujih daljnih kupcev ni bilo razun enega Laha. Mladi in debeli voli so se najlažje in n'njdražje prodali. Največ so volov pokupilii kmetje za pleme in se- tev. Mlada gorska goved se doli zelo redi, za to poljanci radi od nas kupujejo. Toži se pa povsodi sev daj, da so semnji itd. slabše obiskani ko nekdaj, da imajo; ljudje manj denarjev ko nekdaj, in še delavci, posli, ki več zaslužijo ko nekdaj, manj imajo. — Bu-čele so po zimi nekaterim vse pomrle, pravijo zavoljo trde mocesnove strdi, zdaj pa kaj .velselo rojijo. Eden je kupil 2 panja, pa jih* ima že 7. Po letu,' ko cveti ajda, se nosijo dol v dolino. — Goved in drur ga živina je to leto zelo bolehala, nekaterim je tudi poginila. Res pomilovanja vreden kmet, zlasti kdor je že prej velik siromak. — Sedaj se začenja tukaj ravno košnja. — Kresovi so goreli na; čast sv. Cirilu in Mfetodu tudi pri nas na različnih vrhih, zraven pokali možnarji in se daleč razlegalo glasno petje. — Ko smo se pritoževali zoperi davek (deželno doklado) na vino (12 v od litra), se je nam ugovarjalo, da ta davek bodo čutili samo (hihovfiiki, ti pa naj plačujejo, kmeta ne bo nič zadel. Daj zadene kmeta, zato je dokaz n. pr. naš kraj. Kjnetje tu, ki sami ne marajo smrdljivega žganja im se, bojijo družino okužiti s to kugo, kupujejo, ker sploh ali zaradi zdravja morajo imeti zdravo pijačo, vino. Dobili so pa takoj iz Celovca od nadzorništva za deželne doklade, pismo. Nevolja je velika, govore, da ne plačajo nikakor, raji gredo „sedet.“ Pa še druga krivica je traven. Tz Celovc'a pošiljajo tistim; Slovencem gorjancem, kateri imajo sami lov in kateri so kupili viha, ki nimajo šole in jih ni nikdar noben človek nemško učil,| nemška pisma. Zato pošiljajo kmetje pisma nazaj in imajo prav, nikakor naj jih ne sprejmejo, dokler ne dobijo slovenskih. Naj bi smelo rekli: Nisem dolžen sprejeti pisma, ki ima nemški' naslov in ga torej ne razumem. Nisem dolžen hoditi1 V Crno ali kam, da mi ga kdo prebere in prestavi, zlasti, če1 se gre za plačilo. Gospoda celovška., ki plačila naklada in tudi pri nas denarja išče, naj se! šd našega jezika uči, ako je pa tako prevzetna, da naš je'zik zaničuje, naj pa si denar tudi pri Nemcih' išče. Ce misli, da se bomo mi zavoljo visoke nemške gospode nemško učili samo zato, da bomo mpgli njene nemške plačilne naloge sprejemati, se moti. Želinjje pri Velikovcu. Kakor je že poročal „Naš Dom“, je zadela v našo cerkev zadnjič strela in precej poškodovala oltarje. K sreči je bila strela vodena, drugače bi razvph cerkve pogorele še sosedne hiše. Koroška deželna zavarovalnica je škodo pošteno ocenila in izplačala.'' Te dni so začeli delavci popravljati cerkev in župnišče. Ker so dobili zopet v Ovbrah svojega gospoda, in ker je za šentjurskega gospoda župnika oskrbovanje šmarješke župnije z Ze-linjamij vred pretežavno, oskrbujejo pri nas zopet šentštelanski gospod kanonijk Rotter. — Zelo so ljudje , radovedni, kdo neki bode po umrlemu g. Kaces' bergu lastnik lepo Vundrove graščine. Železniške nezgode. 29. m. m. po noči ob pol-enajstih je zadel en voz od ravno premikajočega vlaka v en voz osebnega vlaka št. 917 ravno, ko je vozil na juž prošt Gregor Einspieler. 4. Blagoslavljanje. 