Ob zaključku manevrov Jugoslovanske armade
je govoril okrog 600 oficirjem in generalom
          Maršal Tito
Na slovesnem kosihi prireieaem po mimobodv oet, ki so sodelovale pr manevnh, je imel vThov-Di povel"nik Jugoslovan-ske annade maršal Jugo slavije Josip Broz-Tito pred okrog 600 generaii, ofic.rji in drugkni gosii govor.
Uvodoma je izrazM, svoje zadovoljstvo ob tepo a&pelem manevTU emxt Jugoslovanske ar-tnade. V nadaljevanju svojega govora se Je dotaknil protirevohirio-narne gooje Informbiroia in med drugim  dejal:
•V svoji državj gradl-»o soclalizem, pa so nas la tef poti začeli ovirati. V sedanji dobi pa, ko oara fe nspelo, da smo prešli prvo polovico na-lega petletnega plana, se 5e pokazalo. da metode. fci so Jih nporabili proti nam, go-spodarska bloka-da itd. niso uspele. Te-daj so začeli s še več-jim pritiskom in še huj-šimi metodami. In čo cesa je prlšlo? Zadnje dejanje se j& odigralo te dai v BudfanpeSti. Na to se bom, tovariši, vrnil pozneje. Sedaj pa bi ho-tel samo poudariti, da mala država, posebno če Je sociBlistična, ni dolž-na moičati, če Jo kdo klofuta. (Vsi navzočj sc vstaii tu odobravali ter pioskalj tovarišu Titu, vzklikajoč ogor-ceno »Ne boroo molčali! Bor mo se za pravico ln resnico!«) Nihče niraa pra-vice, pa naj bi bil to kdar koli, ogro-žati raalega oaroda, ki ne dovoljuje, da bi ga brez povoda obrekovali in blat'Ii. ld je tako straSno krvavel in toliko da] y nedavni vojni proti fašističnim osva-jalcem. NihČB ne sme, pa naj bi bil kdor koli, 2 vojno grozitl taki državl samo zato, ker narodj te države nočejo molče prenašati vsakovrstnih žalitev in obre-kovanj. teravef se branijo pred tem z resnifcnlmi dejstvt
Tovarlši ofic»r|i \n generall, mai iraa kdo moralno pravico nas blatiti. obre-kovati in obsipatf z najbolj nizkotntal klevetami ter zahtevati, da moraico na to molčati? (Enodušen odgovop »Nima!«) Razumljivo je, da niroa, in zato postav-Ijamo stvar tako: Mj imamo pravica, da povemo o neresničnih besedah da so neresnica. za laž, da Je laž. (Tako je') Ce bomo branili in varovali resn-co. bomo lahko mirno gledali v bodofnost. pa kar boli se dogaja iB se bo zgodilo. Vedite pa, tovariši, da je poštenele za pravico in resnico tudi nmreti v borbl kakor pa da bi se svobodno Ijudstvo pnstflo pohoditl, da bi suženjsko apog-nilo hrbet in gledalo, kako bret odpora uničujejo velika načela laarksizma-leninizma. (Odobravanje .n vrklikanie tovarišu Titu  in Partijd.)
