Risanje v Ijudski šoli po sedanjih zahtevah. Spisal Pr. Suher. (Dalje.) Govorili smo o ri-anju na pamet, o prostolehtnih vajah, o risanju po naravi in predmetih iz navadnega živijenja, o prostih vajah s čopičem, o projektivnem risanju in modeliranju. Posneti nara je, v kakem razmerju stoje te vaje. Na spoduji stopnji ima vodilni pomen risanje na pamet, na srednji stopni prebaja risanje na pamet polagoma na risanje po svestnem naziranju, na višji stopnji na risanje po predmetu. V tehniškem oziru imamo na spoduji stopnji šematiško risanje s prebodora na prostolehtne vaje, na srednji stopnji preTladujejo, kakor je treba, proste vaje s čopičem in prostolehtne vaje, na višji stopnji nastopajo te vrste vsaj druga poleg druge. Prostolehtne vaje nastopajo večkrat, recimo vsako uro, pa samo po 10 do 15 miuut v eni uri. Esanje na pamet je predmet za vse stopnje Za linearno risanje se naj porabi v vsakem četrtletju po ena ura; vrhu tega se naj vadi v računskih in domovinoslovskih urab. Eisanje po predlogah ,je po sedanjih zahtevah popolnoma izključeno. rPo predlogah postane vsaka prosta volja sužnja tujemu. Tako gorostatno udobna tuja očala napravijo vsako oko kratkovidno. Ali so veliki uraetniki antike menda začeli s čim drugim kakor z naravo? Seveda je narava neizrečeno bogata natanenosti, da je ni mogoče popoluoma izraziti. Zato pa tudi vsak umetnik sam poda svoj individualni, karakteristiški izvleček. Ze prvi poizkus risanja po naravi sili našo mladino, sploh vsakega, da začetkom karakterizuje, da postane individnaloo samostojeu, kar je tisočkrat več vredno, kakor posuemanje grafičnih in drugih podob, ki po njih postane otrok suženj tuji volji in izgubi svojo voljo prej, ko jo je sploh uporabljal". (Jost, str. 148 poroč. o II. kongr.) 0 stenskih predlogah pravi Jost (str. 149): ,Kaj so pravzaprav stenske predloge? Nič kakor povečane predloge, ki so se srečno iz rok otrok odstranile. Ne da bi dajale reči, dajajo črte, in kje so v naravi take črne črte kakor ua predlogah? Proč s temi zastarelimi nčili!" — Iz uvoda k našim izvajanjera je posneti, kako naj rabimo predloge. — Dobre predloge so umetniški proizvodi; ee so res umetniške, imajo pravico, da jih upoštevamo kot nazorilo kakor splob umetnine, če pa ne, jih sploh iie pogledamo. Dobro preučavamo zaradi umetniške vsebine, posebno pa zaradi tehnike, in posnemamo jih. Ne kopiramo pa jih v šoli uikdar. <Je ima otrok posebno veselje, to doma storiti, mu ne branimo. Kakor hitro pa bi hotelo postati kopiranje predlog manija. ali če bi se hotelo z njim odrivati drugo risanje v šoli med ukom, moramo se ternu kar uajstrožje upreti. Nekaj pa je, kar dela tu izjemo, narareč, če prerisujemo ornament tam, kjer služi svojerau namenu. Torej rišerao pis na vrču z vrčem vred, cvetico na majoliki, stensko borduro v šab- lonski tehniki s stene, plastiški okrasek z oltarja v cerkvi, železno mrežo z okna na licu mesta, gotiški svod v cerkvi, kartušo z renesančnih hišaih vrat, stilizirano cvetieo s kmetiškega kožuha, pletenino z narodne bt-lokranjske obleke, srebrn pas in zlato avbo gorenjske neveste, okraske na starih hišah in pohištvu i. t. d. Tako btV lahko zbirali motive narodne ornamentike, da si postavimo v nji tak spomenik, kakor si ga je narod ustvaril, ko je zbiral besede v dragi zaklad, v Wolf-Pleteršnikov slovar. Na umetniškem polju že stopa narod z uspehom v vrste drugih rnogočnih tekmecev. Ce bi se potrudili, bi si ustvarili tudi narodno ornamentiko, kakor Hrvati, ki bi lahko imponirala sosedom in nam prinašala poleg ugleda tudi gmotnega dobička.  (Dalje.)