5. D. Jenko: Molitev. Poje moški zbor Nar. čitalnice v Kranju. 6. Govor. Govori zastopnik Kat. polit. In gosp. društva za Slovence na Koroškem. III. Okoli 1. uro popoldne obed v Narodnem domin in ogled okolice. IV. Točno ob '/« 4. uri koncert v zgornjih prostorih Narodnega doma z naslednjim vsporeHom: 1. A. FoersterNašo gore. Mešan zbor. 2. A. Hajdrih: Jadransko morje. Moški zbor. 3. M Hubad: a) Je pa davi slan’ca pala, b) Ljub’ca povej, povej!, c) Skrjanček poje, žvrgoli, mešani zbori. 4. A. Foerster: Povejte, ve planine! Moški zbor. 5. a) dr. A. Schwab: Moji devojčici, 1)J dr. G. Ipavec: Tiček, o) dr. G. Krek: Vabilo, mešani.zbori. 6. Dr. G. Ipavec: Savska, moški zbor. 7. A. Nedved: Nazaj v planinski raj. mešan zbor. 8. Fr. Gerbič: Slovanski brod, moški zbor. Pesmi pod točko 2. in 6. pojeta koroška moška pevska zbora Drava in Rožica, vse ostale pesmi pa pevski zbor Narodne čitalnice v Kranju. V. Takoj po koncertu na vrtu Narodnega doma prosta zabava: petje, šaljiva loterija in drugo, — Vstopnina h koncertu 1 K za osebo. Ker je namenjen čisti dobiček Narodni šoli, se preplačila hvaležno sprejemajo. Vstop k veselici pa je vsakomur prost. — Posebna vabila se ne izdajajp. Pevska in druga društva, katera se nameravajo udeležiti to slavnosti, naj se pravočasno zglase pri g. Mateju Ražun, župniku'v St. Jakobu. Radi velikega narodnega pomena prosimo vse slovenske liste, da blagovole priobčiti ta vspored. _____ Pripravljalni odbor. Umor. Pri Zgornji Beli na Koroškem so našli mirtvega kranjskega železniškega' delavca Šuligoja. Ranjenca so prepeljali v beljaško bolnico, kjer je že umrl. Umora sta sumljiva kranjski) delavec Ignac Kos in natakar Ivan JRautar, ki so ju zaprli. Samoumor. V Križih pri Paternijonu se je ustrelil 25-letni hlapec Jožef Kircher. Ker so ubili tujega psa in pojedli njegovo meso je obsodilo celovško deželno sodišče Vinko Gasserja v desetdnevni, Janeza Pesentheimerja v 14-dnevni, Jakoba Gasserja v S^nevju, Elijo Gasr sefrjevo v 7-dnevni, Marijo Nussbaumerjevo in Marijano Gasser v 5-dnevni strogi zapor. Nemška podivjanost. Kako neznosna, je nestrpnost in zagrizenost koroških hajlovcev in kričačev, nam dokazuje surov slučaj, ki so je dogodil v kratkem v Borovljah. Mladi, bolehavi učitpljščmk g. Alojzij Grabar je prišel k svoji materi na počitnic. Pošten in značajem kakor je, si je pripel f/ svoji slovenski, a nemčursko zagrizeni ožji domovini, slovenski trak na prsi in šel*z njim skozi Borovlje.' Toda čujte in strmite, kaj se temu mlademu gospodu, ki je toliko pošten, da se no sramujo svojega materinega jezika in slovenskega naroda, prigodi! Pride mu nasproti prilvandrani o. kr.' strokovni učitelj Teodor Strein, in ko zagleda slovenski trak, zakriči v svoji podivjanosti: „Sie Lausbub, wiet konnen Sie so et\vas tragen" (Vi smrkovoc, kako morete kaj takega nositi),* pograbi trak, mu ga istrga in povrh še da tako močno zaušnico, da se Je siromaku, ki je še bolan, kar zatemnelo pred očmi! Prosimo slovenske poslance, Ida spravijo ta brezmejno surov slučaj, ki z bengalično lučjo osvetljuje skrajno zagrizenost c. kr. i!z Nižjega Avstrijskega privandranega strhkovnega'učitelja Teodorja Streina pred naučnega ministra in odločno zahtevajo premestitev tega modernega Turka. Delavski shod v Št. Janžu v Rožu, ki ga je priredila mlada organizacija slovenskega kršč. socijalnega delavstva predzadnjo nedeljo, je izvrstno uspel. Izborno je govoril drž. poslanec dr. Krek o razločka med socijalno demokracijo in kršč. socijalizmom in g. provizor Arnuš o pomenu in namenu strokovne organizacije. Ta shod je jasno dokazal, da organizacija slov. kršč.