ZdaJ vam boro povedal nekaj o teh odnosih med našo državo in Sovjetsko zvezo ter državaml Ifudske deniokracije. Ko je prišel prvi napad n3 našo državo s prvim pisanom CK VKP(b) na^emu CentraJnemu komiteju, nikartc mlslitl. da smo labkega srca šli mimo teqa In kratko retll: »Ne bomo vas posluSali.« Ne, tovariši, mi smo se globoko zamisIUJ nad tem pi3mom in prestrašilj smo sa zaradj njetjtive neresnične vsebine. Po. našem odgovoru, za katerega mislim, da ate tmli vi mnenja, da |e bilo pravflno sestavijeo (»Striniarao se»l pa je prišlo drngo, še hafše plsmo. Se bolj oas je wtrdUo v prepričanju, da gre tu ta mnogo hujSe stvari, kakor so tfste. k! |Ib prav za pTav v pjsmti navajajo. Tretje pismo je bi!o že dovolj ^asen doltaz, da n^men tistih, kj nas »ako ne-praviJno kritizirajo, ni bflo tisto, kar t« v pismu. temvef da fim je to služilo kol srsdstvo za dosego drugega smotra — da bi spravili naSo državo v podrefen položaj, dn bJ ustvarili tz naše države sebj poArejeno pokrajmo. Tega pa mi, tovejJSi. nisnio roogli dovotiti. fDolgo->rajno pntrievanje in \rzklikan'e ČK KPJ in tovarišu Titu.) Danes vam bons povedal vse tskreno. kot da se izpove-dujem, ka{ in kako smo go\'orili in po-stavljali stvari Tovarišu SiaHnu. Molo-tovn , ln   drugim   sovjetsklm   vodiinim
osebam smo vedno govorlli- »TovnrlSt, l vajni smo na življenje in smrt. Z va-mi bcmo š!i. če bo treba, oovsod, pa če bi moraii dati še take žrtve.« RekJi srao jim, da imajo v narodib Jugoslavi)e nai-bolj zveste zaveznike, oni pa so odgo-voril: na to. da Je to prišlo do lzraza hidi v pretekli. drnqi svefovni vojnl Kaj pa se je navzlic terrn pok?z^-loF to-vari5i? Pokazalo se ie, da 50 kliuh na-šim zatrjevanSem in dejanjem boli ver-jeli navadnim vohunom, ki so si )ih pridobili tu med belogardisfj in dn.ifjimi daklasiranimi pokvarjenimj elementi, kakor pa nam, ljudem, od katerib so bili mnogi več let v jeČi kot borci za ideje marksir.ma-leninizraa in za populartza-ci}o ZSSU. iNavzoči ofidrji in generali enodušno in ogorAeno obsoiajo stališ-če CK VKPfb) in vzkMka'O: »Sramota1 Sra-mota!«) KalcSna morala v komunistični partiji ^e to, po kateri votHlne oiebe verjamejo vet navadnim infrigantom in pokvarjencem kakor pa l|udem, ki so vse svoje življenje posveiiJ! borbi r.a delavskj razred borbi za boli^o bodor-nost delovaib l}wdi? Za! je delstvo. da oiso verjeli uam, temveč druolm, in trlejte, kam Je to sedaj privedlo!
Tovariši fn tovarišice! Če pogledamo rianes nazaj na svojo pot, kl srao jo prehodili. lahko vidittio, da «c nam za-res ni treba ničesar sramovatL SiorilJ smo vse, kar je dolžnost resničnib Inter-nadonalistov, kar je dolžnost IJudi, vzgojenih v duhu internacionalizma: branili srao in branimo znanosl marksiz-ma-lenlnlzma od vseh revizionizmov in vseh odklonov. Vf pa ste videli, poseb-no v zadnjero fasu. če so bila utemel|e-na ta pisma, alj če |e bila resnica nekaj drugcga. Pokaralo se je, da se je ta forraulacljo pisem skrivalo nekai popol-Roma drugega; pisma so se pokazala v svoji pravi  luči.  (Pritrjevanje).
Izdana fe bila resoiudja Informb'ro|a. Za doserfo svojih smotrov so najeli dru-ge partije. kar poineni, da *o najbolj napredao ideologijo na svetu, ki bi morala preobraziti floveštvo, oe samo, v materialaem, temveč tudi v moralnera ' smislu, žzkori tili, za namene, ki jlh v nobenera primeru ni mogoče imenovaii soclalistifne. (Vzkliikj protestov: »Sra-mota!«) In kaj Je bilo potem? Če pogle-damo danes po letu in pol, ka| vse ?e bilo napravljenega proli nam, in kako |e stvar potekala, bomo videli, da smo odgovarjalj na cajbolj surove aapade pomirljivo, z željo, da bi spregledali, da niniajo prav. Če pogledate vse, kar smo o tem do danes napisali. boste videli, da nismo mi zaostrili odnosov, temveč oni. Videli boste, da smo storili anjboijSe, kar smo mogli. Videli boste, da smo, ko so udarjali po nas, samo zadrževaii
njihovo roko, da nss ne bi klohitala. Nisrno hoteli, da bi se stvar zaostrila, ker smo misUli, da bodo neko^ vendar imeli toliko pameti in bMo sprevideli, da so stopil! na napefr.o pot Toda njim je moč zarttegliia oci. 2atot ker imajo to velikansko i»oč, %o si dovolili to, česar bl si sociallsti^na država nikoli no ?mela dovoiiti. Po komunislični morali pojem mt>?J ninia cobene pravice od-ločati v odno^ih med sociallstičnitni državami. KomnnisH'na morala je tista, ki odloča, kakSao irtora biti ravnaaie. Fzdali so načela mBrksizma-leninizma in stopili oa drugo pot- Mar snso mogli tnolčati na vse to? Odkrito povem, da nismo s^mali molčatl. N'ti jaz niti vsi mi ne bi bilj kcmnni?!!, ne bi biii revota-cionarji, če bi b'li zaplavaH 5 tokom ift sV.lonili glavo saino, d« bi laže živeli, kajtl v oadaljnjem revolucionarnem raz-voju bi prtSlo v tem priinenj d.o sirasne tragedMe: UstaHIr* b< se pojnovanfe o odnosih md socialist}fBimi državami, ki nima ničesar skuonega s sociaUsiiLno moralo. (Doigotra^no odobravanje in ploskanje.)
