ji Med obiskom v Kranju sredi minulega tedna se je predsednik RS ZSS inž. Janez Barborič s sodelavci najprej $sadržal v razgovoru s predstavniki občinskega sveta Zveze sindikatov. Ko je opozoril na pomen doslednega izvajanja ®alog, ki jih imajo sindikati po novi ustavi in v delegatom sistemu, je inž. Barborič med drugim dejal, da v Moveniji ustanavljamo klube samoupravljavcev v obliki •akih interesnih skupnosti, v katerih se bodo delegati *druženega dela dogovarjali o vsebini in financiranju družbenopolitičnega izobraževanja samoupravljavcev, delavske univerze pa bodo izvajalci skupno dogovorjenih Programov. Med obiskom v „Gorenjskih oblačilih14 (na sliki) pa se je predsednik slovenskih sindikatov še zlasti 0 Zanimal za nadaljnje načrte in samoupravno organiziranost tega kolektiva. Minuli torek so obiskali pohištveno industrijo Marles v Mariboru predsednica zveznega centra Družina in gospodinjstvo Pepca Kardelj, sekretarka republiške skupnosti otroškega varstva Majda Gaspari in predsednik zveze sindikatov Slovenije inž. Janez Barborič. Gosti so si ogledali proizvodnjo v tovarni v Limbušu, pri tem pa so se še posebej zanimali za montažno gradnjo otroških vrtcev in šol. Predstavniki Marlesa so pokazali gostom nekatere novosti v proizvodnem programu, jih seznanili s podatkorti, da so doslej postavili že več kot 50 montažnih vzgojnovarstvenih ustanov, seveda pa tudi s težavami, ki jih še vedno imajo z investitorji. Gosti so ' si v Mariboru ogledali tudi nekaj Marlesovih otroških vrtcev in šol in obiskali Marlesova obrata v Lovrencu in v Podvelki. VSKA NOST - L XXXI i> » DNEVOM SAMOUPRAVUALCEV Bogat program razprav delov- ^sednik pripravljalnega odbara inž. Ivan Ku-napoveduje, da bo prišlo v Ljubljano kakih delegatov in gostov, na tematskih razpravah pa jih bo sodelovalo več kot 1000. H|. j™ samoupravljavcev, 27. ie le še za korak pred na-^gom. Kakor vemo, bo le-nja svečanost v Ljubno smo vprašali predsed-^ Pripravljalnega odbora inž. J .Kukovca, kako teko zad-S ^P^e za delovno srečanje upravljavcev. M % ^^šnje srečanje ima de-naslov „Uresničevanje 'j&df Na nekaterih osnovnih ^ družbenoekonom- t, H Nosov,44 nam je dejal inž. il< e| ec- Uvodni referat bo t^0Predsednik CK ZKS Fran-‘li Zatem bo na progra-ifiv o” koreferatov in raz-p SaNtoupravnem reševanju ^Vo -V TOZD, krajevnih r ^ili 'n samoupravnih in- ^’^an 1CUPn°Sfih ^moupravljavcev je iunija- Kie I d)0 J ) Ssk°ldne bo v prostorih \i ^ z u 6 skupščine plenarna i referatom in iz- i ly ^ Mstin asociacije Klu- ^Sj ^ °uPravljavcev ter pri- . 'J / e>avijavcev ter pn-f ^ Veze sindikatov Slove- 1 ^tel^ne 86 bodo udeleženci P° tematskih razpra- vah v 10 organizacijah združenega dela: Slovin, Iskra, GIPOSS, Emona, Donit, Saturnus, slovenske železarne, klinične bolnice, Ljubljanska banka in fakulteta za strojništvo. Razprave bodo še v treh krajevnih skupnostih — Savsko naselje, Podpeč-Preseije, Cerklje pri Kranju — in v 4 samoupravnih _ interesnih skupnostih, v skupnosti otroškega varstva, gospodarski zbornici SRS, železni-čarsko-luški skupnosti, centru za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov.44 ,Jmajo razpravljavci proste roke? 44 „Že, toda tematske razprave smo kanalizirali v tri skupine problemov. V OZD bodo tako razpravljali o samoupravnem programiranju v povezavi z družbenim planiranjem, dohodkovnih in drugih odnosih med TOZD, posebno še med proizvodnjo, predelavo in trgovino ter o samoupravnem obvladovanju teh odnosov s samoupravnim združevanjem dela in sredstev, medsebojni vzajemnosti, solidarnosti in skupnem fiziku. Nadaljevanje na 4. strani LJUBLJANA, 15. - Danes je bila v Ljubljani slovesna prireditev ob zaključku letošnjega praznovanja 500-letnice slovenskih kmečkih puntova. Na prireditvi, ki je bila na Ljubljanskem gradu, so sodelovali številni kulturni ansambli, med njimi pevski zbori Slovenske filharmonije, ljubljanske Opere in RTV, godba milice in člani slovenskih gledališč. Ob tej priložnosti so odkrili tudi veličasten spomenik kmečkim puntom, delo akademskega kiparja Stojana Batiča. Foto: A. Agnič ZAPISEK Z OSREDNJE SLOVESNOSTI OB DNEVU GRADBINCEV Nikoli pozabljene vrednote V spomin na vsesplošno stavko v dneh med 3. in 10. junijem 1936. leta so slovenski gradbinci s številnimi prireditvami letos prvič proslavili svoj stanovski praznik — dan gradbincev. Osrednja slovesnost je bila v Festivalni dvorani v Ljubljani. Udele- L žili so se je tudi predsednik CK ZKS France Popit, predsednik zveznega odbora sindikata delavcev Jugoslavije Vladimir Stije-povič, člana sveta federacije Viktor Avbelj in Franc Leskošek ter drugi ugledni gostje. V uvodni besedi je predsednik RO sindikata gradbenih delavcev Slovenije inž. Lojze Cepuš najprej obudil spomin na tedanji čas in na boje za osnovne življenjske pravice gradbenih delavcev: za delo in za pošteno zaslužen kos kruha. Iz tega boja je izšlo veliko število dobrih sindikalnih aktivistov, ki so že zgodaj spoznali, da bodo lahko uresničili težnje delavskega razreda šele tedaj, ko bo proletariat sam prevzel oblast. Izkušnje, ki so jih gradbeni delavci pridobili v mezdnih bojih, so kasneje s pridom uporabili v organizaciji osvobodilnega gibanja in medvojnega revolucionarnega boja. Svojo zavest in predanost razrednim interesom pa so gradbeni delavci izpričali tudi v prvih povojnih letih, ko so na svojih plečih nosili najtežji del bremen pri obnovi porušene domovine. Če se danes ozremo nazaj, lahko ugotovimo, da so svojo nalogo častno opravili, saj so bila pravočasno zaključena vsa obnovitvena dela, s tem pa opravljene tudi odločilne priprave za industrializacijo in elektrifikacijo Slovenije. „Veliko smo gradili, se modernizirali, razvijali tehnologijo, skrbeli za kadre, tako da ne pretiravam, če rečem, da danes v ničemer ne zaostajamo za razvitmi državami,44 je dejal Lojze Cepuš, ko je govoril o sedanjem trenutka našega gradbeništva* „Uspeli smo zato, ker smo znali negovati in razvijati revolucionarne tradicije, ker smo na naših gradbiščih in med našimi ljudmi, med katerimi prevladujejo delavci iz bratskih republik, vseskozi kovali bratstvo, enotnost in take socialiatične odnose, v katerih smo skupna hotenja tudi znali organizirati v skupen boj za utrjevanje delavske samouprave.44 Na slovesnosti je spregovoril tudi Viktor Avbelj, kije opozoril zlasti na nekatere pomembne zgodovinske izkušnje sindikalnega gibanja gradbenih delavcev na Slovenskem. Njihov sindikat je bil eden prvih, ki so se organizirali kot razredna organizacija gradbincev, poprej organiziranih v različnih strokovnih združenjih. Njihove enotne težnje pa je komunistična partija že ob stavki leta 1936 in v prihodnjih nekaj letih povezala v skupen boj za delavske pravice. Govorimo lahko torej o prvih zametkih bodoče Osvobodilne fronte, toda tudi o nadvse dragocenih izkušnjah, kijih dandanes s pridom uporabljamo pri dograjevanju samoupravne ureditve naše družbe. —m V SREDIŠČU POZORNOSTI UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE U( FRANC KRANJC: Vsi delavci so prejeli regres za počitnice v višini 900 dinarjev. Poleg tega imajo v naših počitniških domovih tudi regresirane cene, tako da si lahko privoščijo sedemdnevne počitnice že za dobrih 250 dinarjev. Večjemu številu delavcev pa bomo tudi letos omogočili brezplačne počitnice... „Naši delavci imajo v primerjavi z drugimi g;:§ delovnimi organizacijami kar ugodne možnosti iiSi: za počitnice ob morju ali v planinah. Imamo več počitniških domov in cene niso preti- Siji;: rane . . nam razlaga Franc Kranjc. „Seveda, ijijijiji če cen v naših domovih ne bi pošteno regresirali ijijij;!; oziroma če bi morali naši delavci plačevati zase ijijijiji in za svoje člane družine ekonomske cene, jjjjjjjjj potlej bi bili tudi naši domovi bolj prazni kot jij-j-jj polni. Saj ne zaslužijo tako malo, v poprečju SjŠji nekaj več kot 2500 dinarjev na mesec, toda za iijijijij današnje cene storitev še vedno bolj malo . ..“ jjjjjjjjjj pravite torej, da so počitniški domovi Lito- j-Sj-j; stroja dobro izkoriščeni? “ jij-j-jij; „Tako je. Včasih, ko smo imeli izmene po j-j-j-j-j: deset dni, marsikdo sploh ni prišel na vrsto, jjjjjjjjj Zato smo se letos odločili, da bodo izmene jjjjjjjjj dolge le . sedem dni, vendar s tem, da bo imel jjjjjjjjj vsak delavec regresirane sedemdnevne počitnice jjjjjjjjj tako ob morju kot tudi v planinah ...“ jjjij-jjj . Dobre možnosti V večini delovnih organizacij so letos že razdelili regres za letne počitnice. Mnogi delavci so prejeli 900_dinarjev, to je največ, kar dopušča sindikalna lista, kljub temu pa marsikdo še vedno ne ve, ali si bo lahko privoščil nekaj dni dopusta ob morju. Hoteli so predragi, počitniških domov je malo. Odločno premalo... Po vsej verjetnosti si bodo torej privoščili počitnice v glavnem le tisti, ki si bodo lahko izborili prostor v počitniškem domu in ki nimajo ravno najnižjih osebnih dohodkov. - Kako pa je v Litostroju - to je bila tema razgovora s Francem Kranjcem, predsednikom sindikata v tej delovni organizaciji. JANKO BEZJAK: Tudi programska usmeritev ptujskih sindikatov za delo v prihodnje predstavlja del naporov naše ožje skupnosti, da bi ^ vendarle in po najkrajši poti uvrstili med razvite občine. V zvezi s tem se še posebej zavzemamo za pospešitev integracijskih procesov in za dosledno delitev po vloženem delu. LOJZE MEŽNARIČ: Delovanje in vlogo medobčinskega sveta Zveze sindikatov ljubljanske regije si zamišljamo v obliki takega medsebojnega sodelovanja, ki naj zagotovi skupno obravnavanje in razreševanje tistih zadev s področja ekonomskega in samoupravnega razvoja, za katere obstaja potreba ali interes, da bi bile urejene na enoten način. „Pa bodo sedaj lahko prišli vsi na svoj račun? “ „V naši planinski postojanki vsekakor, kako bo z morjem, bomo šele videli. Na Soriški planini imamo namreč svojo planinsko postojanko s 45 ležišči, ki posluje vse leto. Na morju, to je v Fiesi in v Moščenički dragi, pa sta odprta naša počitniška domova le od srede junija do srede septembra. Zato je tu bolj stiska, čeprav imamo na voljo 132 ležišč .. .“ „Mar ne bi mogli imeti odprte domove na morju kak mesec dlje? “ „To ne bi bilo težko, vendar ne bi imelo pravega smisla. Ljudje namreč želijo na morje takrat, ko je najbolj vroče, to je julija ali avgusta. Izven glavne poletne sezone pa je interes za počitnice na morju tako minimalen, da si ne moremo privoščiti odprtih počitniških domov. Skratka, z najboljšimi željami in nameni smo že večkrat hoteh podaljšati počitniško sezono na morju, pa ni šlo. Zato pa je toliko bolje izkoriščena naša postojanka na Soriški planini, ki je odprta vse leto ...“ ,,Se vam to obrestuje ...? “ „Obrestuje v toliko, da hodijo naši ljudje v planine ob vseh letnih časih. Pozimi namreč predstavlja Soriška planina idealno smučarsko rekreacijsko središče, saj sneg tod leži kar pet mesecev na leto. Sicer pa je naš planinski dom mikaven tudi poleti in na jesen, saj je dobro izhodišče za različne izlete. Če je dom rentabilen? Po pravici povedano: dobička ne ustvarja, izgube pa tudi ne in s tem smo v celoti zadovoljni. Postojanko smo postaviU za oddih in rekreacijo, ne pa da bi z njo služili. ..“ »Omenili ste, da podjetje regresira cene v vaših počitniških postojankah ...“ „Tako je. Vsi naši delavci imajo v teh domovih pravico do regresirane cene. Po sedem dni na Soriški planini in po sedem dni na moiju oziroma skupaj dva tedna, kar niti ni tako malo. Enako pravico imajo tudi ožji člani družine in seveda vsi naši upokojenci. Na Soriški planini in v Fiesi si naši ljudje lahko privoščijo počitnice za 36 dinarjev dnevno, s tem da znaša ekonomska cena skoraj dvakrat toliko. Počitnice v Moščenički dragi pa so malce dražje, saj je potrebno odšteti za celodnevno oskrbo od 36 do 54 dinarjev dnevno. Veliko . ..? Kot se vzame. Toda, če upoštevamo, da so vsi zaposleni prejeli še po 90 dinarjev regresa, potlej cene v naših domovih niso nedostopne . ..