-sociialnega delavstva na Koroškem krepko napreduje. Naša žeya je, da bi bilo kmalu vse slovensko delavstvo na Koroškem združeno pod njenim okriljem. Hrvatski ban odstopil. Hrvatski ban grof Pejačevič jo odstopil. Vzrok njegovega odstopa jo sledeči: V ogrskem državnem zboru- je vlada predložila novo železničarsko prag-matiko (ali poslovni red). V tem predlogu je bila tudi določba, da jo poslovni jezik na vseh progah ono-stžcjnske državne po/lovice mallžarski. Te določbe niso hoteli sprejeti hrvatski poslanci, ampak so zahtevali, da; je na hrvatskom ozemlju hrvatsko službeni jezik. Ker Ogrl tega niso dopustili, začeli so Hrvati v ogrskem državnem zboru z obstrukcijo, da tako postavo onemogočijo. Ogrska vlada je sedaj zahtevala od bana, da vpliva na hrvatsko poslance, naj nehajo od obstrukcije. Tega on ni hotel storiti, ampak je rajši odstopil. Hrvatski poslanci so nato naprej obštruirali, dokler ni dne 3. t. m. naznanil minister Košut, da umaklne ta paragraf postave o služjbeuem jeziku, namesto tega pa je predlagal, da se naj v postavo sprejme: Natančne določbe se določijo naredbenim potom, to je, z odloki ministrstva. In ker je ministrstvo madžarsko, se ? a lahko na- pr«j, kaj bo odrodilo. Ta žin vlada,j» protiustavan. Zaradi tega so se že1 vrSili protestni shodi po Hrvaškem. Novi ban hrvatski je postal Rakodc*ay, zagrizen , ma(džaron, ki je bil prejšfnemu banu Khuen He-dervaryu, grozovitemu zatiralcu Hrvatov, desna roka pri njegovem pogubnem delu, Hrvati so ogorCeni nad takim postopanjem ogrske vladei. Nesreča pri zrakoplovu. Povodom velike narodne svečanosti v Rimu, pri kateri sta bila navzoča tudi kralj in kraljica, spustil se je stotnik zrakoplovnoga oddelka Nlivelli S' svojim zrakoplovom v zrak, čeravno se jel bližala nevihta. Zrakoplov je prišel komaj 300 metrov visoko, ko je vdarilo v njega. Plin v zrakbplovu se je vneli in razpočil z grozovitim pokom, pri tem pa raztrgal zrakoplov. Ljudje so vidjeli, kako je začel vedno hitreje in hitreje padati^ V gučetku jo še pogumni zrakoplbvec stal v ladjici, potem se jei pa vsled strašnega pritiska." zraka pri tetm hitrem pad-eu onesvestil. Prestrašeno ljudstvo) je kriče) bežalo narazen, M je priletelo truplo nesrečneža na zemljo. Pobrali so ga, vsega ranjenega, vsaki ud je bil poškodovan. Njegova žena, ki je moralai celo nesrečo gledati, se je onesvestila. Nezavestnega kapitana so prepeljali v bolnišnico. Kralj sam ga je obiskal in sijal pri njem poleg nesrpčne žene > do Zadnjega zdlhljeja. \z drugih slovanskih dežel. Slov. krkft. socijalna zveza za Goriško. Tudi na Goriškem Bi nameravajo ustanoviti Krščan. socijalno zvezo. Pravila so že vložili na namestništvo. Horilec bolgarskega ministrskega predsednika Petkova, nradnik Petrov, je