TovarfJiI Zdravi JBoJrranJ, posebno pa 1 ti, kl znajo mar?csisti?no mls"iti, lahko ;z«aie]o in vidijo. p"a jo to, kar so rgli v svet. neverjeta?? nenmnost. S^i eiao, kaj je faširem, *u;11 ?ami so d^'a!i "rraulacije faSixm.n. Ta ira? srnjo m^tt-'j^luo in fdeoloSko rodi^o. Ner-Tški in iilansJri fa5ixem \& tt\ itieolnftti te-nolj veiekartitalistov, ki so izrflb.jali na-rode teh držav. Kitler in Mussolini pa sta bila njeqova ekspon«»K':a. K|e pa je ri nas fašizem? Mi snto t»a likvidiraii. imeh in pri-tri^van;e.) Kai \e. torej cd fe nove i/.mi^.ljotine ostalo? Samo ns-•irano govorifenie Faiisem je ictel dnl\e svojo limperfa!* ttrno osvaialno ideo?ogjjo FaJ:?.eni }e p-cnsfin'1: »Simo jaz in rsih^e ve? Tnren rnene.« Faši?,era je potrenn r.7«5i7om. Ko bi no tem neko-liko j)ohrsk«U jn pTeanMizlrMJ, b: videli, na ko«ja bi se fo obele?."e faširmg l^hfco nanaSaJo, foda f.o v nobenem »rimeru ne bi bHi mi iPritrjevanie) DsHe si ne mislircto pr!r>va(atj nnbemib držav. Mi vzrfajamo sebe in vsp n"(5e ltu??s'vo v duhn Ijubezni do carodov vscga sveta. Ccnlmo kuituro *n prjd,';bjtve drugih tsarodov. Pr?znavarao v oohii nieri ta kar so dosegii drugi narodi v hirišuri. znanot-ts in fefsnihi KoliLcr so njtiiove pridobitve vcčle, toliko bolj jib canimo In jini ne zavidamo. Kaj tcdai ostane od vsega tega o fažizmu? Ostane samo neutnno govoričcn.H Rsodirovorno raz-ruelavanfe besedi, lcot ie bHo neodgo-vorno od nrvesa pistna napre} in pre-računano na to da bi nepoučene Uudl preprJOak), da |e neresnica resufc^. Nas, tovsrižl oflciri? m generitii, fcoilo Imeno* vali fašiste, n»s, ki smo zares dali vse za isničenle faši^nia? (Dolpotraini močrn protesti.) Na tetnelja česa. tovarišl? Ai; smo ral pustili obiast v rokah kapitatl-stov? N^smo, razlasHH spio jih. Pr» oas Jnta delavskf razred obiast v rokah in mi nočemo ničesar tujaga, temveč ho^e> mio samo boKastva na§e države izkorf-sUti v prvl vrsti po naših narodih. Ho-čerao gradUi lepšo socialJstično bodrč-nost nasih narodov. (Pntrjevanje.) Za njih pa je to fsšizem. ra nfth je to na-Cfenalizen? 3n ne vera, ka* še vse. (Eno du?ni  protesti.)