“ »Imate več počitniških domov, verjetno pa še vedno premalo. Imate s tem v zvezi kakšne načrte? “ »Odločili smo se, da bomo šli v novogradnje počitniških kapacitet v okviru novega združenega podjetja. Lokacije že imamo, gre le še za združitev sredstev in za uskladitev želja.“ A. Ul. Na poti med razvite »Sodimo med manj razvite občine in zato je problemov, ki nas težijo, neprimerno več, kot v drugih okoljih. Mislim pa, da jim bomo lahko kos, če bodo vsi družbenopolitični dejavniki v občini strnili svoje sile in prizadevanja v boju za dosledno uresničevanje dokumentov X. kongresa ZKJ, Vil. kongresa ZKS, nove ustave in sklepov IV. konference ZSS. Vsi ti dokumenti namreč pomenijo izhodišča in osnovo za izhod iz težav, za naš prodor med razvite,« je poudaril predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov v Ptuju JANKO BEZJAK v odgovoru na naše vprašanje, kakšna programska izhodišča so ptujski sindikati sprejeli na nedavnem občnem zboru. »Skupna značilnost vseh manj razvitih občin je, da iščejo najrazličnejša pota in načine za pospešitev gospodarskega in socialnega razvoja. Katere s tem povezane naloge je konkretno poudaril občni zbor ptujskih sindikatov? »Če bi hotel govoriti o vsem, o čemer smo se takrat dogovorih, bi moral našteti vsaj dvajset sklepov. Zato bi se omejil na dve zadevi, ki se mi zdita bistveni. Najprej gre za to, da smo se zavzeli za čimprejšnjo izdelavo celovite analize o možnostih združevanja proizvodnih in 'materialnih potencialov v celovitejše gospodarske komplekse. Mislim na integracijske procese, ki jih sindikat podpira zaradi tega, ker želi prispevati k ustvarjanju ugodnejših pogojev za povečanje proizvodnje, izboljšanje rentabilnosti in akumulativ-nosti gospodarjenja. Predvsem od tega, točneje rečeno, od usklajenih gledanj na namen in potek teh procesov, je odvisno, ali bosta gospodarski in socialni razvoj naše občine tako hitra, kot si vsi skupaj želimo. Dejstvo namreč je, da bi bil razvoj lahko hitrejši, če v preteklosti ne bi bili priča neenotnosti pogledov na ta vprašanja, zato pa aktivnost tudi rif rodila pravih sadov. Da se prav razumemo — kljub vsemu so bili v osnovi uspešno izvedeni integracijski procesi v aluminijski industriji in v kmetijstvu, čeprav bi seveda lahko storili še kaj več. Eno takih zadev predstavlja tesnejša povezanost trgovine med seboj z ene ter povezanost združene trgovine s proizvodnjo po drugi strani. Lahko povem, da se je razprava o teh vprašanjih že začela. Naslednja bistvena zadeva pa je skrb za izpopolnjevanje samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka. Zdaj veljavni sporazumi so nedvomno pripomogli k povečani storilnosti in k pravičnejši delitvi po delu. Že začeti proces pa se mora nadaljevati v pravi smeri. To pa pomeni, da se bomo očitno morali boriti proti temu, da ne bi vnovič oživih teženj po uravnilovki. Zaradi možnega odliva strokovnih kadrov, ki nam jih tako ah tako močno primanjkuje, zaradi zmanjšane storilnosti in še zaradi neštetih drugih vzrokov se namreč uravnilovke pri nas bojimo še veliko bolj, kot pa je to primer v razvitejših okoljih.” »Če vas prav razumemo, naj predvsem integracijski procesi in dosledna delitev po delu omogočijo hitrejšo gospodarsko rast in s tem tudi uspešnejši razvoj na socialnem in drugih področjih? “ »Naša skupna želja in cilj je, da bi postopoma spremenih podobo naše občine, v kateri se kar 45 % aktivnega prebivalstva preživlja s kmetijstvom, kar v znatni meri pogojuje nizko kupno moč, pa tudi razhčne druge posledice, zaradi katerih naše območje ni privlačno za kadre, ki bi bili pripravljeni priti od drugod in potem tudi ostati pri nas. Ko govorim o spreminjanju podobe občine, torej mishm tako na spreminjanje njene gospodarske strukture kot na odpiranje novih delovnih mest in na uspešnejše razreševanje stanovanjskih problemov, kar lahko neposredno vpliva nyle na življenjsko raven in produktivnost dela zdaj zaposlenih občanov, temveč tudi na to, da bomo postali bolj zanimivi, seveda ob primernih osebnih dohodkih, tudi za kadre od drugod. Naravnost povedano, trenutno nam še najbolj primanjkuje zdravnikov. To je vzrok hudega pritiska na osrednje zdravstvene ustanove v Ptuju, pri čemer pa sorazmerno dobro urejene in opremljene zdravstvene postaje na podeželju ostajajo bolj ah manj neizkoriščene.” -mG - Kaj bi lahko povedali o vlogi medo skega sveta ZS v družbenoekonomskem * £ Ijenju ljubljanske regije? - Delovanje in vlogo medobčinskega sv zamišljamo v obhki takega medsebojnega so lovanja ustanoviteljev, ki naj zagotovi sku( obravnavanje in zavzemanje stališč o najra® nejših aktualnih vprašanjih ekonomskega samoupravnega razvoja v naši regiji. •Vi ■Vi ■Vi Utrditi enotnost prizadevanj ^rži ^g; v: te' h s "5 Medobčinski sveti zveze sindi; kotov, ki so se že izoblikovali al< pa šele nastajajo po regijah, v bi’ stvu pomenijo obliko medsebojnega sodelovanja sindikatov več sosed’^ njih občin« Medobčinski svet zveze sindi’^ katov za ljubljansko regijo je nastal šele pred dnevi, povezuje pa občini* ske svete Zveze sindikatov iz Donv ^ ža, Kamnika, Vrhnike, Logatca, Li’ič; tije, Grosupljega, Ribnice, Kočevja|oke vseh petih ljubljanskih občin in št Mestni svet ZSS Ljubljana. Z Lojze’ (\k j tom Mežnaričem, predsednikom medobčinskega sveta, smo se pogO’ varjali o tem, kako si to koordina cijsko telo sindikatov ljubljanske regije zamišlja svoje prihodnje de’ lovanje. ________________________________> — Kaj to konkretno pomeni? — Marsikaj! Denimo to, da bomo pofiifi Čei pri ustanavljanju in razvijanju samoupravni!1 (de teresnih skupnosti z ene in pri razvoju in u|: !talj vanju sindikalne organiziranosti z druge st^ilco Slednje naj še zlasti vpliva na pomoč mani; ji z sindikalnim organizacijam. Skupno pa h0 >8 ‘ obravnavali tudi vsa vprašanja v zvezi z osebi1 bos; in družbenim standardom delavcev, njihojjtj, i splošnim in družbenopolitičnim izobraževan) Ste ter izpopolnjevanjem, zdravstvenim in social' 'ok varstvom, stanovanjsko problematiko, razve) ti. r trgovine in prometa, organiziranostjo o troši1 deti varstva, oddiha in rekreacije. Samo po seb) razume, da bo treba v zvezi z vsem tem jevati programe dela in operativne načrt®,JJ1). uresničevanje nalog, o katerih smo se že 1 šele bomo dogovorili. - Je medobčin&i svet že sprejel progra1’’a izhodišča za bodoče delovanje in kakšna — Povsem konkretnega programa še nnl mo, sporazumeh pa smo se o bistvenih pror, *va] skih izhodiščih, ki smo jih strnih v štirih' ^nj kah. Tako smo glede nalog s področja raz' j;vH( samoupravnih in družbenih odnosov je ^ “e h a i - 'oti 'oke lo; poudarih, da bomo ob sodelovanju s r drugimi družbenopolitičnimi organiza"1) Jjjo aktivno sodelovah pri nadaljnji graditvi in u, 3; vanju skupščinskega in delegatskega sistefl1, ^ ČŽP^ tako pomagali utrjevati vodilno vlogo ^ skega razreda v samoupravnem in družbeb liričnem življenju naše družbe. V zvezi vojem sistema samoupravnega sporazum^ nrej« e vojem sistema samoupravnega spora in družbenega dogovarjanja se bomo še zavzemali za dosledno uveljavitev že sp^-.L', samoupravnih sporazumov, še posebej Pa^nvj 1 da bi v vse samoupravne sporazume W pf' solidarnost',. J(1 elemente socialne varnosti in lavcev. Z vso resnostjo in skrbjo želimo moramo sodelovati pri razreševanju P13^ vprašanj, katerih ureditev ah izboljšanje , prispeva h gospodarski stabilizaciji naše o*V nasploh, občin v ljubljanski regiji pa še p°*\ 0!>t V zvezi z nalogami s področja socialn6®.' jk posebej, kaj pa vsi skupaj, da bi tetf /J Jc zagotovili kar najbolj izenačene razmere ne glede na to, kje delajo in kj6 i h Sem bil dovolj jasen? J| E VILO PREDŠOLSKIH OTROK, vilo otrok v vrtcih in . vilo odklonjenih otrok ti^ATKI ZA APRIL 1973) UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE Iz raziskave o socialni politiki v delovnih organizacijah Predšolski otroci Otroci v vrtcih Odklonjeni otroci bržčas ni potrebno posebej poudariti pomena družba varstva otrok z vsemi svojimi obbkami. Otro-? Varstvo po eni strani z zagotavljanjem denarnih ^tev, kot so otroški dodatki, posebni dodatki otro-samohranilcev, otrokom, ki so teže telesno in ^vno prizadeti, in pomoč za opremo novorojenega I '°ka na sobdaren način dosega delno porazdelitev ^kov, ki nastanejo z vzdrževanjem otrok, na vse toslene, po drugi strani pa z zagotavljanjem potreb-števila mest v vzgojnovarstvenih zavodih omo-a, da se zaposbjo tudi tiste matere, ki imajo ?ke. nadaljnjem bomo prikazali nekatere pomemb-w podatke, ki smo jih ugotovili z anketo. ugotovitev, kako se porazdelijo stroški vzdrževa-■ iotrok,je osnovno vprašanje, koliko zaposlenih ima '°ke. Na vprašanje, „ali imate otroke", je odgovo- da, ima enega otroka — 26,5 %, t" da, ima dva ali več otrok - 38,3 %, nima otrok — 34,3 %, ni odgovorilo 0,9 % delavcev. ‘ ^eprav nam ti odgovori ne pokažejo popolne slike ji ^ števila otrok, ki jih imajo zaposleni, posebno ne Jkdišča vzdrževanja otrok, nam vendarle razkrivajo ji^o koncentracijo bremena vzdrževanja otrok le na ^ Zaposlenih. Iz odgovorov je razvidno, da ima le f.■ % zaposlenih otroke, medtem ko je kar 34,3 % ' plenih brez otrok. V težjem položaju so zlasti (j> ki imajo po dva ali več otrok, jvtevilo otrok oziroma odstotek tistih, ki imajo .(1°ke, je po posameznih gospodarskih panogah razli-Tako imajo nadpoprečno število otrok delavci v :eWjstvu (69,7 % anketiranih), v komunalnih dejav- !Vba razreda Delavci z enim otrokom Dvema ali več otrok Skupaj v n^0vne šole 8- ^osnovne ' Sicna šola S-Sa šola l!sJa ali 19,5 40,2 59,7 21,6 38,8 60,4 28,1 ' 38,2 66,3 32,3 38,6 70,9 1SQka šola 33,0 34,0 67,0 Mesečni osebni dohodek do 1000 1001 do 1200 1201 do 1400 1401 do 1600 1601 do 1800 1801 do 2000 2001 do 2200 2201 do 2400 več kot 2400 Delavci Delavci z dvema Skupaj — z enim ali več delavci otrokom otroki z otroki 16,0 30,7 46,7 17,9 34,0 51,9 24,7 31,4 56,1 25.6 40,1 65,7 27.7 39,8 67,5 31.6 38,4 70,0 32.6 38,3 70,9 32,6 46,5 79,1 , 33,5 46,8 80,3 j\ . JOLVU aiiiACmalini^, v nuiiiuuaiiiui vavjav- 'i (66,3% anketiranih) v obrtnih dejavnostih , >% anketiranih) in v trgovini (65,7 % anketirali J; Največji odstotek zaposlenih,-ki nima otrok, je v Jkistvu (41,4 %), v prometu (39,4 %) in gradbeni-jl C (37,1 %). Visok odstotek delavcev brez otrok v dejavnostih je prav gotovo posledica tega, da so pleni mlajši delavci, čeprav to seveda ni edini raz- Jl^kor iz vseh dosedanjih raziskav in anket tudi iz , l!lie sledi, da je število otrok v družini oziroma j delavcev z otroki pogojeno s stopnjo izobrazbe p in z višino osebnih dohodkov. ! °datki ankete kažejo, da odstotek delavcev, ki K :0|Jo otroke, ni bistveno različen glede na stopnjo l eia .k®’ čeprav rezultati ankete kažejo, da imajo !epi s srednjo, višjo in visoko izobrazbo več otrok. *v ^o, da je ta razlika posledica nižje starosti delav-5 * nižjo izobrazbo. Zelo jasno pa kažejo podatki, ( R' z naraščanjem stopnje izobrazbe delavcev veča j ^evilo tistih, ki imajo le enega otroka. (i t|5 d anketiranih delavcev s štirimi razredi osemletke i50,enega otroka le 19,5 %, medtem ko ima z višjo ali šolsko izobrazbo enega otroka kar 33,0% de- rhrJSt0tek (lelavcev z en'm otrokom oziroma z ve^ otroki, je glede na stopnjo izobrazbe : V P^ne ugotovitve o odvisnosti med številom Jlojj,ln izobrazbo nam kaže tudi primerjava med šte-5tki jdtrok v družini in višino osebnih dohodkov. Po-If^ni ej°, odstotek delavcev z otroki narašča z osebnih dohodkov,, kar je na eni strani po-TOiV]'V^je starosti kakor tudi v večjih možnostih za Slonje otrok. Vendar se pokaže značilnost, da je h aVcev z en^m otrobom tem večje, čim večje ,,J lOorJohodke ima delavec. Tako ima od delavcev ?,0 ^ o din osebnega dohodKa le po enega otroka Hocj0]’ °d delavcev z več kot 2400 din mesečnega Pa ima po enega otroka