bil obsojen v smrt na vešalih, njegova sokrivca Kranov v dosmrtno ječo in Ikonovov v IMstno težko ječo. Gad Je pičil 14-.'stnega Jožeta Štrovsa z Vinkovega vrha pri Znženberku na Kranjskem ▼ palec na nogi. Dečko pa ni izgnbil hladnokrvnosti, ampak si je, kakor je slišal v šoli, hitro z žepnim nožem razrezal rano, da je dobro krvavela. Domov prišedši si je izpral rano z lugom. Ker mu je pa noga vendarle otekala, je dajal na nogo petrolejske obkladke. Pil je tudi žganje, ki baje deluje kot proti-strup gadjemu strupu. S tem je bil iz nevarnosti in tudi oteklina je zginila. Žensko maščevanje. V Mehnikov, vasi na raški meji je kmet Stelko pretepel svojo ženo. Žena je zato ponoči ožgala hišo, v kateri so spali mož, štirje otroci, hlapec in dekla. Vsi so zgoreli. 2-letnl ogenj.i Na Rogu v kočevskih hribih na Kranjskem, kjer se nahaja velika lesna tvornica za parkete itd., gori že dve leti v, kupih navoženega žaganja. Z žaganjem in drugimi odpadki so namreč zasuli veliko kotlino pod tovarno; Vnelo pa se ja žaganje globoko sredi kupa in začelo tleti, dokler ni prišlo v jeseni do popolnega izbruha. Dasi je torej mnogo tvarine zgorelo, ognja niso mogli zadušiti in tli še v enomer naprtej. Ko je prišel pisec teh vrstic v npdfeljo 30|.t m. m. na Ijice' mesta je( nialašč za to postavljeni stražar razkopaval posamične tleče kupe. Kamor stopaš, povsod vročina pod nogami. Ognja ne morejo preje zadušiti, nego bo vse žaganj« na tistem* mestu sežgano. Sneg v juliju. V sredo, dne 3. t. m. je po dežju, ki je ohladil ozjračje, sneg pobelil Triglav in vse vrhunce okolu njega. Muha je pičila petletno Marijo Moder v Dvorski vasi na Kranjskem, nakar je dekletce kmalo umrlo. Strela omamila več ljudi j. 16. m. m. popoldne je med nevihto' z malo dežjem na Vbjskem v Mrzli Rupi treščilo v lipo pred hišo pri Gomilnikar-ju. Strmela je šla tudi v hišo, kjer je vedrilo več ljudi. Strela; je omamila vse, kar jih je bilo v izbi, lo stari ženici, ki je stala v kuhinji, je prizaneslo. Ko je žena šla v hišo, našla je vser na tleh brez zavesti., Začela jih je tresti in premetavati tako, da so po malem kazali, da je še življenje v njih. Prišel je tudi gospodar, ki se je bil zamudil na Vojskem in je pomagal, ljudi spravljati po konci. Vsi so bili tako omamljeni, da se niso mogli dolgo zavesti. Nekateri še v podeljek niso vedeli, kaj je ž njimi. Eden je bil t)ako omamljen, da je vpil, da ga je nekko zaklal, tiščal se je pod vratom, da mu kri ne uide, akoravno ni bilo nikjer rane. Drugemu je strela vžgala dolge trake po roki in^ Čez prsi. Rame novice. Zelo zanimivo spominsko tablico na svoja vojaška leta si je napravil nek šaljiv vojak na Nemškem. Tekom svoje vojaške službe je nalovil v vojašnici 8500 bolh, prilepil jih na tablico ter tako napravil sledeči, seveda nemški napis: „Kraljevi bavarski 3. infant. polk, 4. komp. V spomin na mojo vojaško slnžbo 1885—1888. Mihael Metzeger iz N6rdlingen.u Napis iz bolh je baje prav lep in do sedaj se mu je od prilepljenih bolh odluščilo le 12. Zlata poroka v treh. Te dni je praznoval neki 76-letni mož zlato poroko v — treh. To je mormon iz države J v Severni Ameriki. Pred 50 leti je vzel dve ženi (mormoni smejo