Toda to ni vse. V /admjetn času so nas 7.ačeH, ne vcč tako kot prej posa-niierno. pač pa kolektivno nazivatJ vo-hune, najbrž zato, ksr stno eno<lu§ni. ker nas ie vellko? (Smeh in pritrieva-nje.) Za nJSh, tovariš?. so vsi naši špan ski borci vohuni «n ssee* kolektivno! (Protesti.) Juirl bo za nJUi kolcktivno cetotna naša armada, pomtrišnieni pf) vse naše Ijudstvo. Ne vem satno. za kosn in za koga botno vohuni. (Smeh.) Tu se je nekaj izrodilo, tovariši Ne-kaj se je tako popsčito, da je postalo za naše pojine naravnost nerazumljivo. Od kod in zakaj vse to? Mar zares tnisHjo, da bodo Ijudie verjeli, kar oni pripovedujejo? Ne verjaraem, da kaj takega mislilo. Toda onf v sili hJtro ku jejo žele/.o. da bi vsaj nefcoga prepričali. da bi nas osamili od drugih narodov, da bj svoja sovražna dejanla po svoje pojasnil! pred narodi Sovjetske zveze in Uudskih demokracij, pred delavsklai razredom na svetu. Todg rcapredn! svet vendar zve, kaj je resn?ca. Mi pa se bomo neutrndno in nenehno borili in dokazovali. da je resnica — resotca in da je laž — laž, in ne bomo nikomar dovoHH, da bi nas blatil, pa naj bo to kdor kolt (Dolgotrajno pritrjevanje in vzklikanje Partiji in TitiL)
Upafi so, da se bomo mi pred Zdru-ženimi narodl stisnili v kiop In molčali, ko bodo oni neovirairo udarjali z b»-čeni, knato in kiofutam! po nas. Toda, 2^kaj bi molčali? (»Nočemo, nočemo!«) NSsmo govorJH zaradl zahodnih reak-cionarjjev, ker tadi oni n&o boUši, tem-več zaradi tega, ker je to edino pravil-no. Doiini smo povedati, da govore tno, delalo pa drugo proti nani. (Odo-bravarije in ploskanie.) Pravlco imarao, da branimo svo)o državo itt ne smcmo dovoiUi, da bi naše Uudstvo osamili, da bi potem zzpačto v se večje težave. In tesa ne borno dovoHH. (Dolgotraino p-itrievanie.) Tudi v bodoče borao tako načelno nastopali na vicb mednarodnih sesfankih in foramih. Če bo itnela So-vjetska zveza nekje prav, botno z njo. 5e ne l>o imela prav \n bo nkn nastop dvoličnest, bomo povsdali, da je tako in r*e dru^sče. (Knodušno močno pri-trievanje.) Povera vam. tovariši oficirji in Rener:t!i, če iih sami ne nioremo pr>-siliti, da bi spofUovali najosnovnejše fHtjme inoraJe, polem moratno povedatt in dokazati pred vsem svetora, da dru-gače revnajo. kol govore. Glejte, v tem lc btstvo naše borb«. Boriti se moratno za vsrkega napret'nei!:a L'oveka na sve-tn, da ne bo verjel, da smo mi izdajald delavskejja rasreda tn markpizma-leni-niztna. Ves napredni svet mori« spoznatl m&v velikaBSko, herojsko borbo za ?.oi;sgo resstice in pravice oa svetn. Za lo, fojvarišS in tovnr?šfce je vrsdno žf-veti, vr-^dno pa tučl umreti, če Je treba. (Vsi jrcnera!i in oficirij ter drtigi gosti so vsraH in močno pritr.ievali ter dolgo vzkiikali: »Partija — Tito! Heroj Tito! Resnica  bo zmasala!«)
Tov?t?5I oKclrii in senerali! Vrninio se «eds| na bsidimpc^tanskl proccs, kl je naibcA) monstruorna stvar, kakršna se rcclko zgodl v zsorlovinl io se tnorda dof.ScJ še n\ zstcdib. BU? so podobni procesi, bJli so podobni naiinS podtika-«ja, totfa tnko snnoralnih in neumnfh. kot ic hll ta, n! bUo. Ksjti to. kar so n^pravHi. 5e tako netmino montirano. da kaj podobne^a n? ?»Mo v ^endovhTi. Za-k?i pa ?e bJl poireben ZSSR. Raiku ?n dmtji druščini ta nvoces? 7akaj niso. rcc'm«. tes^ a?1 rcdobnega procesa or-ean^irnlf v ZSSR? To bi bili prav latiko s*orj|? hod?s5 pr? sebi bodlsi v kateri dnijjj državi na V?lw)dn fn odsjovoH bl bOi ?sti, fo }e safBOobtoževanje. Toda ne nr-prav?!J so to n??r>ref prav na Ma-dž?»rrlrem. Zakaj? Prvič. zar??dj tega, kcr so tasti r»a vodstvn n^lbolil prodane dušs. n^fveffi u«krar?enci, drusrič pa z^radi fejf*. ker ir f?«dstvo na Madž^r-skem /elo nerarpoioženo nas^of? Z.C-SR. šn trehfli |e bi!o na kak nač?T« obrnhi (o nera/pofožcnjie proti .l!w:np!aviji in So r^<'»7:.'«tf kot veHko revarnost za ne-odvjsnost Madžarske Zatiimivo je da-He orffdvsem to. fcako ¦ se !e B^nkev. k? Je hid? eclcn irirpd obtcžcnlk ze ta-ko? v 7?»čet*Mi »zjavil ia n?sma. kl so bMa poslans našemu Ccntralnemu koml-fe!u.