kar 33,5 %. V nejši podatki o odstotkih delavcev z enim v1 oziroma z dvema ali več otroki so glede na Sebnih dohodkov naslednji: Iz primerjave podatkov o številu zaposlenih z otroki glede na stopnjo izobrazbe oziroma glede na višino mesečnih osebnih dohodkov je razvidno, da imajo poprečno več otrok tisti z nižjo stopnjo izobrazbe. Nižja stopnja izobrazbe pa pogojuje višino osebnih dohodkov, kar pomeni, čim nižja stopnja izobrazbe je, tem nižji osebni dohodek. Iz tega sledi, da se delavcem z nižjo izobrazbo in z nižjimi osebnimi dohodki zaradi večjega števila otrok dohodek na družinskega člana še bolj zniža. Pri tem sicer ni upoštevan otroški dodatek, ki ga prejemajo predvsem tisti z nižjimi osebnimi dohodki. Vendar pa z otroškim dodatkom v poprečju krijemo le kakih 20 % materialnih stroškov za otroka! Med tistimi 34,4 % zaposlenimi delavci, ki nimajo otrok, jih je na vprašanje, zakaj nimate otrok, navedlo kot vzrok neurejene stanovanjske razmere 10,6%, neurejeno otroško varstvo 2,7 %, nizke osebne dohodke pa 9,0 % delavcev. Razumljivo je, da je največ odgovorov navajalo druge razloge. Da bi dobili natančnejše podatke o vzrokih, zakaj delavci nimajo več otrok, bi bilo treba vprašati tudi tiste delavce, ki imajo enega otroka. Neurejene stanovanjske razmere so, po podatkih iz ankete, najpogosteje vzrok, da nimajo otrok delavci v gostinstvu in turizmu (15,5%), v gradbeništvu (15,0 %), v komunalnih dejavnostih (14,8 %) in v trgovini (13,0 %). Nizki osebni dohodki pa so najpogosteje vzrok v gradbeništvu (10,8%) in industriji (10,4%). Vzroki, zakaj delavci nimajo otrok, so različni glede na stopnjo izobrazbe in višino mesečnih osebnih dohodkov. Tako so najpogosteje pri delavcih z visoko in višjo izobrazbo, da so brez otrok, stanovanjske razmere (18,7%), medtem ko so pri delavcih z nižjo izobrazbo oziroma poklicno šolo najpogostejši razlog nizki osebni dohodki (10,2 %). Primerjava vzrokov, zakaj delavci nimajo otrok glede na višino osebnih dohodkov, pa kaže, da je pri delavcih z nižjimi osebnimi dohodki do 1400 din glavni razlog, da nimajo otrok, nizki osebni dohodki (12,8 %), medtem ko so pri delavcih z osebnimi dohodki nad 2000 din glavni razlog neurejene stanovanjske razmere (15,5 %). Neurejeno otroško varstvo se odraža po odgovorih pri vseh enako ne glede na stopnjo izobrazbe in višino osebnih dohodkov. Iz teh podatkov lahko povzamemo, da sta osnovna pogoja, ki vplivata na velikost družine, zlasti pa na število otrok, stanovanjske razmere in osebni dohodki. Velik odstotek zaposlenih žensk zahteva večje število mest za otroke v vzgojnovarstvenih zavodih. Poleg tega pa dvogeneracijska zaposlenost zmanjšuje možnost, da bi otroke varovali stari starši. Potrebo po vzgojnovarstvenih zavodih še povečuje spoznanje staršev o pomenu predšolske vzgoje za uspešnost otroka pri nadaljnjem šolanju. Po statističnih podatkih je bilo lani 32.500 otrok v vzgojnovarstvenih zavodih v Sloveniji, kar pomeni, da jih je bilo v predšolsko vzgojo zajetih 16,6 % od skupnega števila predšolskih otrok. Na vprašanje, kje so otroci v času, ko so starši zaposleni, so v anketi delavci odgovorili takole: - v vrtcu ali šolskem varstvu — 19,1 %, — v varstvu pri sorodnikih — 31,2 %, - v varstvu pri tujih ljudeh - 7,8 %, — sami doma — 41,9 %. Najmanj otrok imajo v vrtcu oziroma šolskem varstvu delavci v industriji (12,8%) in kmetijstvu (13,1 %), največ pa zaposleni v gostinstvu in turizmu (26,9 %) ter trgovini (26,8 %). V varstvu pri sorodnikih imajo največ otrok delavci v industriji (36,5 %), trgovini (34,6 %) in v gradbeništvu (32,6 %). Najpogosteje pa so otroci sami doma pri delavcih v kmetijstvu (54,1 %). Primerjava med višino poprečnega dohodka v družini in obliko varstva otrok kaže, da je več otrok v vrtcu in v šolskem varstvu pri družinah, ki imajo višje osebne dohodke, medtem ko imajo tisti z nižjimi osebnimi dohodki otroke pretežno pri sorodnikih in podobno. Delavci v industriji oziroma v tistih gospodarskih dejavnostih, ki imajo delovni čas razporejen v več izmen, skušajo zagotoviti varstvo otrok tudi z izmeničnim delom. Kar 23,4 % anketiranih je odgovorilo, da rešujejo varstvo otrok z izmeničnim delom: delavci v industriji celo 30,7 %. Na vprašanje, „kje naj bo vrtec", seje večina anke-■ tiranih odločila, naj bi bil čim bliže domu. Če upoštevamo, da se za kraj vrtca niso opredelili tisti, ki nimajo otrok, je 75,0 % delavcev odgovorilo, da bi želeli imeti vrtec v bližini doma. Takšna opredelitev glede kraja je v skladu s pričakovanji, saj večina delavcev ne stanuje v bližini svojih delovnih mest. Urejeno otroško varstvo prav gotovo prispeva k večji produktivnosti zaposlenih ter zmanjšuje izostanke z dela. Zaradi tega je razumljivo, da bi morale biti za urejeno otroško varstvo zainteresirane tudi delovne organizacije. Podatki ankete pa kažejo, da o otroškem varstvu delavski sveti delovnih organizacij zelo malo razpravljajo. Le 14,1 % anketiranih predsednikov delavskih svetov je odgovorilo, da'je delavski svet razpravljal o otroškem varstvu. Od anketiranih sekretarjev delovnih organizacij jih je le 23,4 % odgovorilo, da so v minulih letih sodelovali pri reševanju problematike otroškega varstva. Anketa o socialni politiki je bila organizirana ob koncu meseca marca lani, torej takrat, ko so delavci — upravičenci do otroškega dodatka — prejemali otroške dodatke na podlagi izpolnjevanja pogojev v letu 1972. V mesecu aprilu pa je bil na podlagi višine osebnih dohodkov iz leta 1972 narejen preskus upravičenosti do otroškega dodatka v letu 1973. Ker je bila anketa izvedena pred tem, je treba rezultate presojati s stališča višine otroških dodatkov in števila upravičencev v začetku leta 1973. Z izvedbo preskusa upravičenosti do nadaljnjega prejemanja otroškega dodatka v letu 1973 pa je 15,5 % dotedanjih upravičencev izgubilo otroški dodatek, prav tolikim pa seje otroški dodatek znižal skoraj za polovico. Takšno zmanjšanje števila upravičencev je nastalo zaradi tega, ker dohodkovni cenzusi lani niso bili valorizirani, prav tako pa-tudi ne višina otroškega dodatka. Do preskusa upravičenosti do otroškega dodatka je v letu 1973 prejemalo dodatek 135.000 zaposlenih, po preizkusu pa le 114.000 zaposlenih. Podatki ankete kažejo, da prejema otroške dodatke 24,6 % delavcev oziroma 38,5 % od tistih delavcev, ki imajo otroke. Po posameznih panogah gospodarstva je odstotek delavcev, ki prejemajo otroške dodatke, različen. Otroške dodatke prejema največ delavcev, ki ima otroke, v kmetijstvu (52,9 %), industriji (41,7 %), komunalnih dejavnostih‘(40,2 %) in gradbeništvu (37,2 %). Najmanj delavcev, ki prejemajo otrOškisdo-datek, je v trgovini (23,3 %) in gostinstvu (26,3 %). Odstotek delavcev, ki prejemajo otroški dodatek, je odvisen od števila otrok in višine osebnih dohodkov. Zato prejema večji odstotek delavcev otroški dodatek v tistih panogah, kjer so poprečno nižji osebni dohodki in obratno. Z otroškim dodatkom je zadovoljno 12,9 % vprašanih delavcev oziroma 19,7 % delavcev z otroki. Nezadovoljnih je 17,1 % oziroma 26,0 % delavcev z otroki. Po posameznih panogah gospodarskih dejavnosti so delavci „najbolj zadovoljni" z otroškim dodatkom v kmetijstvu (31,5 %), industriji (20,6 %) in v komunalnih dejavnostih (19,4 %). Najbolj nezadovoljni z otroškim dodatkom pa so delavci v industriji (31,9 %) in v komunalnih dejavnostih (30,4 %). Iz podatkov ankete sledi, da že lani večina ni bila zadovoljna z otroškimi dodatki. V primeru, da bi bila anketa izvedena po opravljenem preizkusu upravičenosti, pa bi bili odgovori glede »zadovoljstva" z otroškim dodatkom še slabši. £ višino dohodkovnih cenzusov, ki jih je sprejela skupščina republiške skupnosti otroškega varstva 24. maja letos, pa se bo število upravičencev do otroškega dodatka spet zvišalo. Ocenjujemo, da bodo v letošnjem letu spet pridobili pravico do otroških dodatkov vsi tisti upravičenci, ki so lani to pravico izgubili. Poleg tega pa je bila valorizirana tudi višina otroških dodatkov za drugega in naslednje otroke za 20 %, medtem ko je višina otroških dodatkov za prvega otro- FRANC ŠKUFCA Raziskovalni center za samoupravljanje pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije je leta 1973 v dogovoru z republiškim sekretariatom za zdravstvo in socialno varstvo, republiškim zavodom za zaposlovanje in republiško skupnostjo otroškega varstva izvedel raziskavo o socialni politiki delovnih organizacij. -Rezultati raziskave so objavljeni v petih zvezkih zbirke Javno mnenje pod skupnim naslovom »SOCIALNA POLITIKA««. Glede na to, da je področje socialnega delovanja v delovnih organizacijah izredno obsežno, smo se v raziskavi usmerili na tiste temeljne oziroma najsplošnejše poglede, ki prihajajo do veljave v večini delovnih organizacij in od katerih sta v pretežni meri odvisna socialna varnost in položaj delavcev. To so: financiranje družbenega standarda, materialni standard delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki, zdravstveno zavarovanje in varstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, varstvo pri delu, stbho-vanjska politika, zaposlovanje, izobraževanje, nočno delo, družbeno varstvo otrok ter rekreacija in regresiranje oddiha delavcev. Prepričani smo, da nas bodo ugotovitve in spoznanja o naši dosedanji praksi na tem področju v marsičem opomnila, kako zasnovati svojo bodočo politično akcijo! ka ostala nespremenjena. SKUPNO ŠTEVILO OTROK IN OTROCI, KI PREJEMAJO OTROŠKI DODATEK Ocena števila otrok MMM Predšolski otroci Osnovno- šolski otroci 3.700 Učenci srednjih šol Študentje UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE —___ TUJI KAPITAL V NASI INDUSTRIJI__ Družbena korist na stranskem tiru Vrednost skupnih vlaganj naših organizacij združenega dela s tujimi partnerji je dosegla v Jugoslaviji do sredine septembra lani 12 milijard dinarjev. Udeležba tujcev pri tem je dobri dve milijardi dinarjev ali 17,5 odstotka vrednosti skupnih naložb. V Sloveniji so skupne naložbe dosegle vrednost 3 mibjarde dinarjev ali četrtino celotnega zneska. Delež tujega kapitala pa v naši republiki presega raven v drugih republikah vloženih tujih sredstev, saj znaša 800 milijonov din ali 26 odstotkov vrednosti naložb v naši republiki. V jugoslovanskem merilu pa znaša delež tujega kapitala, vloženega v slovenska podjetja, 38 odstotkov vseh tujih sredstev, naloženih v Jugoslaviji. V Sloveniji so v primerjavi z drugimi republikami tudi pogodbe s tujimi partnerji bolj številne: do omenjenega časa jih je bilo registriranih 32 ali 37 odstotkov vseh pogodb v Jugoslaviji. Pri nas pristajamo na skupne naložbe s tujimi partnerji ne glede na ceno in ne glede-na to, ali je naložba družbeno koristna in politično sprejemljiva! Takšna je, v dveh stavkih izražena, vsebina pripomb komisije slovenske gospodarske zbornice, ki je pregledala naložbe tujega kapitala v naši republiki. Zbornica je namreč na jesen minulega leta ustanovila posebno komisijo, ki se je začela ukvarjati s tujimi naložbami pri nas. Namen tega dela pa je bil predvsem ugotoviti, ali so dogovori o vlaganju tujega kapitala pri nas v skladu s širšimi družbenimi interesi, ter oceniti ustreznost pogodb s stališča samoupravnega sistema, skladnosti posameznih dogovorov z razvojnimi programi panog in gospodarstva ter enakopravnosti partnerjev tako pri prevzemanju rizika kot pri delitvi rezultatov vlaganj. V pol leta je komisija pregledala polovico že sklenjenih in pri zveznem sekretariatu za gospodarstvo registriranih pogodb. Pripombe, ki jih je imela, je že poslala organizacijam združenega dela s priporočilom, naj poskušajo spremeniti neustrezna določila v prihodnjih dopolnitvah pogodb. Vsebina teh pripomb pa hkrati vsiljuje ugotovitev, da je postopek registracije pri zvez* nem sekretariatu za gospodarstvo preveč formalna zadeva in da nimamo učinkovitega družbenega