imeti več žen): Lucyo in Ano. In do danes so vsi trije živeli srečni in zadovoljni v zakonu v treh. In teh dni so praznovali svojo zlato poroko. Skupno imajo njih troje 110 unnkov in 21 prannukov. Ponarejalci denarja. Finančno ministrstvo je razpisalo 1000 K nagrade za onega, ki izda dražbo ponarejevalcev denarja, ki jako izvrstno ponareja srebrne goldinarje in je doslej izdala že za 40.900 K takih ponarejenih goldinarjev. Draga trma. Na nekem pariškem kolodvoru si je neki podjetnik kupil vozni listfck. \ Po pomoti je vlak zamudil,11 ter je moral čakati na prihodnji vlak. Da si prežene dolg čas, začel jei prebirati razobe-šene vozne rede in tarile. Pri tjrim je opazil, da je plačal za svoj vozni listek? 3 centime pjreveč.: Da si prežene 6as, si je (dovolil šalo ter zahtevlal pri blagajni povrnitev teh 3 stotink. Zavrnili so ga, osorno. Sel je k načelniku postaje, toda brefc vspeha. Stvar ga je začela zabavati. Navlašč ni hotel darovati železnici treh vinarjev ter je pisal železniški družbi uljudno reklamacitjsko pismo. Ni bilo ojdgovora. Poslal je opomin po sodišču. Družba se mu je smejala. Vložil je tožbo. Prva inštanca je obsodila železniško družbo, ki je vložila priziv, a pogorela je tudi pni drugi in tretji inštanoi. Tudi najvišji dvor je razsodil, da mora družba povrniti tri vinarje. In železnica je’ vrnila tri vinarjef vrhu tega p'aj plačala 80.000 frankov pravdnih stroškov. Koliko časa živi konj. Konj živi navadno 25, največ 30 let. Bilo je pa konjev, ki so živeli mnogo več. Neki nemški gospodarski list piše, da je neki konj živel 45 let, akoravno je bilo njegovo življenje burno. L. 1852., ko je imel pet let, gai je kupil avstrijski ulanski poročnik Leis ih leta 1859i sta bila oba v vojni z Italijo. L. 1863.« ga je Leis prodal nei kemu tovarišu \\ ta ga je zopet 1. 1805. prodaj svojemu majorju, ki je bil 1. 1860. ž njim v. vojni v Italiji. Leis jp tedaj jzgubil. konja, toda D 1873. gp, je našel n-a Dunaju* int odt tedaj je pr$el spre|nljht» njegovo življenje. L. 1882 gla je on zopet kupil, da bi siromašni konj zadnje dni svojega* življenja v miru pripživel. Konj je živel do 1. 1892. ten je vedno opravljal lažja dela; do poslednjega trenotka je bil žive naraveJ Ali dva dni pred smrtjo ni hotel ve|Č jesti. Na potovanju okoli sveta. Peter .V.* Boneff, časnikar iz Sofije (Bolgarsko) s soprogo je na potovanju okoli sveta in sicer peš in brez denarja. Isto namerafva končati v 15 letih. Namen potovanja je, spoznati vse narode. Preskrbljen je z raznimi listinami in priporočilnimi pismi bolgarskega ministrstva, avstro-ogrskega, angleškega in francoskega poslaništva v Sofiji in bolgarskega hribolazkega, društva. Dosedaj je prehodil vso Evropo inj je, namenjjen v Afriko. Njegov sinček Ferdinand Nikolaj se je rodil v Sulinu (Rumunsko), dne 17. novembra 1905. — Odpotoval je Boneff 31. marca 1901. 