Znano J«. da je Brankov navaden lo-pov in ^efravdant O tem smo ie prej p^saJi. Kako pa je to seda| da se ta malopridnež, kf |e raisin. da nosl ?astavo vseh teh njetn« podobnlh. na katere se oplrafo v aonfi proti nn^ držsvi, znafde na »atPžni k!opi v takSni vlotri? ZakaJ nadalfe tnisMm. da ni trebt n'koqar pre-oričevati, da smo isneli naimsni ->osla prav, z Raikom. Najver noftla wio imeli / RakosHmn, Farkasom tt> drnq!mi. Ralk pa je moJra? kot trrob. Nlso prišlj samo en-krat k najn. P«:H <=nio *im vzor Kako so tedat oovotH*? GovoriH so. da so bili v I?»>mun1?1 i?ato, da hi videH kafto se ne sme delati. k nam pa so priSIi da bi v{deli, kflko fe trrba delati itd Tako so dobesedno povedal* na zsdntena sestan-kn, ki so 5P rra oriA»e?JH rlsni nflhovega PoHtbirofa. Romvnska Liud^ka fronta In slndikati n?«?o bili znniP dobii Mifcai pa |e vse izvrstno — so aovoiili Ze takra! so pri5!i 7 erimo nsmoro: hoteli so na«s prevariti <n 06 nas irnoslovati, da bl se odnovedali 'eoararfjam ter so odkrito zabtevali. na! Jim jih frtatno. »Zaka^?« sem vprafal- Farkas \e noia«;nH. da Hb moramo F^-tati zato. ker raorafo ostvariti armado. Jaz pa sem odcio' oril: »Veste ka|, tovar?ši, vi kar mirno deiafte In se lahko mirno razvi|at«, nam pa dajte ^»-
paracije, kajti ua§a država te v resnic! mnogo pretrpela zaradi Horthyjevib fet. N€i potrebttlemo reparaclSe, da bf tudi mi do neke mere nadomestili velikansko škodo, razen tega pa, ko bumo tni dobr< oboroŠeni, tedaj se tndl vam ni treba bati.« fPritrjevanje.) Takega odgovora Se res niso razveselili in }az sem jitn po-Jasnll: »Ali veste, tovaHSi, koliko ml tr-pimo fn kako se naše Ijodstvo še vedno trudi? Pomlslife na to. kakšno $kodo so nam naprarili vaSi fašisti. *ato naro vi pomagajte. Dobro, ne imeite ieh repara-racij za reparacije, temvef za ftOBioti, vendar s« fih ne moremo v nobenem pri-mern odre?l, ker je to niša žlvUsniska potreba.« Tedaj so prišll k nam «ato. da bi nas podlo otjoljufali ter dobili od nas formaJno potrdilo, da se fim odrekamo. te tedai so nosU" kamen v rokl. ki so ga nameravall vreči na nas. Toda ml se nismo odrckli reparacijara, ont oa ^o med dnigim. le mesec dm ta tem, izdali protl nani tfsto nes*-amno resolucijo. t katerl no nas Imenoval' »trockiste«, \n Daved!! dmge izmišljotine. Tako sc stvari pote-kaJe. (Ogorčeni dolgotrajni profesti.)