mehanizma, ki bi pri vlaganjih s tujimi partnerji zagotavljal potrebno družbeno selekcijo in družbeni nadzor nad skupnimi posli. NAŠE IN TUJE KORISTI Ker ni ustrezne analize, ki bi sistematično obdelala motive tujih partnerjev, da se odločajo za vlaganje kapitala pri nas, lahko o tem le domnevamo. Zbornična komisija sodi, da so glavni razlogi za odločitve tujih investitorjev možnosti za neposredno osvajanje trga v vzhodnih državah ali v državah v razvoju, zagotavljanje trga za prodajo izdelkov, opreme, tehnologije licenc, možnosti razvijanja dejavnosti, kjer je delovna sila cenejša, ali pa nemara tudi takšnih proizvodnih dejavnosti, ki onesnažujejo okolje, pa tudi zagotavljanje surovin in manjša obdavčitev čistega dohodka. Motivi naših delovnih organizacij pa so: zagotoviti boljšo tehnologijo, sodobno opremo, investicijska sredstva, možnost izvoza in prodaje izdelkov na tujem trgu s posredovanjem tujega partnerja, zagotovitev tekočega tehnološkega razvoja in vseh njegovih inovacij, izboljšanje organizacije dela .. Oh spisku dobrin, kijih lahko naše gospodarske organizacije pridobijo s sodelovanjem tujega partnerja in njegovih sredstev pri nas, pa se pojavi kajpak tudi spisek slabih strani. Tako se nekatere naše organizacije združenega dela po zaslugi tujega partnerja uspavajo v iskanju lastnih razvojnih možnosti, lastnega marketinga, raziskovalnega in inovacijskega dela; nekatere organizacije zavoljo partnerstva s tujim lastnikom kapitala ne vidijo potrebe po povezovanju doma, nekatere z izgovorom, da tuji partner tako zahteva, zmanjšujejo pravice in dolžnosti kolektivov in njihovih samoupravnih organov pri investicijskih odločitvah. Poleg tega moramo upoštevati tudi to, da imajo nekateri tuji partnerji tudi prikrite in strateško pomembne načrte, kot so kontrola in podrejanje naših razvoj- nih teženj in možnosti interesom tujega kapitala, vplivanje na razvojne smeri in na dinamiko razvoja, ustvarjanje gospodarske in s tem tudi politične odvisnosti, izkoriščanje cenejših surovinskih, energetskih in kadrovskih potencialov v naših organizacijah in podobno. Razumljivo je, da so nam vlaganja tujega kapitala potrebna, res pa je tudi, da se je pri tem treba vprašati, kako bi se morali organizirati, da bi tuja vlaganja uresničevali pod pogoji, ki so za našo družbo sprejemljivi in_ki niso takšne narave, da bi predstavljali zavoro v našem gospodarskem razvoju. NE LE VLOŽENO ZNANJE Iz doslej sklenjenih pogob zbornična komisija ugotavlja, da so tuji vlagatelji previdni pri vlaganju finančnih sredstev, saj je iz podatkov, ki zadevajo celotna vlaganja v Jugoslaviji, razvidno, da odpade na valutna vlaganja samo 15,2 odstotka, vse preostale naložbe pa pomenijo industrijsko lastnino in znanje. Razlog za to je nemara v tem, da naše organizacije nimajo nikakršnih meril za ocenjevanje vrednosti ponujenega znanja, ah pa pravic iz industrijske lastnine. Tudi zakonsko določilo, da zvezni sekretariat za gospodarstvo lahko zavrne registracijo pogodbe, če je industrijska lastnina precenjena, problema ne rešuje. Ob takšni strukturi deleža tujega vlagatelja je zbornična komisija sklenila priporočiti organizacijam združenega dela, ki sklepajo pogodbe o vlaganjih tujega kapitala,, naj delež tujega kapitala partnerja ne bo samo v posredovanju znanja in industrijske lastnine, pač pa naj tuji partner tudi vloži finančna sredstva, kajti tako bo tudi bolj zainteresiran za uspešno poslovanje. Kot skupen organ ustanovijo pogodbene stranke poslovni odbor, ki koordinira delo med organizacijo združenega dela in vlagatelji. V večini primerov so poslovni odbori sestavljeni po načelu paritete in soglasno odločajo, če ne o vseh, pa vsaj o najvažnejših vprašanjih. Po navadi pa odločajo predvsem o poslovnih zadevah, ki so pomembne za vodenje dejavnosti s finančnega, gospodarskega in tehničnega stališča. V pogodbah, ki so bile sklenjene pred izdajo zakona s področja združenega dela oziroma že pred sprejetjem ustavnih dopolnil, posamezne pristojnosti poslovnih odborov niso v skladu z ustavno in zakonsko ureditvijo. Njihova pristojnost v takih primerih posega v samoupravne pravice delavcev v združenem delu. Tako na primer pogodbe vsebujejo določbe, kot denimo, da morajo samoupravni organi sprejemati in izvajati smernice poslovnega odbora, da poslovni odbor sprejema skupaj z delavskim svetom zaključni račun in podobno. V eni od pogodb je celo določilo, da lahko poslovni odbor posega v delitev osebnih dohodkov. Naše organizacije združenega dela bodo zato morale poiskati sporazumne rešitve s tujimi partneiji in na podlagi revizije pogodb in izdelave ustreznih dopolnil pogodb zagotoviti skladnost le-teh z ustavo in zakonskimi predpisi. V skladu z našo zakonodajo tuji partnerji lahko vlagajo svoja sredstva v delovno organizacijo kot celoto, v temeljno organizacijo združenega dela v sestavu delovne organizacije in v novo temeljno ah drugo organizacijo združenega dela, ki jo ustanovijo na podlagi skupne naložbe. Pri slednjih - se pravi pri ustanavljanju nove organizacije lahko pride do neskladja z našo novo samoupravno ureditvijo, ker se namreč oba partnerja že poprej dogovorita o celotnem poslu - kolektivu novonastale organizacije ne preostane skorajda nič drugega, kot da dogovore ..ustanoviteljev" sprejme kot dejstvo. Zato bi bilo najbolj prav, ko bi bili dogovori sklenjeni šele po ustanovitvi nove organizacije in po formiranju delovne skupnosti v taki organizaciji. PODCENJEVANJE DOMAČE VLOGE Ne glede na to, za katero od naštetih obhk vlaganja tujega kapitala gre, pa se ni moč izogniti tveganju, da del učinkov, ki niso rezultat skupne naložbe, prelijemo tudi tujemu partnerju. Tu gre najčešče za izvozno-uvozne stimulacije, za kreditno monetarne ukrepe, konverzije, reeskontne benefikacije, selektivno obrestno mero bank, politiko občin do zemljišča, do komunale, infrastrukture in podobno. Vse to so lahko za tujega vlagatelja vehke prednosti, ki jih naše organizacije pri sklepanju pogodb ne znajo izkoristiti. Najbrž bi ovrednotenje teh dobrin preš. glo prispevek tujega partnerja v obliki pravic iz industrijske lastnine ah vloženega znanja. Kljub temu pa se naše organizacije večinom vedejo tako, kot da jim samo tuji partner dela uslugo, ne pa da gre za obojestranske interese in koristi! r g IZ RAZGOVORA S PREDSEDNIKOM KONFERENCE MLA DELAVCEV PRI RK ZMS BESEDA MLADIH nei ifli Ut bo Darko Smrdelj: V naši republiki dela nad 100.000 delavcev iz drugih1 ih',!? publik, v veliki večini mladih. Mladi delavci žive največkrat v baraK ali pa kot podnajemniki pri privatnikih, ki jih precej izkoriščajo. cll Oje Pred dnevi je bila v Ljubljani ustanovna konferenca mladih delavcev pri RK ZMS, ki bo kot stalna obhka dela povezovala mlade delavce v repuhki. Za prvega predsednika konference je bil izvoljen 26-letni izmenovodja v tovarni panelk „Javor“ v Pivki, lesni tehnik Darko Smrdelj. Mladi rod v proizvodnji je sicer — vzeto številčno — velika sila, vendar ugotavljamo, da v samoupravnem življenju še ni prišel do prave veljave in besede. Predsednika Darka Smrdelja smo vprašali, kaj meni o udeležbi mladih v samoupravi in o problemih, kjer bi se beseda mladih v samoupravnem odločanju morala še prav posebej shšati. dodelitvi stanovanj, kreditiranja, štipendiranja, delitvi osebnih dohodkov ... in jih oceniti. .Največ prav gotovo lahko rimo z gradnjo samskih stanov® samskih domov za delavce i®1 sl 90 $01 „Takih vprašanj je veliko. Še posebej bi, na primer, kazalo spregovoriti o socialnem razlikovanju, torej o nalogi, ki zavezuje vse komuniste ter vse mlade delavce, mladino . . . Mladi smo prvi v Jugoslavijo opozorili na boleče točke s tega področja. Na 2. seji republiške konference smo ponovno razpravljali o tem, vendar bi zdaj lahko dejal, da smo se mladi kljub .vsemu premalo angažirali in preverjali v lastnih delovnih kolektivih, kaj se je v naših podjetjih sploh premaknilo pri uresničevanju stališč naše in 3. konference ZKS. V aktivih moramo vzeti v roke stališča ter naše pravilnike o Na primer stanovanja; stanovanjski problemi najbolj tarejo -tako kot vse delavce - tudi mlade delavce in mlade družine. V preteklosti smo premalo krepili materialno bazo stanovanjskega gospodarstva. Za mlade so stanovanjski problemi še toliko bolj pereči, ker dela v naši republiki več kot 100.000 delavcev iz drugih republik, zvečine mladih. Mladi delavci žive največkrat po barakah ali pa kot podnajemniki pri zaseb-nikili, ki jih precej izkoriščajo. Od 3. konference ZKS do danes so družba, delovni kolektivi vložili precej naporov v gradnjo delavskih stanovanj, sredstva, namenjena za ta namen, pa so se povečala za več kot polovico. V vseh občinah so se oblikovah solidarnostni skladi. V aktivih in konferencah mladih delavcev v celoti podpiramo politiko in stališče ZK, pomemben prispevek k temu pa bo prav gotovo dal v daljši perspektivi tudi novi zakon o stanovanjskem gospodarstvu. V naših nadaljnjih prizadevanjih se bomo mladi proizvajalci borili za pravilno politiko delitve stanovanj in za menjavo kriterijev o razdelitvi teh stanovanj, še posebej iz sohdamostnih skladov, kjer mlade družine in samski delavci sploh ne pridejo do veljave." lavke. Poznamo nekatere zelol Vfi zitivne primere, kjer samski®®1 lavcem v resnici posvečajo vd pozornost, na primer v Litostt* v tovarni avtomobilov v Mari^ in še kje. V samskih domovi!1 vsekakor morala biti urejana11 družbena prehrana in klubski? stori. Pri reševanju stanova®1)* problematike se moramo vsi ®I1*i zavedati, da še nismo tako boi1 družba, da bi lahko zadovoljili' potrebe, zato moramo biti st®l in tudi pripravljeni, da bomo 5* prispevali del potrebnih sred* za gradnjo stanovanj." „Sliši se, da ste mladici skrbljeni tudi zaradi razit161 v zaposlovanju? “ 'J ..Zaskrbljeni smo lahko “ 90' 9o ku bi; in ka bo Jin *v tem, ker je pri nas še relativno liko nezaposlenih, čeprav delavT Cg manjka in jih je veliko v inoZi: ^ stvu. Gre preprosto za to, te med nezaposlenimi skoraj po f!1 I? vilu so to mladi ljudje, veliko Ol kih, ki imajo le nedokonč' nll, osnovno šolo. Med tistimi, ki s® j novo zaposlijo, jih je več kot 61' i*,. nekvalificiranih ali le priuči' (C,, Da imamo tak nezadovoljiv P0'1 „Kako mislite, da bi lahko za mlade delavce bolje poskr-beli? “ žaj v kvalifikacijski strukturi G dih ljudi, je prav gotovo ^ slaba kadrovska politika v cel0' ^ družbi in naša premajhna skd1' u ta vprašanja. V podjetjih n®s|( ^ imeli ustreznih kadrovskih pla®1' y'1 temveč smo kadrovsko proble(f t tiko reševali stihijsko, od pri®1,(1 do primera." licj Bogat program razprav delovnega srečanja ^ S Nadaljevanje s 1. strani Druga skupina bo samoupravno urejanje enotnega jugoslovanskega tržišča s pomočjo samoupravnega dogovarjanja in sporazumevanja kot osnove za usmeijanje in pospeševanje integracijskih procesov, kooperacije in poslovnega sodelovanja ter drugih možnosti obvladovanja tržnih zakonitosti v razmerah plansko-tržnega gospodarstva. Zanimiva bo tudi izmenjava mnenj o samoupravljanju na delegatskih načelih, o samoupravnem komuniciranju in informiranju zlasti glede na delovanje samoupravnih delovnih skupin delavcev in o učinkovitosti delovanja delavske kontrole ter drugih vsebinskih vprašanj za dobro samoupravno delovanje in organiziranost delavcev." „Izbor je vsekakor zanimiv in aktualen. Upamo lahko le, da so se tudi razpravljavci dobro pripravili in se oborožili z izvirnimi idejami in primeri iz prakse, pa bo res kaj slišati. Vsaj v organizacijah združenega dela ... Kako bo pa v omenjenih treh krajevnih skupnostih? “ ..Razprave, ki bodo potekale v krajevnih skupnostih, bodo obravnavale vprašanja nadaljnjega razvoja in utijevanja krajevnih skupnosti v novih ustavnih razmerah. Podrobneje bo tekla besed o samoupravnem programiranju njihovega razvoja na osnovi materialnega sodelovanja delavcev TOZD in občanov, o samoupravni in družbenopolitični organiziranosti krajevnih skupnosti na delegatskih načelih ter o sodelovanju samih krajevnih skupnosti pri reševanju širših skupnih problemov in interesov." , d mate na voljo še kakšne zanimive podrobnosti iz programskega koša? “ ..Vsekakor bi kazalo opozoriti na nekatere ..specializirane" razprave v posameznih organizacijah združenega dela in samoupravnih skupnosti. Tako bo na primer v kliničnih bolnišnicah govora o uresničevanju širših družbenih interesov v zdravstveni dejavnosti in še posebej v materialnih odnosih. Na fakulteti za strojništvo univerze v Ljubljani bo potekala razprava o programiranju, ka- ,( V drovski politiki in materialnih odnosih tej povezovanja znanstveno-raziskovalnega prakso. J ta” V ljubljanski banki bo razprava posve0N® vprašanjem nadaljnjega razvoja in izpop0*1:, ^ vanja delovanja poslovnih bank kot samoup11 „ v*j nih interesnih skupnosti delavcev TOZD. V prostorih gospodarske zbornice bodo v’ r 1 dišču pozornosti vprašanja preoblikovanja ^ 0 niče na novih ustavnih temeljih v asociacij? j rU; lavcev združenega dela v skladu z novimi C cijami in nalogami za nadaljnji razvoj ^ v1 upravnih socialističnih odnosov. .] V Zanimivo bo prav gotovo tudi v želez?