29. m.; m. je dospel Boneff iz Trsta v Gorico, odkoder je odpotoval v Italijo. Skrit zaklad. Kakor poročajo iz Trenta, se je dne 1. majja t. 1. predplačil županu neke vasice blizo Trenta priprosto oblečen muz z lopato v roki. Zupan je vprašal moža po vzrokih njegovega prihodu, nakjar je isti odgovoril,, da prihajal iz Gar-stena^! kjer dela in biva že več časa. Pripovedoval je, da so nekateri kaznjenci, ki so bili izpuščeni iz ječe v Gradiški, dobili delo v Garstenu. Neki bivši kaznjenec ga je prosil dela, kar mu je on preskrbel in v zahvalo mu je dotičnik pripovedoval, kako mu je neki kjaznjenec odkril, da je blizo treutinske vasice žakopan zaklad. Moralo bi biti 30.000 goldinarjev v zlatu, zašitih v usnjati vreči. Tujec je županu pripovedoval, da je že nekolikokrat iskal ter da je na nekem križišču našel cerkvico, poleg katere bi se moralo nahajati razpelo, pod katerim je zakopan zaklad. Ker ni nažol razpela, prosi župana za pojasnilo. Zupan mu je odgovoril, da ,so perkev povečali, in meneč, da ima posla z blaznim človekom, mu je odgovoril, da mu bo prihodnjega dne pomagal iskati denar. Mož se je oddaljil, tojda kmalu se je povrnil k županu in ga prosil, prenočišča, da bo tako gotov, da ne pojde nihče iskat zaklada. Zupan — Čim dalje bolj prepričan, da; ima posla z blaznim — ie vzel tujca pod streho in zjutraj rano je šel ž njim iskat zaklada. Prišedši k cerkvicil jp župan raztolmačil, na kateri strani se je cerkev razširila In kje da se je prej nahajalo razpelo. Tujec je pričel kopati in po dobri uri kopanja se je prikhzal zaklad. Od usnjate vrečo je ostalo še nekoliko koscev, toda zlato je bilo še vse na mostu, kjer je bilo zakopano nad 30 let. Neznani tujec je pričel takoj na to deliti najdeno svoto. Prvo tretfiino jet pridržal za se, tratino je prepustil gospodarju posestva., in tret- jino je pustil za državno blagajno , ter na< to vesel odpotoval v svojo domovino. Moremo si misliti, kako da je strmel ubogi župan, kp je videl pred seboj najdeni zaklad! Osel In srnjak. 23. m. tm. so imeli goriški lovci lov v vitovskem okrožju. .Ustrelili so lepega srnjaka, katerega so naprtili, na oslia. Oselj — sicer pohlevno živalce, — se pod svojim bremenom ni počutil nič kaj dobrb. Ko je zagjpdai na svojem hrbtišču čudno rogato glavo doslej neznane mu zverine, se je splašil in spustil v divji dir proti doljni. Po-ganjač je sicer tekel za njim, a osel mu ja kmalu izginil pred očL Ko je gonjač prijel ves spehan do-mov, je našel oslička čisto mirno stoječega vi hlevu pri jaslih. Na hrbtišču pa, so bingljali prednji deli srnjakovi, zadnji del se je na potu odtrgal. Pogan-jač pa je moral slednjič od,, lovcev / slišati Ehbav-Ijico, da osel ni osel, marveč oni, ki ga je gonil. Na Porcijunkolo. Kakor ot,rok, tako se je veselila stara Mav-rinka na Porcijunkulo. Govorilo se je tudi, da bode znižana vožnja po železnici, in Mavrinka se ji ve*-selila,' da bode zopet videla mesto v drugič v svojem življenju. Prvikrat je bila ; v mestu pred petnajstimi leti. Bivala je tu dva dni, in I še ve ne, kakšno je mesto. Prosim vas, — kako bi gaj pa tudi poznala,1 bilo je tedaj, ko je na kmečkem vozu spremiJla sem moža, ki se je povozil doma. Ni spf ozirala ne na levo, ne na 1 desno, da, še vedela ni, da se pejljejo po mestu,'saj je v enomer jokala. In vedela je tudi zakaj. Prvi dan je moža sem pripeljala v bolnišnico, drugi dan je pa umrl. Tako je tedaj prišla sem v mesto. > ; Toda danes bode pot veselejša; pogledala bode vse mesto, da bode saj vedela, kako izgleda. Ondi ima sina pri vojakih, edinega sina,. Kmalu bode pri njem, pri Tinčku v vojašinioi, nai to bodeta pa hodila po mestu. Tinček1, tu pozna vsak kot,; saj jo že dve leti pri topničarjih; povsod! bode vodil mater, vse ji bode pokazal: oerkv«, grad, novo cerkev Jezusovega srca,' hranilnico, deželno gledišče, muzej, spomenike itd., kdo ve, hoda li videla starka vse to še enlajat v življenju. Mesto je* od njih samo pet milj oddaljeno, in da bi bilo še bli.