Po zimi v hiši. b e bodem jib pozabil, tistLh zimskih veeerov, ko seni ,še prebival dorrui pri ^svojih stariših. Vi ne veste, otroci! kako je bilo takrat prijetno! Pa 6e tndi mislite, da veste, povem vam vender-le, da ne veste. Kadar pa bodete tako veliki. kakor ste zdaj rnajhni, takrat bodete pa vedeli. Kosov Tomaž mi je vže večkrat pripovedoval, kako se mu je prijetno godilo, ko je še kot samosrajčnik letal po hiši, ,,kozle" prevračal, sestrico dražil, psička za rep vlekel, materi prčdeno (štreno) zmešal, teti preslico prevniil, oeetu t-rev-Ijarski stol narobe povezni), duri odprte pušeal, bratcu abeeednik razpral (raztrgal) in Bog si ga vedi kaj še vse poč-e- njal? Saj znate vi otroci vse to zdaj mnogo bolje nego-li jaz. Kosov Tomazseres čudi, kako je mogel takrat tako nagajati in žal 11111 je bilo, da je mater toliko- krat ujezil, hratca v jok spravil, se- strico užalil. očeta razto- gotil. Mrav- Ije mu gredo pa še zdaj po životu, ko se spomni. da ga je mati večkrat prijela za ,,sladke" (saj veste, katere?), očepapoložil časih na njegov naj- občutljivejši del tisto tenko stvareo, ki je Tomažka neznansko zaskelela. Ko se je Tomažek pripravljal za zakra- ment sv. po- kore in ko je gospod katehet razlagal v učilnici, kakšen je (jezuatoreu kes, tedaj jc spoznal Tomažek še le v popoluej meri, da takrat iii imel niti pravega kesanja. Zakaj on se je kesal svoje nagajivosti takrat le zato, ker ga je oče našeškal, in ker ga je bolelo. a ne zato najbolje, ker je Boga razžalil. svojega strarnika. svo-jega dobrotnika, od katerega je imel iu ima vse dobro in ker Bog zapoveduje, da morajo otroci pridni biti, ako liočejo, da jih ima On rad. Le poglejte podobieo, le, otroci! Kaj ni res lepa? Oee prebira knjigo. Kako modro se drži, kaj ne ? Vi se se tako ne znate ne. Tetka prede, ura stoee: tik-tak! tik-tak! kužek dremlje na tleh in gode nekaj, česar pa na podobi ne slišite. In mati? Le poglejte, kako kaže s kazalcem k višku — proti nebu. 0 Bogcu, o dobrem Bogeu pripoveduje svojemu Jančkii. ki jej sedf v naroeji. Kakn verno po- sluša malček kakor bi vže vse razumel in znal! In Metka, ta pridna Metka! Zraven stoji, ročici ima skleneni in tako mirno gleda za materino roko. kakor bi jej vže iz roke hotela pobrati vse, kar bode povedala. In tukaj na podobi vidite saino tisti trenotek, ko delajo, ko se uee in bero in molijo. Kaj pa še le, ko bi vam jaz pokazal sliko, koder jedo in pijo in se igrajo in lepe podobice gledajo in si povesti pripovedujejo. Povitica se smeje i-az mizo. jabolka se kotale po njej, rožiči gledajo iz sklede in sraokve (fige) so nabrane na velikem vencu. Sladkor vsake vrste se blesti od luči, bodisi vže navadni nbombon" ali redek-bombon, bodisi nkankel-cuker" ali melisne jagode. Tudi lesenega konjiča s piščalko ne bodete pogrešali in tacega ne na koleščkih, možicev z migajočo brado je kar na izbero in punčike tako lepo napravljene bodo skakale po mizi. Toda vsega vam ne povem, otroci! Kadar bode zopet sv. Miklavž hodil po svetu in oglasil se tudi pri meni, takrat vas ne bodetn pozabil, ako bodete le bolj pridni kakor je bil Kosov Tomažek. Pa kesanja ne bode — kar je še glavna stvar! B.