^. ^t; luški samoupravni skupnosti, kjer bo tekl^ seda o usklajevanju interesov in skupnih z^; te dejavnosti in njihovih uporabnikov na o511 Sj samoupravnega sporazuma. Vprašanja in problemi otroškega vajf eia T ^Luouiija XII G/Ll W O JV G -JV v bodo v razpravi v skupnosti otroškega ^ j \ SRS, in sicer predvsem s stališča samoupra^j urejanja teh vprašanj skladno z neposredni^ ^ teresi delavcev v združenem delu in njih0^ %ij povezovanja zaradi širših družbenih intere^ ljjV| Omenim naj še, da je center za samoupfy fios. sporazumevanje o deUtvi dohodka in o# J dohodkov pri RS ZSS pripravil ra2???« samoupravnih sporazumih o delitvi dohod* osebnih dohodkov v organizacijah zdru# deia" _ uj „Bi lahko za konec še povedali, kolik0 0 gatov in gostov pričakujete v Ljubljani? “ aI ; „Precej! Na plenarno sejo jih bo prišlo • vn 400 iz vse Jugoslavije. Na tematskih ražp' ^ T pa bo - sodeč po prijavah - sodelovalo v® J \ tisoč delegatov in gostov. Naj povem, <|a.. ^ . vi 'Hal H od L na osnovi razprav pripravili že za naslednj^f ko bo v Ljubljani zasedala skupščina aso^tf »s t klubov samoupravljavcev Jugoslavije, P° /i Oo teh razprav. Po zaključku pa nameravan1^1 diti celotno gradivo, ki ga bodo dale r^P^i6 Cer okviru ljubljanskega srečanja ob dnevu L d* upravljavcev, in ga objavili v primerni ob ,<| f ‘ bo lahko prišel v roke širšemu krogu Iju^1- j V SREDIŠČU POZORNOSTI UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE nPri razvijanju samo-uPfovnih oblik je treba Neprestano imeti pred oč-JNi. da je človek smisel ln smoter revolucionarja boja delavskega rQzreda. Boj za človeško JNed ljudmi, za vedno b,>ljše in humane odnose, *Q človeka kot svobod-ja proizvajalca in "eivarjalca - to je končni c lj in smisel prizadeva-[la delavskega razreda. 'Nstitucionalne oblike organiziranja družbe niso same sebi namen. Tu so *aio, da so na vollo člo-Veku, uresničevanju nje-9°vih neposrednih in dol-Ročnih materialnih in [ulturnih potreb. Tu so faradi človeka in to ie NJstvo socialističnih sa-Nioupravnih odnosov, za jerih uresničenje se [°iuieta delavski razred Ju9oslaviie in niegova *Veza komunstov.« Iz referata predesednika Tita na X. kongresu ZKJ Spomenik — simbol svobodoljubnega Cerknega. Spomini na partizanske čase so še vedno živi in na njihovih temeljih so v krajevni skupnosti zelo dobro uredili organizacijo splošnega ljudskega odpora. pravočasno uredilo vseh svojih naprav. Takrat smo sklenili, da asfalta nikoli več ne bomo dovolili kopati. Od tedaj se po tem sklepu ravnamo in ulico dokončno uredimo šele, ko so vsa dela končana.1* Adela Pagone pa je pripovedovala tudi o razmerah na področju socialnega varstva. V krajevni skupnosti je kakih trideset tako imenovanih podpirancev; predvsem gre za ostarele ljudi brez pokojnin in delovne dobe in brez preužitka, zljudi, ki jih nihče, vsaj formalno, ni dolžan preživljati. Letos dobivajo po 470 dinarjev podpore. Komisija za socialno varstvo skuša prepričati sinove in hčere teh ostarelih socialnih podpirancev, naj poskrbe za svoje starše in marsikdaj ji to uspe. Res pa je, da bi morali te odnose čimprej zakonsko urediti tako, da bi bili otroci dolžni skrbeti za starše, ki se zavoljo svoje ali druge krivde znajdejo na stara leta v stiski. „Najteže delo je imela doslej komisija za gospodarstvo in finance", je potarnala Adela Pagone. „Lani smo, na primer, imeli 1,930.000 din dohodka. Od vodarine, kanalščine, pogrebnine in prispevka za uporabo mestnega zemljišča smo dobili kakih 300.000 din. Za vzdrževanje ulic, trgov in javne razsvetljave nam je občina dala 40.000 do najstarejšega, ki je član zveze borcev ali društva upokojencev, ve, kaj mu je storiti, če bi sovražnik napadel. „Cerkno je partizanska vas", mi je nedavno tega dejala Slavica Božič, profesorica slovenščine in nekdanja direktorica gimnazije v Idriji, kamor hodijo otroci iz teh krajev v srednjo šolo, „in takšna bo. tudi ostala". Pred tremi desetletji, bilo je takoj po vojni, sva skupaj delala v viškem rajonskem komiteju, potlej pa sva se večkrat srečala; jaz sem ji pripovedoval o delavskem samoupravljanju, ona pa meni o svojih šolarjih in o svojem aktivizmu. Vehkokrat mi je rekla: partija bo šele tedaj uveljavila svoje poslanstvo, ko bo zagotovila oblast delavskemu razredu." Pred dnevi je Slavica umrla, v Cerknem pa skušajo to njeno misel uveljaviti v bodočem statutu krajevne skupnosti. Kako in na kakšen način lahko občani v krajevni skupnosti uresničujejo svoj prav? ________ Statut pripravljajo. Ne samo svet in komisije, tudi občani so že povedali, kaj želijo, da bi zapisali v to krajevno ustavo. Pa marsikaj tega, kar naj tem Titovim sporočilom kongresu, ki je jL ^i tudi poziv za akcijo, sem pred dnevi prišel : rkno, da bi pisal o prizadevanju tamkajšnjih j ,(avcev in drugih delovnih ljudi za kar najbolj | j[kovito krajevno samoupravo, ji letošnjem dnevu samoupravljavcev, 27. ju-t l6 ’ bo namreč osrednja proslava v Sloveniji, i ^a Pa bo hkrati temeljita razprava o naših priza-jj p^jih na vseh področjih samoupravljanja. iU1 bodo delegati iz republik in pokrajin, pre- ,, tjjj bodo svoje dosedanje delo in se dogovo-! ^aj vse bo še treba storiti, da bi nova ustava : [Ma v vsakdanji samoupravni praksi, t drugim bodo govorili tudi o oblikovanju j k^prave v krajevni skupnosti, ki naj bi bila, (i syJe dejal Vladimir Zajc, dosedanji predsednik t)Ja krajevne skupnosti v Cerknem, „prva stop-v istemu samoupravljanja". Delovni ljudje in občani naj v krajevni skupnosti zadovoljujejo svoje potrebe in interese .°be l(tJ.ue ustavi, republiška in zvezna, govorita o , lejj Vld skupnosti kot o samoupravni enoti, v ka-Uh. °bčani neposredno uresničujejo svoja samo-. hotenja. to. ^adivu za X. kongres ZKJ je med drugim eHo: i krajevni skupnosti naj delovni ljudje odlo-f nern 0 uresničevanju svojih interesov in o solidar-t živ): Ureianju skupnih potreb na vseh področjih SatPo 3 *n ^e^a; povezujejo se s TOZD in drugimi i ]atiju Pravnimi organizacijami, sodelujejo pri ure- teSov problemov, ki izvirajo iz skupnih inte-0^Apolitičnih enotah." 1 brii.-Iv kraju ali v naselju, v občini ali v večjih 3benc iih -ani torej odločajo o urejanju naselij, o svo-Uitvj an°Vanjskih problemih, o komunalni ure-»hf’® otroškem in socialnem varstvu, o ljudski *n ^ružbeni samozaščiti; pri teh odlo-»N morajo zagotoviti svoj neposredni vpliv. boijea ^eh teh področjih se bomo morali še lej j] jAt doslej samoupravno organizirati," je ^tar a^*m'r Zajc, ki je nedavno tega postal se-%[ °bčinskega komiteja Zveze komunistov v W Zav°ljo česar bodo v Cerknem kmalu volili *a8oto Pre(lsednika krajevne skupnosti. „Radi bi %ke ru takšno neposredno odločanje, da bi vse hve ^ugovarjanja občanov prišle do polne ve-Sti Za učinkovito povezavo krajevne skup-\le’j . ruženega dela in družbene reprodukcije. H Je bilo na tem področju precej stikov, pre-i]6 S Pto’ S^uPnega dela. Ne bi mogel reči, da smo e|ovnihZVajalci’ 80 samoupraYno organizirali v ^ tihk °r8auizacijah, srečali le takrat, ko smo ;°IjŠe s P°trebovali kakšen dinar; pa vendar bi Jevr,0 s, elovanje med združenim delom in kra-SVii kain;,uPnostj° dalo večje rezultate." Potem V pe govorila o teh rezultatih. O* dan naSeliih krajevne skupnosti v Cerknem i^knen,68 ^^ih 1620 ljudi. Večina seveda v 'H.V ’ ^ okoliških vaseh pa le nekaj več kot h° osnuh ali desetih letih se je izred- r^nih °- PAjetje ETA, v katerem je zdaj za-Z[ skoraj poldrugi tisoč delavcev. V h^a Sl0veS ,a še temeljni organizaciji združenega 2 ^a v a^eSa an Avtoprevoza, nekaj sto ljudi Pr°dajalnah trgovskega podjetja Merca- tor, v osnovni šoli in v obrtniških podjetjih. Skupno je torej v tej krajevni skupnosti zaposlenih dobrih dva tisoč ljudi, kakih 400 več, kot je vseh občanov v skupnosti. Mnogi prihajajo na delo v Cerkno iz oddaljenih vasi in celo iz Idrije, nekateri Cerkljani pa hodijo na delo drugam. Kruha je dovolj za vse in nezaposlenosti ne poznajo. Pravih kmetov je ostalo le malo, kmečki otroci so se skoraj vsi zaposlili v družbeni proizvodnji; malo pa je tudi pravih proletarcev. Ta dvojnost, ali kot pravijo, razpetost med zemljo in tovarno, prepleta tudi dejavnost krajevne skupnosti in organizacij združenega dela. „Seveda želimo, da bi delavci prinašali domov, na vas, delavske moralne norme in proletarska življenjska načela," je dejal Vladimir Zajc, „toda za zdaj je še tako, da samoupravljavci, ki prihajajo s kmetov, prinašajo v podjetja svoj stari pogled na svet in na življenje, ki nima ničesar skupnega z razrednimi težnjami delavstva. Samoupravljanje je doslej le načelo lupino, v katero so zaviti stari mezdni odnosi; boj za delavsko oblast bo namreč še dolgotrajen in težak." O čem je do zdaj razpravljala in odločala krajevna samoupravna skupnost? Adela Pagone, tajnica krajevne skupnosti v Cerknem, je med drugim pripovedovala: „Do lani smo imeli v naši skupnosti samo svet, v katerem je bilo 17 članov. 