žj(e, je vendar za siromakar daleč, če nima tu česa opraviti. Vožnjo sem stane samo en goldinar, toda za revo Mavrinko je goldinar mnogo denarja, Toda na Porcijunkulo se je vendar veselila. Spala ni vso noč, vstala je zgodaj in se odpeljala po že" leznici ob sedmih proti mestu. V vozu, kjer se je vse trlo božjepo^hikov, ni o drugem govorila, kakor o mestu in o svojem sinu, kateremu' je že pred tednom dnij poslala list, naj ji pride naproti na kolodvor. In ko vlak pridrdra na kolodvor, stale Iso tu ogromno tolpe čakajočega ljudstva; znanci iskali so znancev, samo Mavrinka se med nosjloe, izvoščelce in prišlece zaman ozira po sinu aji Ikakem znancu, ki je ž njo dospel. Dzirila se je na vse strani, stajo je tu dosti vojakov, ki so prišli čakat (znance svoje, vse je pregledala naša stara Mavrinjca, a med njimi ni bilo Tinčka.* Jn vendar mu je pisala. Morda je fcamudil, in čakala je, da je postalo na kolodvoru vse prazno. Morda celo ni mogel priti. ) Prosim, gospod, kodi ph pridem v topničarsko vojašnico ali rudečo kosamo? Kodi — pojdite,' mati,, naravnost po tej cesti, na konci pa zopet vprašajte, kam pelje cesta. Povedal bi vam lahko, toda vi bi, zašla. Idite le dalje* kakor^ sem rekel. Je li daleč tja? Nu, skoro pol urfe* Zvonilo jo poludne, ko Mavrinka koraka s kolodvora. Ozirala se je na desno in levo, kakor vobče kmečkji ljudje, prišedši v mesto. Ta človek je imel prav. Več nego pol ure potrebovala je Mavrinka, predao je dospela do topni čarske vojašnice. Pred vbodom je stala tojpa kmeč-kiii ljudij, in vsak je imel kaj v j roki, vsak je tudi imel prijatelja ali znanca. Z božje poti se prinaša — odpustek, hbte pak vojaki vedeti, da je tu božja pot, prinesti so jim mora, česa, z doma za spomin. Hočete tudi videti sina, mati? vpraša Mavrinko neki kmieički oče. Da, služi pri topničarjih. Revež ima oskrbeti dvoje konj. Jaz imam tudi sina tukaj — čakam vžo cele tri ure. i Ni v vojašnici? Da, saj je gledal z okna, ali gori ne smemo, še le*ob štirih. Ko ura odbije štiri, gre Mavrinka z drugimi v vojašnico in povprašuje, pri katerij bateriji! služi Tinče. Pošiljajo joiod vrat do vrat, nahodila se je po teh hodnikih in stopnicah, da jo že boli glava. Ko-nečno najde izbo in tu zve tužno novico. Tam-le v kotu stoji njega postelj, toda dva dni in dve noči je žet,prazna.' Tijnčetova postelj je zdaj v bolnišnici. Predvčeranjim — tako ji pripovedujejo; vojaki — je udaril konj Tinčeta na prsi, kri se mu je vlila iz ust, zgrudil se je in ni več spregovoril. Polkovni zdravnik velel ga je takoj odnesti v vojaško > bolnišnico. Ali jel odtodi daleč do bolnišnice? Ne. Vprašajte, kodi se pride v Bolniško ulico, kje je tista velika rumena hilša. Mavrinka odide. Popolnoma je pozabila, da