Kdo pa fe režiral proces t Budimpe-Sti' Raik je eares — no obvestilih ki jih nlsmo dobili od njega, temvef od drijfr^ tjudi — v pricetku omahova! r>ri vprašanjn Jngoslavije, feprav se I«, kjer koli ie imel posla z našimi Ijudmi. cJrial napftinjeno, bolef sc da ne bi kdo o njem povedair da 1e ol) do našltt Ijnrtl Driiateljsko razpoloren. Omahova) }e ra-to, ker mn ni uqajala faka oietoda na-sproli Jugoslaviji, vendar se je bal. bil Je strahopptnež. da bl t.o tudi oovedal. Zaradi tega omahovanja je odSel « *rt»-paratnro« v Moskvo leta 1948. Ne vem, kje so povsod izvajali nad n|im to »re-pa^aturo«, vendar \e bil tam Ko pa se je vrnil, |e posiai ministe- ?,a rananfe namesto za notranje zadeve. Na n^egovo mesto v ministrstvri za ootranfe eadeve le nri§el dniq mlnistet. da bi lahko proti Raikn onjamziral proces Tako so si vse to (zmislili v Moskvi. Raika so nato bt&-Urali in fe snovr od?el v »reparattjro« v Moskvo, hkrati z Brankovom Tam so |a po nek! metodi. ki jo imaio. prinraviH za proces. Videli ste. da fe tam bilo v«te-qa: kar se ie hotelo^ S čim •»© to dose-že. da si Hndie prisad^vajo sebe čitn bol{ okriviti? Teqa ne vem. Oa pa |e nekft fudna metoda. to }e aotovo. Tn iim jfr biio potrebno, da b: rastraSfH .luooslavj-jo Vse, kar !e b'lo na ten» orocest« na-vedeco. ]e navadna laz, razen itnen H-st!h Jiridi. k\ so W> ompniali zato da bf fih obrekovali in umazali. pa tudi ta ime-na niso blla vef točna Ves ta tvroce* vse, kar 1e bi)o na n{etn navp^pno. )t podla !aj Jn nafvnfia infam'|a. Kai na se ?e dogodllo §e polefl tega? Proces. ki caj W o^tai kot najvefjf madei. oafvefja sramota,, prizadejana mednarodnemn na-orednemn gibanfn — |e Snvjetska zveza izkoristila kot nekak razlo»., da prekln«' 7. narodi Jnqoslavije pooodbo o priiateU stvo ln medsehojni pomoči. fOgorčen1. orotesti.)                                                    J
Poglefte samo, kakšna neintelegentnosf sc fe tu pokazala: Oati noto Junoslavij io to ooto pojasnjevati s procesoro v Bucltmpcšti, feprav Je Sovfetnka /ve?a tam, a MadJarska 1e tn. Zakaf mora te da} Sovfet«:ka zvesa orekinKi t>rijatel?«k* odnose z Jnqoslavijo? Zelr jasno: zato ker ie tn ta prores <n organiziran prav v ta namen, kot novo sredstvo /astraho vanja AH vidite. tovaHšt, kako se J* pokazala vsa golota tistih.. ki oas iane* obrekuiejo. 'Vzkliki »Doi ? obrekov-i! ci!«> Ta proces |e bila toret ffloboko pre-mišliena podlost nasproti na§i državi prerafnnana na to. da bi se ml dane« ali Jutrf pokazali kot napadalc) >n fafei sti kot tfudie. kJ norofaio ivetovni mii itd Kako pa gre dalje. »3m fe nano: Neprenehnma trobijo po tisku in cadio eno iT) Isto v upaniu. da bi pri nekaterih Ifudeh kaj od tega ostato Verjetno \n. da bo nri np.kom hm) kai os*a!o >t» I1ud|e sc bodo spra?»»vali: \li roorda to tiidi *ai man)ka? Na eni strani to qovore po-šteni, toda neobve^cenj ijud^e. na dmgi strani pa pravi hnickaški stroi oa zapa-dn da nekat fe vpndar da to ni v*e 1n feda1 pomakaio «voi prst v to nmako. Tako. tovariši oficirii in generali stoji stvar \n nif drugače. (DokjotraiDO pritr-ievanje.)