'Sestajali smo se enkrat mesečno in skoraj vedno smo se pogovarjali o komunalnih zadevah. Pravim, pogovaijali, kajti dostikrat so se naše dobre želje ustavile pri pomanjkanju denarja. Posojil nismo mogli najeti, ker nismo imeli garantov, zdaj pa kreditov ni več in živimo od danes do jutri, od dotacije do dotacije. V minulem letu smo našo samoupravo nekoliko razširili. Ugotovili smo, da je svet preozek, zato smo ustanovili komisije za komunalne zadeve, za socialno varstvo in za vzgojo otrok, za gospodarstvo in finance, za koordinacijo družbenopolitičnih organizacij in odbor za splošni ljudski odpor. V teh samoupravnih organih dela zdaj kakih 30 ljudi, ki se o problemih dokončno dogovorijo in prinesejo na sestanek sveta že izoblikovane predloge." Govorila je tudi o nekaterih konkretnih problemih: „V zadnjih desetih letih se je število prebivalstva v naši krajevni skupnosti skoraj podvojilo, zgradili smo številna nova naselja in stanovanjske hiše. Imeli pa smo star vodovod; cevi so položili že leta 1909. Najprej smo uredili dve novi zajetji pitne vode, potlej smo začeli postopoma obnavljati cevovod. Vsako leto damo v ta namen kakih 200.000 do 300.000 dinarjev in še precej vode bo preteklo po naših starih ceveh, dokler ne bomo povsod položili novih. Prav tako postopno urejamo tudi kanalizacijo. Še vedno je nekaj iztokov v potok. Vemo, da to ni prav, toda tako je. Kaj pomagajo načrti za ureditev kanalizacije, če pa nimamo dovolj denarja. To velja tudi za asfaltiranja ulic in za javno razsvetljavo. Začeli smo pač od začetka, zato se trudimo, da bi sleherni dinar koristno porabili. Le enkrat se je zgodilo, da smo morali ponovno prekopavati komaj asfaltirane ulice in temu je bilo krivo podjetje PTT, ki ni bi novega prinesel delegatski sistem, med ljudmi še ni zaživelo. Za zdaj deluje šele tista delegacija, iz katere pošiljajo delegate v zbor krajevnih skupnosti v občinski skupščini, v organizacijah združenega dela pa so mi povedali, da že delajo tudi delegacije, ki pošiljajo delegate v enotni zbor združenega dela. Lahko rečem samo to, da imajo te delegacije veliko gradiva, ni pa še povsem jasno, o čem naj bi neposredno odločali delovni ljudje in o čem lahko delegati sami povedo svoje mnenje. Nimajo še pravilnika ali poslovnika, v katerem bi bilo vse to zapisano, se pravi, doslej še ne vedo, o čem naj odločajo zbori delovnih ljudi in občanov, za kakšne probleme je treba sklicati zbor stanovalcev, kdaj naj v krajevni skupnosti organizirajo referendum ali javno razpravo, kako naj družbenopolitične organizacije vplivajo na oblikovanje stališč v delegacijah in v svetu krajevne skupnosti. „Vemo, na primer, da bi v novem svetu krajevne skupnosti morali delati delegati iz vseh petih vasi," je dejal Vladimir Zajc. „Iz manjših vasi po dva, iz Cerknega pa več; podobno bi veljalo tudi za delegate iz organizacij združenega dela. ETA, kot najpomembnejše in v več TOZD organizirano združeno podjetje, bi v krajevno skupnost poslala nekajkrat več delegatov kot druga podjetja ali ustanove. Kaže, da bo naš najvišji forum zbor delovnih ljudi in občanov; svet krajevne skupnosti bi naj deloval po delegatskem načelu. O vseh teh zadevah pa zdaj šele govorimo, nič še ni dokončnega. Radi bi le zagotovili, da bi proizvajalec, naj bo delavec ali kmet, postal tam, kjer živi in uresničuje svoje življenjske potrebe, tudi samoupravljavec." Njihova hotenja so torej tolikanj naša, da bomo o njih uresničevanju še pisali. JANEZ VOLJČ V zadnjih nekaj letih je Cerkno, zlasti po zaslugi uspešnega ravzoja ETE, postalo pomembno industrijsko središče. V petih naseljih krajevne skupnosti živi 1620 občanov, vseh zaposlenih v delovnih organizacijah pa je več kot 2000. x din, nekaj dinarjev smo dobili od komunalnega prispevka, ki ga plačujejo kupci stanovanjskih parcel; drugo pa so dotacije gospodarskih organizacij. Pri nas se, denimo ETA, izredno hitro razvija in tudi gradi nova stanovanja. Pri tej gradnji pa nam plača stroške za ureditev komunalnega zemljišča in za vse priključke. Dobili smo tudi nekaj drugih dotacij kot pomoč za ureditev komunalnih zadev, vendar moram reči, da krajevna skupnost nikoli ne bo postala takšna osnovna samoupravna enota delovnih ljudi, o katerih govori ustava, če si ne bo zagotovila stalnih denarnih virov." Potem smo govorili še o dejavnosti družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti, ki po mnenju Jožeta Bavcona, delavca v tovarni ETA, že predstavljajo organizirano družbeno zavest in zagotavljajo samoupravni razvoj. Doslej je bilo v teh organizacijah preveč forumskega dela, živele so od seje do seje in malo ljudi je v njih aktivno delovalo; v zadnjem času pa sta zlasti Zveza komunistov in Socialistična zveza začeli navezovati tesnejše stike z delovnimi ljudmi in sta že postali idejnopolitični usmeijevalki vsega družbenega delovanja. Največ uspehov pa je doslej, po mnenju Vladi-mira Zajca, požela komisija za splošni ljudski odpor. Cerkno je pač staro partizansko središče, doživelo je veliko ogorčenih bitk in tam je pokopanih precej partizanov. Imajo osnovno šolo, ki so jo zgradih slovenski borci s svojimi prispevki. Zato ni čudno, da so spomini na partizanske čase izredno živi in da organizacija splošnega ljudskega odpora temelji na teh spominih. Dogovorih so se, kje bodo zdravili ranjence, kje in kod bodo delovali partizanski odredi, kam bodo skrili zaloge hrane in kje bodo tiskali svoje časopise ter letake. Vsakdo, od najmlajšega, ki je organiziran na šoli, 7 DNI V SINDIKATIH AJDOVŠČINA Opredelitev nalog Pred dnevi so se v Ajdovščini sešli delegati osnovnih organizacij na rednem občnem zboni ajdovskih sindikatov. V razpravi so potrdili dosedanja prizadevanja občinskega sindikalnega sveta in sindikatov v njihovi občini nasploh, hkrati pa nakazali smer bodočega delovnja in opozorili na najpomembnejše naloge. Prvi sklop bodočih nalog ajdovskih sindikatov vsekakor pomeni nadaljnje uresničevanje ustavnih določil in utrjevanje ter vsebinsko izpopolnjevanje delegatskih odnosov, da bi tako delavski razred resnično prevzel vodilno in odločujočo vlogo. V drugi sklop nalog pa se uvrščajo zlasti prizadevanja za izboljšanje delavčevih življenjskih delovnih razmer, vsekakor pa najprej skrb za pospešeno gradnjo stanovanj za delavce. Novi občinski sindikalni svet sestavlja 30 delegatov iz osnovnih organizacij sindikata. Za predsednika občinskega sindikalnega sveta pa so delegati vnovič izvolili Benjamina Pavliča, za podpredsednika pa Danijela Nardina iz zdravstvenega doma. M. H. Z vednostjo delavcev Uveljavljanje neposrednega samoupravljanja bo prva naloga sežanskih sindikatov, skrb ra družbeni in osebni standard pa druga najpomembnejša dolžnost, so sklenili delegati na občinskem zboru sežanskih sindikatov Pred dnevi so se v Lipici zbrali delegati n.a XII. občnem zboru Zveze sindikatov sežanske občine. Ugotavljali so, da je bilo delo sežanskih sindikatov v minulem obdobju zadovoljivo, da so dosegli mnoge uspehe, da pa je ostalo tudi veliko nerešenih problemov. Emil Sovdat, predsednik občinskega sindikalnega sveta, je v uvodni razpravi dejal, da so se sežanski sindikati borili z odpori pri ustanavljanju TOZD in da ta boj še danes ni končan. Nasprotniki neposrednega samoupravljanja govorijo, češ da je organizi- ranje. TOZD samo nova formalnost, da gre pri tem za nove oblike birokratizma, da pomeni ustanavljanje TOZD dodatne stroške in nepb-trebno obremenjevanje subjektivnih sil. Ena od posledic teh odporov je, da mnogi dislocirani obrati še vedno niso dosegli statusa temeljne organizacije združenega dela. Med prizadevanji, ki niso obrodila uspeha, so tudi težnje večine železničarjev, da bi se na območju sežanske občine organizirali v TOZD vleke ža območje celotne Primorske; tudi prizadevanja, da bi nekdanja prometna sekcija Divača postala TOZD, so ostala brez rezultatov. Dislocirane enote, ki se niso uspele organizirati v TOZD, So: Sudest Gradišče, obrat Droge Portorož, Pršutarna Lokev, Soške elektrarne Divača, Opekarna Obrov, Mehanotehnika Izola obrat Materija. Delegati so v razpravi obravnavali mnoge aktualne teme in naloge. Med drugim so sprejeli stališče, da je treba z vso odgovornostjo pripraviti akcijo za pomoč Brkinom. Vse delovne organizacije bi naj prispevale zaslužek enega delovnega dne. S tako zbranimi in drugimi sredstvi bi v Brkinih najprej uredili prometne zveze med posameznimi kraji, pozneje pa se lotili še drugih nalog. Delegati so na občnem zboru poudarili, da je zdaj res zadnji čas za pomoč Brkinom in ljudem, ki živijo na tem v Sloveniji trenutno najbolj zaostalem območju. Med pomembnimi sklepi občnega zbora je tudi ta, da bo treba na Sežanskem podaljšati samoprispevek, s katerim so doslej zbirali sredstva za urejanje vzgojnovarstvenih, šolskih in komunalnih potreb. Pri obnoviti tega samoprispevka bodo morali pomagati tudi sindikati. Uveljavljanje neposrednega samoupravljanja bo prva naloga sindikatov, skrb za družbeni in osebni standard pa druga najpomembnejša dolžnost. Tako so delegati menili, da bo treba hitreje reševati stanovanjske probleme in da bo treba samoupravno stanovanjsko skupnost organizirati v skladu z zakonom in ustavo. I. T. Z OBČNEGA ZBORA OBČINSKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV BREŽICE mimo sindikata Na občnem zboru brežiških sindikatov so ugotovili, da je bilo delo v minulem mandatnem obdobju uspešno v vseh tistih primerih, ko se je bilo članstvo neposredno vključHo v razreševanje nalog z najrazličnejših področij delovanja sindikatov. To je dokaz več za trditev, zapisano tudi v izhodiščih nove organiziranosti sindikatov po IV. konferenci ZSS, da mora biti članstvo središče celotne sindikalne aktivnosti v vseh okoljih. V zvezi s tem pa so na občnem zboni ugotovfli, da je reorganizacija sindikatov na vseh ravneh delovanja v občini kakor tudi v okviru medobčinskega povezovanja praktično zaključena. Osnovo vseh družbenoekonomskih dogajanj zadnjega, še zlasti pa sedanjega časa, nedvomno pomenijo prizadevanja za utrditev in poglobitev samoupravljanja z ene, sicer pa napori za hitrejši gospodarski in družbeni razvoj z druge strani. Čeprav bi bila zelo daleč od resnice trditev, da brežiški sindikati v minuU mandatni dobi niso skrbeli za razreševanje naj-razUčnejših problemov s teh dveh področij, so udeleženci občnega zbora zelo samokritično ocenili, da delo le ni bilo najbolje opravljeno. „V preteklosti smo sindikati vse premalo posegali v gospo- darjenje, ponekod tudi zato, ker smo nasedali trditvam posameznikov, da je razprava o gospodarjenju in gospodarjenje samo stvar gospodarstvenikov in ne širokih ljudskih množic, ki se v gospodarjenje ne razumejo, temveč imajo le velike želje po delitvi, ko hočejo čim-več zase, perspektiva pa jih ne skrbi. Taka zavajanja so povzročila ločevanje samoupravljanja od gospodarjenja, vnašala so torej tudi zmedo na področju odgovornosti,“ je v uvodnem referatu ugotovil dosedanji predsednik Franci Volčanšek. Da bi preprečili take in podobne pojave tudi v sedanjem času, ko gre za podružabljanje politike na vseh področjih, so 'se na občnem zboru dogovorili, naj osveščanje članstva pomeni tudi v prihodnje eno temeljnih nalog vseh sindikalnih organizacij v občini. Zlasti s prizadevanji na tem področju namreč lahko sindikalne organizacije pripomorejo k doseganju boljših gospodarskih rezultatov. Konkretno je bilo omenjeno, naj sindikat postane nosilec razprav o letnih gospodarskih, finančnih in drugih načrtih, zaključnih računih, naj ocenjuje tudi delo poslovodnih organov in drugih služb, ki so po notranji zakonodaji organizacij združenega dela in TOZD zadolženi za usklajevanje programiranih nalog in za doseganje načrtovanih rezultatov. „Taka naj bo torej pot, po kateri bi sindikat dejansko postal gonilna sila pri uveljavljanju samoupravljanja, ne pa nekakšna vzporedna sila, ki jo zavračajo tisti, ki si še vedno želijo skrbni- P0 OBČNEM ZBORU OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA VELENJE: Še bolje usposobljeni štva nad samoupravnimi organi," je še dejaTFranci Volčanšek. ,.Nikogar ne more biti v delovni organizaciji, ki bi smel spremeniti odločitve sindikalne organizacije, ki so jih sprejeli člani po demokratičnem postopku, v katerem so se mnenja poenotila in ki jih podpirajo ZK, aktivi mladih delavcev in sploh organizirane socialistične sile. Tak način dela pa bo seveda zahteval; da bo vodstvo sindikalne organizacije kadrovsko tako močno, da bo sposobno za demokratičen način delovanja, sicer pa takšno, ki mu bodo zaupali vsi tisti, ki živijo od svojega dela.