je prišla v mesto na Porcijunkulo. Po mnogih1 ovinkih dospe do bolnišnico. Tu stoji velika rumena hiša. Nekoliko vojakov sedi prekl vratmi na kljopi' in tam kade. Prosim, je-Ji tu vojaška bolnišnica? Da! Tu imam Sina, imenuje se Tine Mavrijn in je kanonir ... t Leži v številki dve. Rada bi ga videla. Jutri popoludne ob dveh., Njega mati sem, prišla sem daleč — Raidi verjamemo, mati, toda dovoljeni čas je že minul, in notri ne smemo nikogar pustiti. Potrta je odhajala Mavrinka, in vedela ni, kam gre in čemu. Do večera se potika po ulicah. Ko bi saj srečala kakega znanca, da bi se mogla pogovoriti ž njim, mu potožiti. Vse krog nje je tuje, ■neznano.! Noč! je prebila pred Ir(a(nčišlcansko cerkvijo, kjer je stalo polno kramarskih kolib in drugih prodajalcev. Drugi dan še predpoldnem sedi Mavrinka; pred vojaško bolnišnico na tleh in rosnb. njeno oči tekajo preko oken rumene hiše, toda žive duše ni k oknu. Ura odbije dve. Mavrinka hiti k durim. Čakam tu vžo od včeraj, mudi se mi, — in gre prva v bolnišnico. Povedite* mi, kje jo številka dve? poprosi nekega vojaka na hodniku. Koga pa iščete? Sina! Ime? < Tine Mavrin. Ta ni več ondu. Saj so mi včeraj rekli, da je . . . Včeraj je bil ondi, danes zjutraj tudi, toda dopoldne je umrl. Tn kje pa je? Tam, kjer se spravljajo mrliči. In tedaj jo Mavrinka še-le našla svojega sina, žal da mrtvega. Jokala je dolgo ob dragem ji mrliču. Potem pa se je Mavrinka opotekala proti frančilškanski cerkvi; na stotijme! in stotine ljudij vse okolu nje, vsak je vedel, zakaj je tu, kam gre, kedaj pojde domov, samo naša Mavrinka ni vedela ničesar. Take' tožne božje poti, ta kip usodam Porcijun-kule, kakor nje sin i!n ona, pač nj imfel nihče med temi stotinami in stotinami ljudij, ki so se kot mravlje gnetli pred cerkvijo. A. S. O O o o o © o o Milostiva gospa, •II VMt«, zakaj morat* pri nakupovanju aladna kava (zračno poudarjati Ima »Kathralnor« ? /far se Vam s/cer _ utegpe primeriti, da dobite manj vreden posnemek brez vseh vrlin, s katerimi se odlikuje Hathrdner-Jeva kava. lakaj la Kathrplnerjeva Hnelppova slad n a kava lata aprlfio poaabnaga našima avojaga proizvajanja vanj In okna zrnata kava. Zapoginito »1 torej natanko, mUo-atlva goaps, da dobivate prlatpo Kathralparjavo kavo zgolj v za-prtll) izvirnih zavojih z napisom! »Kathralm-TjevaKnelppOva slad-na kava- la a zllko inpplka Knaippa kot varstveno znamho. O o o o o o o o Ustanovljeno leta 1860. M. Ilger-jev sin urar zaloga zlatnine in srebrnine pooblaščeni Izvedenec Maribor, Poštne ulice štev. 1 Ure od $ld. 150 do gld. 200*— OC Cenik brezplačno. '3MI 'Zk adate-vajte zastonj, da se Vam poSlje ilustrovani cenik z nad 1000 slikami. 'Vil Št. 865. Srebrna damska remontoar nra gld. ^ P* 'VB Št. 822. Srebrna remon- <9*r A toar ura »a gospode 3 "VB 337. Srebrna anker ura, 15 kamenov, gld. 5, c-c A dvojni pokrov gld O OU VB St. 841. Srebrna anker ura, dvojni pokrov, 15 iv _a-cA _____kamenov, zelo možna gld. * O’' Garancija več let. Blago, ki no ugaja, vzame se proti polni svoti nazaj. Anton Kiffmann, Slika t noi nar „aitbn.H nalVBfja ur srebrnine in zlatega Slika J pol nar velikosti. hia?a. Ksport v vse dežele. iLodZa/rHoor 3, Štajersko.