“ Enega temeljnih dokumentov, na katerem naj bi temeljil bodoči gospodarski in družbeni razvoj brežiške občine, predstavlja program dolgoročnega razvoja Posavja kot enotne regije. Ko so lo ugotovili, so se udeleženci občnega zbora dogovorili, da je treba odločno podpreti vse, ki se zavzemajo za .uresničitev tega programa. Zato bi bilo potrebno, da bi bil že izdelani srednjeročni razvojni program občine Brežice usklajen z osnovnimi izhodišči regionalnega programa, obenem pa tudi realen. To pomeni, da je treba izoblikovati tak družbeni Delo v osnovnih organizacijah sindikata je bilo v zadnjem razdobju vsebinsko bogatejše in kvalitetnejše, kar je nedvomno pripomoglo tudi hitrejšemu urejanju problemov v temeljnih organizacijah združenega dela in v organizacijah združenega dela na samoupravnih osnovah. Na zadnjem občnem zboru Občinskega sindikalnega sveta Velenje, bil je minuli ponedeljek, so poudarili, da so začeli po 4. konferenci Zveze sindikatov Slovenije tudi v Šaleški dolini uveljavljati novo organiziranost. Zdaj deluje na območju občine Velenje že 86 osnovnih organizacij sindikata, računajo pa na ustanovitev še nekaj novih osnovnih organizacij v delovnih skupnostih temeljnih organizacij združenega dela s sedežem v drugih občinah. vsebinska preosnova samoupravnih odnosov v organizaciji združenega dela sicer že prevladuje, vendar pa bodo potrebni še veliki napori za razumevanje novih odnosov, ker -zlasti del vodilnih delavcev ni doumel pomena teh sprememb, kar dokazuje tudi formalizem pri registraciji in počasnost pri uresničevanju novih odnosov. Vse doslej so bila namreč v ospredju vprašanja institucionalne narave, zato pa veliko manj vsebinska vprašanja. njegova organizacija morata namreč dobiti pravico odločanja ne samo o osebnem dohodku in družbenem standardu, pač pa tudi o razpolaganju z obratnimi sredstvi, o odločanju o investicijah itd. Na občnem zboru so izbrali delegati za novega predsednika Občinskega sveta zveze sindikatov Velenje dipl. inž. Marcela Medveda iz Rudarsko elektro energetskega kombinata Velenje. (vš) SLOVENSKE NA LINIJI 323-554 KONJICE Na nedavni razšiijeni seji medobčinskega sveta zveze sindikatov za celjsko območje so ugotovili, daje reorganizacija in nova organizacija sindikatov v vseh občinah celjske- regije stekla. To najbolj dokazuje dejstvo, da so v vseh osmih komunah že ustanovih več občinskih konferenc sindikatov posameznih dejavnosti. Pri oblikovanju novih konferenc so zlasti upoštevali število članstva in osnovnih sindikalnih organizacij na posameznih občinskih območjih. V razpravi o samoupravnem sporazumevanju o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov po teritorialnem načelu pa so na seji sveta poudarili Veliko nalogo sindikatov, ki mora biti opravljena v razmeroma hitrem času. Zato so se dogovorili, da bodo še do začetka poletnih počitnic pripravili potrebne osnutke sporazumov in z njimi seznanili organizacije združenega dela, ki naj bi o njih razpravljale do jesen; skega obdobja. To bo omogočilo, da bodo končni predlogi izdelani že pred koncem letošnjega leta, ko jih bodo podpisniki tudi dokončno podpisali. V razpravi o tem vprašanju je sodeloval tudi Stjepan Šaubert, kije dal več koristnih napotkov za delo sindikatov na tem področju. Na seji so se poslovili od dolgoletnih vodilnih sindikalnih delavcev iz občin Laško, Slov. Konjice, Šentjur, Šmarje pri 'Jelšah, Mozirje in Velenje. Razen daril medobčinskega sveta ZSS jim je knjižna darila izročil v imenu republiškega sveta ZSS Humbert Gačnik. VINKO LANGERHOLC Medobčinsko sodelovanje Sredi julija naj bi sindikalni sveti gorenjskih obči ustanovili medobčinski svet kot trajno osnovo ? še tesnejše medsebojno sodelovanje Vodstva občinskih sindikalnih svetov petih gorenjskih občin že več let med seboj sodelujejo; na občasnih sestankih izmenjujejo delovne izkušnje in sprejemajo dogovore o skupnih nalogah. Sedaj pa se pripravljajo, da bi to sodelovanje postavili na trdnejšo osnovo s stalno organizacijsko obliko — medobčinskim sindikalnim svetom za Gorenjsko. Občinski sindikalni sveti bodo o predlogu sporazuma o njegovi ustanovitvi zavzeli svoja stališča še v tem mesecu, medobčinski svet pa naj bi bil ustanovljen do 15. julija. z nizko usposobljenostjo in s|' rilnostjo in prekomerno kop11 razhčne socialne probleme tj potrebo po stanovanjih, obj tih družbenega in komunalni standarda ter podobnem. Si^ kat naj bi si zato prizadeval*; bolj preudarno zaposlovanje-tem je neposredno povezi tudi skrb za primemo življe' sko raven zaposlenih, ki se pri nekaterih skupinah delavk celo znižala. Zato bo ena ] pomembnih nalog medobčj skega sindikalnega sveta, da vztrajal v zahtevi, naj bo r3 osebnih dohodkov v tesni rezultati gospodarjenja Predlog sporazuma predvideva, naj bi imel medobčinski svet naslednje pravice in dolžnosti: povezovanje in usklajevanje delovanja ObSS in njihovih organov, spodbujanje ustanavljanja medobčinskih sindikalnih konferenc ter usklajevanje- njihovega dela, sodelovanje z medobčinskim svetom SZDL pri usklajevanju kadrovskih dogovorov, sodelovanje s sindikalnimi organizacijami zunaj regije, obravnavanje ekonomskih in družbenopolitičnih vprašanj skupnega pomena in podobno. rastjo produktivnosti dela. ™ tično bo ukrepal tudi v pri1! rih, če bodo osebni dohodi posameznih delovnih orgs Inles dogovor o razvoju občine, ki bo temeljil na realnih možnostih, nikakor pa ne. na potrebah in željah. Se drugače rečeno: „mimo“ takega dogovora nihče ne bi smel obremenjevati gospodarstva z dajatvami za skupne potrebe in s tem zmanjševati njegove ekonomske moči, saj bi se sicer zmanjšala sposobnost gospodarskih organizacij za lasten razvoj, konkurenčnost na trgu in zagotavljanje socialne varnosti „njihovih“ delavcev. —mG Hkrati s predlogom sporazuma o ustanovitvi medobčinskega sveta je v javni razpravi predlog okvirnih nalog, ki zajema tudi nekatere naloge, ki so specifične za Gorenjsko. Ena izmed njih je na primer pospeševanje sodelovanja med temeljnimi organizacijami sorodnih dejavnosti kot tudi tistih, ki se navezujejo druga na drugo v vertikalni smeri. S tem sodelovanjem na Gorenjskem še nikakor niso zadovoljni. Poseb neznačilen problem Gorenjske je ekstenzivno zaposlovanje, ki povzroča močan prilivdelavcev cijah pod dogovorjenimi e jimi osebnimi dohodki, J hteval, da se sprejmejo u*', $ za izboljšanje položaja ^ J slenih. Medobčinski svet j f tudi spodbujal nadaljnje zdf | vanje sredstev za skupno -, f njo počitniških domov Z2 p renjske delavce in iskal ^ ? nosti za letovanje delavf6: ji tistih delovnih organizadJ’ nimajo počitniških domov- Ena od pomembnih prihodnjih nalog velenjskih sindikatov bo tudi vključitev v protiinflacijska prizadevanja. Skladno s programom razvoja občine Velenje do leta 1980 bo treba izoblikovati tudi občinski protiinflacijski program, ki pa ne sme Pravna posvetovalnica DE Dosedanji predsednik velenjskih sindikatov Teodor Jelen je v uvodnem referatu na občnem zboru podrobno razčlenil prizadevanja velenjskih sindikatov v obdobju med obema občnima zboroma in pri tem poudaril, da temeljiti izključno na zmanjša- VPRAŠANJE: V statutu naše delovne organizacije je določeno, da so volitve v delavski svet neposredne in načeloma javne, če zbor delovnih ljudi ne odloči drugače. Zanima me, ah je to pravilno. C. M., LJUBLJANA vanje) in ker so določbe zakona o vohtvah delavskih svetov L; hale veljati, je način volitev torej stvar delovne skupnosti o^ njenega statuta. Volitve v delavski svet so torej lahko j^U tajne, kar je odvisno od samoupravnega sporazuma o združit’, roma od statuta organizacije združenega dela. M. Vfl nju standarda občanov, sploh pa bodo morali velenjski sindikati ustvarjati tako vzdušje, še posebej v temeljnih organizacijah združenega dela, da bodo prišli do veljave resnični interesi članstva. Delavec in ODGOVOR; Smatramo, da je določilo vašega pravilnika pravilno in v skladu z ustavo, Člen 127 ustave SRS namreč določa, da način izvolitve ter pogoje in način odpoklica oziroma razrešitve delavskega sveta in izvršilnega organa v organizaciji združenega dela določata samoupravni sporazum o združitbi ah statut organizacije in zakon. Ker z zakonom ni izrecno predpisan način volitev (javno ali tajno glaso- 7 DNI V SINDIKATIH „A REPUBLIŠKA ^FERENCA SINDIKATA delavcev GRAFIČNE * ,N PAPIRNE INDUSTRIJE Hitreje po poti združevanja jjl^i^redstev ^ začetku tedna ustanovna republiška konferenca /^dilfata delavcev grafične “1, Papirne industrije Slove-'J® združuje skoraj 20.000 ovencev, ki so zaposleni v A organizacijah združenega la. Na ustanovni seji kon-, r®nce je 34 delegatov, koli-0t jih republiška konfe-, nca šteje, izvolilo vodstvo 0nference: predsedstvo, Pfadsednika in podpredsed-ika ter sekretarja konfe-t n®e in aktiva mladih, poleg §a pa še delegata v pred-dstvu republiškega sveta j eze sindikatov Slovenije. ia predsednika so izvolili , Zeta Kolarja iz Pomur Qga tiska iz Murske So-g, e> za podpredsednika ^anka Bernika iz Dela, za jKretarja pa imenovali Mi ne .Deisingerja, strokov-^ Političnega delavca j RO sindikata delavcev in-atrije in rudarstva SRS (tej seji so delegati izbral |. di sekretarja novoustanov ,”ega aktiva mladih delav h0 } konferenci: Danila Do tajnika iz Tovarne gumi ne8a papirja iz Velenja. ko -so sprejeli poslovi (L0 delovanju konference, so Hje Sati razpravljali še o doseda-Usirf ,Uresničevanju programske Clitve sindikata delavcev in-tjdtje in rudarstva in sklepov vin 'e konference ZSS. Ugoto-vatl.so> da kljub uspešnemu delo-sindikatov v dejavnostih in iij^ah, ki jih zajema republi-C{V konferenca sindikata delav-je Safične in papirne industri-y (eL Preostaja delegatom obilica )(<')iV?čih • nalog pa tudi takih, ki Vjjj 0 šele treba začeti uresniče- Oi Vijj iavna razprava pa se je raz-'klov • Programu dela. Teze za program konference, v laioe so trii6 globalno nanizane Olj Se ip delovne usmeritve -% n Sničevanja ustavnih dopol- Polj.1!? gospodarskem, družbeno-Podjlpnem in samoupravnem prek uresničevanja dajJ;0v za stabilizacijo gospo-!tand a u katere naloge, la jih bo tre-Jli Pj uničevati prej kot druge, etio b°lje rečeno, bolj pospe- I vse^1e* večji dohodek, kot p3j zbere s pridnim, vestn* f vzetim delom skozi v* darsko leto. IZ NAŠE DRUŽBE PODOBE našega ČASA , ~ Naslednji! Peter se odkrije in pozdravi. aJnica pripravlja papirje, a sektor se odkašlja in začne: "Vse kaže, da ste vi tisti! „ ~ Kateri tisti? se začudi Peter. - No, kaj zdaj pravite? vpra- nosti. Tudi to je oblika uveljav- red in delovno disciplino, proti ša jezno sekretar. - Ali ne leti to Ijanja in hkrati izražanja visoke sistemu, samoupravljanja in de- na našo Tinco? samoocene ter prikazovanje sebe litvi dohodka po rezultatih dela. - Mislim, da ne! reče Peter. kot „žrtve“ na področju dela in skratka proti našemu samo- - Takšnih žensk, ki niso z ni- življenja nasploh. Če ima posa- upravnemu sistemu sploh. Ali pa čemer zadovoljne, je tudi dru- meznik toliko časa, da o delu veste, kaj to pomeni? god veliko, ne samo pri nas. govori, potem je logičen sklep, - To je to! prebledi Peter. - Vem, vem, zamahne sekre- da mu primanjkuje časa za — To je to! pribije sekretar. tar z roko. — Vendar je bolje, če opravljanje dela. — Ali zdaj veste, zakaj iščemo takšne stvari sami uredimo, ne — Ali zdaj vidite, da tisto pisca pisma o naši Tinci. pa, da jih obešamo na veliki pismo uredništvu ni tako ne- - Zdaj vem! prikima Peter zvon, kot seje zdaj zgodilo. Od dolžno, kot je videti na prvi po- resno. In doda za v sak primer: — takšnega pisanja je več škode gled? Slišal sem, da ga iščejo tudi v > -v- ' - - — - - •- v ivi ai iiaajt' pur a clankom „Pridna z jezikom." . 7 Ne spomnim se, da bi ot> ^ članek s takšnim naslovom, v Ce z olajšanjem Peter, ki gaje ,tesnici zaskrbelo, če je v zadnji ^uki tovarniškega gasila spet »bslo do kakšne oolomije. ~ Saj članeK m izšel pri nas, “"'Pak v Piku. Ga niste brali? ~ Ne! te-~ No, pa ga zdaj preberite! £Jse sekretar in pomoli Petru , °Pis čez mizo. — Povem vam, J.^tve ISKANJE ne bomo mirno po- :re: „Zanima me vaše ntn ^ bel ni0en^e 0 kolegici, za katero ne de|tem reči, daje lena na svojem ni L^nem rnestu, pridna pa tudi k. “ove kako. Ni dneva, da ne tazlagaia o svoji veliki delav- lenosti. tl> Prezaposlenosti, obreme-• Za takšna pritoževanja lovJaQUcovanja izgubi skoraj po-delovnega časa. Navadili tein 86 že, toda še vedno ne mo-Pelt° razv ozlati uganke, zakaj feaateri .^udje> kot ie naša kole' čelu’ •tobko govorijo o svojem 111 prezaposlenosti? “ kot koristi. Tinca je vsa obu- — Ničesar ne razumem! reče pana ... po kratkem oklevanju Peter. - - Saj se vendar ne misli na Sicer pa mi nič mar. Jaz ga ni- Tinco! reče Peter začudeno. sem pisal, a drugo me ne briga. - Kako ne, ko pa je v tistih - Uidi če gre za ugled kolek- stavkih naša Tinca kot izrezana. tiva? A naš direktor bi kljub temu šel - Kaj gre za ugled kolek- brez besed mimo, verjemite mi, tiva? ko ne bi šlo za čast vsega kolek- -- Seveda'-gre! Zamislite se tiva. Ste prebrali tudi odgovor samo nad stavkom: „Če ima po- uredništva? sameznik toliko časa, da o delu — Ne še! reče Peter. govori, potem je logičen sklep, — Kar preberite, da vam bo da mu primanjkuje časa za jasno, v kakšni kaši smo! opravljanje dela." Ta stavek, Peter bere: „Ena izmed števil- dragi moj tovariš Peter, je naper- nih oblik reagiranja je tudi ne- jen proti naši notranji organiza- nehno poudarjanje velike delav- ciji dela, proti kolegiju in direk- nosti, pridnosti in prezaposle- toiju osebno, kije odgovoren za Pikspleksu v zvezi z njihovo Tončko... - Tako? No, v Celkopsu ga iščejo pa zavoljo njihove Štefke. Vendar meni nič mar, kako bodo drugi rešili svoj problem. Vsak je dolžan najprej pomesti pred svojim pragom, šele nato se lahko vtika v to, kaj delajo drugje. Ali torej priznate, da ste avtor tega pisma? - Ne, ne priznam! — Prav. Pa pojdiva spet od začetka, reče sekretar potrpežljivo. — Ali ni v tem pismu naša Tinca kot izrezana. Je ali ni? VINKO BLATNIK Saj pravim: Vsakdo naj se opira na lastne sile ...! I. Antič v OBJEKTIVU ptujskih tisoč stanovanj k* ^ Vv ' lih6111 P0V03nern času v ptujski občini ni bilo zgrajenih toliko stanovanj, f bodo dogradili letos in še v naslednjih štirih letih. Programirajo ^ stanov nadnjo kar tisoč novih stanovanj! Polovico bo družbenih najemnih /Soliiu, nj, med katerimi jih bodo od 40 do 50 zgradili letno s sredstvi J Petnega sklada. ii Ve& &)1* 80 eno> v življenju pa je navadno drugače. Za „ptujski primer" ^ aptavt?°dt>udna ugotovitev, da so hkrati s pripravami na ustanovitev samo-1 * stanovanjske skupnosti in drugimi organizacijskimi nalogami pri M ^dstva 1 stanovanjskega gospodarstva skrbeli tudi za to, da razpoložljiva r astala ^ P6 bi čakala na čase, ko bo pripravljena urbanistična, gradbena in 7 J%aj.T^umentacija. Prav zaradi tega zdaj lahko ugotovijo, da bo že letos ji ^enja' 1 °koli 150 družbenih stanovanj in 100 zasebnih hiš, oziroma da že i‘ *0l)ČanlOjZ Sradnjo približno enakega števila stanovanj, ki naj bi bila do-a uo konca naslednjega leta. _ o P R AV N U K I t Stahovan-^, nasProti železniške postaje v Ptuju gradijo nadaljnje tri ■ Sta,10van‘ 6 v katerih bo tudi večina izmed letošnjih 41 J> zgrajenih s sredstvi solidarnostnega sklada Tistega dne, ko se začne in konča naša zgodba, je Jože Raketnik prišel domov Židane volje. Bil je namreč plačilni dan in v Vesoljnikovi organizaciji združenega dela so razen navadnega mesečnega osebnega dohodka delili tudi dobiček. Tako se je zgodilo, daje Raketnik ov .ata, ki v Vesoljnikovi družbi skupaj z računalnikom Pepetom nadzoruje proizvodnjo zobatih koles, prinesel domov nekoliko bolj zajetno plačilno kuverto. In Micka, Jožetova boljša polovica, - predsednica in blagajničarka družinske skupnosti, je koj sklicala redni mesečni sestanek vseh Raket-nikovih samoupravljavcev. Takšni mesečni sestanki namreč zagotavljajo tej družini naših pravnukov v letu dvatisoč in še toliko, da vsak med njimi lahko neposredno sodeluje pri delitvi očetove oziroma moževe plače. Vsi štirje družinski člani - sinko Robi, hčerka Judita, mama Micka, ata Jože - ponavadi že nekaj dni pred plačilnim dnem povedo družinskemu računalniku svoje želje, potrebe in zahteve, in potlej jim na sestanku sploh ni treba razpravljati, saj kompjutor sam uskladi njihova naročila z možnostmi očetove plače. Sestanki so spričo tega kratki, jedrnati in konstruktivni. Zdaj torej sedijo Raketnikovi v sejni sobi svojega stanovanja, v 76. nadstropju trinajstega bloka na ulici Martina Krpana, in poslušajo računalnikove odločitve. „Robi — nakup 25 steklenic vinjaka Boorn," hrešči kovinski glas. „Zahteva se odobri. Predlog: kupi se 20 steklenic vinjaka. Obrazložitev: fant je zbral doslej že 4 Boomove zamaške s črno, rdečo, zeleno in modro sliko vesoljskega ponny kolesa in mu torej za pridobitev omenjenega prevoznega sredstva manjka samo zamašek z belo sliko. Po verjetnostnem računu je med dvajsetimi zamaški vsaj eden s sliko pod plutovino, in če le-ta ne bo ustrezna, naj Robi pridobljeni zamašek zamenja za takšnega, kot ga potrebuje." Potlej je računalnik odobril Juditi nakup 32 steklenic pristnega domačega cvička, pod čigar zamaški je moč najti črke stavka: LEPOTA JE VIR SREČE." Judita je doslej zbrala naslednje črke: LEPEVIČE. Manjkajo ji torej še OSTAJRSRE. Ko jih bo našla in stavek izpopol- nila, bo lahko sodelovala v nagradnem žrebanju organizacije združenega dela „Melos“ in če ji bo sreča naklonjena, bo dobila kolekcijo kozmetičnih preparatov. , Mami Micki je računski stroj dovolil nakup 12 zabojev piva Old Star, čigar zamaški zagotavljajo sodelovanje pri nagradnem žrebanju, na katerem delijo srečnim dobitnikom elektronske štedilnike. Potrošnik, ki hoče sodelovati pri tem žrebanju, mora predložiti komisiji 2 kilograma zamaškov. Micka pa jih ima sedaj šele poldrugi kilogram, in. računalnik ji je, spričo dobička, ki ga je ata nepričakovano prinesel domov, naklonil dvojno običajno količino zabojev piva; poprej jih je namreč lahko vsak mesec kupila samo šest Raketnik Jože pa tokrat ni dobil ničesar. Računalnik je njegovo prošnjo za nakup 16 zabojev trojnega C, pri katerih bi bilo moč dobiti lovsko puško, zavrnil z naslednjo utemeljitvijo: „V zadnjih treh mesecih kupil 317 steklenic dvojnega A, sodeloval pri izbiri zastojnskih potnikov na nogometno prvenstvo našega osončja, dobil samo tolažilno nagrado -nogometno žogo. Zato naj vsaj tri mesece ne sodeluje v akcijah zbiranja zamaškov." In se je prvič zgodilo, odkar se družina Raketnikov sestaja na rednih mesečnih sestankih, da se je nekdo uprl odločitvi družinskega računalnika. Ata se je tako razhudil, da je dejal: „To ni pošteno in jaz se ne grem več. Sicer pa sem včeraj v neki stari knjigi bral, da so nekoč ljudje kupovali pijačo tedaj, ko so bili žejni, ponny kolesa, kolekcije kozmetičnih preparatov, štedilnike in lovske puške pa, če so jih potrebovali." Preostali trije Raketnikovi so sprva spričo tolikšne konzervativnosti mojega hranitelja onemeli, potlej pa so vsiv en mah rekli: ,,Oh, ata, saj ne misliš resno!" In so pohiteli v trgovine, da pokupijo vse tisto, kar jim je odobril družinski računalnik. Oče Jože pa je ostal doma. Ko so se člani njegove družine vrnili, je praznil že drugo steklenico vinjaka „Boom“. , JANEZ VOLJČ V Tavčarjevi ul. 5 v Ljubljani, smo odprli specializirano prodajalno “S«, kjer lahko naročite: • umetniška likovna dela • darilne pakete • izdelke ljudske tvornosti • unikate iz kristala # keramične izdelke domače in tuje proizvodnje # gledališke pripomočke # notne liste # knjige domačih založb in drn«!i.Va? 0Pozarian'o na prodajo pokalov, plaket, medalj, obeskov, značk u9ih okrasnih izdelkov znane tvrdke Bertoni. Poročamo se za nakup. ČZP »Delavska enotnost« SLOVENSKI MLADINSKI TURIZEM V TEŽAVAH Priprave na praznovanje dneva rudarjev Tudi letos bodo velenjski rudaiji nadvse slovesno proslavili stanovski praznik — 3. julij. Pričakujejo, da bodo prišli na slavje tudi predstavniki rudarjev iz Sovjetske zveze. Kot je že navada, bodo tudi letos v okviru prireditev ob prazniku rudarjev podelili nagrade zaposlenim za 20-letno delo v velenjskem premogbvniku ter vsem tistim, ki so 10 let člani reševalne čete. Predstavniki sindikalne organizacije bodo obiskali bolnike, pripravili pa bodo tudi sprejem za upokojence. V počastitev praznika slovenskih rudarjev — 3. julija — bodo v Velenju tekmovanja športnikov v kegljanju, šahu, rokometu, pripravili pa bodo tudi tek po ulicah Velenja. Na sam praznik, 3. julija, pa bo parada športnikov in rudarjev. Osrednja slovesnot bo 3. julija na kotalkališču v Velenju, Iružena s sprejemom absolvente združena s sprejemom absolventov rudarske poklicne šole v rudarki stan. Pozneje pa bo na velenjskem gradu piknik za velenjske rudarje. J Kriza brez odmeva Skoraj istočasno, ko je začel upadati delavski turizem, je začel nazadovati tudi mladinski turizei^ Ko je usahnila vrsta ugodnosti, ki so jih za svoje počitnice koristili mladi, je mladinski turiz#11 krenil na pot komercializacije. Ce je moč verjeti statistiki, tedaj sodi naša država po razmerju zmogljivosti med mladinskim in komercialnim turizmom prav na zadnje mesto med evropskimi turistično razvitimi in srednje razvitimi državami. Se do pred leti precejšnje število postelj v mladinskih letoviških in počitniških domovih se sedaj krči iz leta v leto. Poglejmo nekoliko pobliže zakaj? V času okrog leta 1960 in tam v letih okrog 1970, v obdobju splošne turistične komercializacije, ko je PRIZNANJE DELOVNEMU KOLEKTIVU SPLOŠNE BOLNIŠNICE SLOVENJ GRADEC: Občinska nagrada za leto 1974 Na slavnostni seji delegatov vseh treh zborov Skupščine občine Slovenj Gradec, bila je zadnjo nedeljo v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, so podelili letošnjo občinsko nagrado delovnemu kolektivu Splošne bolnišnice Obstoj in delovanje splošne bolnišnice Slovenj Gradec je vse od njene ustanovitve pa do danes tako za občino kot za širše območje izrednega pomena. Kolektiv bolnišnice je z nenehnim utijevanjem in razširjanjem strokovnega programa svoje dejavnosti, z uvajanjem novih načinov zdravljenja s sodobnimi sredstvi in diagnostičnimi pripomočki ter z načrtnim investicijskim obnavljanjem in opremljanjem objektov ustvaril v središču Mishnj-ske doline sodobno zdravstveno ustanovo. Pri izpolnjevanju svojega poglavitnega poslanstva, to je pri bolnišničnem zdravljenju, so dosegli zadovoljive in priznanja vredne uspehe, ki so ponesli sloves te ustanove precej preko občinskih in regijskih meja. Lani je blizu 440-članska delovna skupnost Splošne bolnišnice Slovenj Gradec omogočila, da se je v tej zdravstveni ustanovi zdravilo blizu 13.000 bolnikov. V bolnišnico prihaja vse več bolnikov izven občine Velenje in koroških občin, in sicer zavoljo visoke strokovne usposobljenosti delavcev v vseh enotah, prav tako pa tudi zaradi izredno humanih odnosov do bolnikov. To kaže na izredne napore in prizadevnost de- lovne skupnosti pri opravljanju njihove osnovne zdravstvene dejavnosti ter pri razvijanju socialističnih humanih odnosov v naši družbi. Ustanovitelji Splošne bolnišnice Slovenj Gradec so skupščine občin Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje. Skupščina občine Slovenj Katere zadeve pred zveznim sodiščem Z ustavo SFRJ je ustanovljeno novo sodišče federacije z nazivom zvezno sodišče, ki je 1. junija pričelo opravljati svojo funkcijo. Ta ustavna določba ureja dvoje bistvenih vprašanj za federalne odnose: pristojnost zveznega sodišča ter izvolitev oziroma razrešitev predsednika in sodnikov tega sodišča. Zvezno sodišče opravlja sodno funkcijo v okviru pravic in dolžnosti ki jih ima federacija na področju pravosodja. Zato daje ustava pristojnost zveznemu sodišču samov skupnem interesu vseh republik in avtonomnih pokrajin. Po svoji pristojnosti sodi zvezno sodišče med redna sodišča. Pristojno je odločati o nekaterih začel upadati delavski turizem, je pričel nazadovati tudi organizirani mladinski turizem, posebno še zato, ker je usahnila vrsta ugodnosti, ki so jih za svoje počitnice koristih mladi. Ugodnosti kratko malo ni bilo več, oskrbnine v počitniških domovih so se krepko povečale, investicije pa so ostale zamrznjene. Mladinski turizem je torej moral hočeš nočeš kreniti na pot komercializacije, zato pa je začel zadnja leta močno upadati. Ta čas imamo v Sloveniji samo pet mladinskih počitniških domov z 224 posteljami: na Bledu, v Bohinju, na Pokljuki, na Visokem in na Pohorju. Ker pa gre za njihovo vzdrževanje precej denarja, je bila Počitniška zveza Slovenija prisiljena prodati v zadnjih petih letih v teh domovih skoraj 100 postelj. Medtem so se tudi penzionske cene gibale od 65 do 75 dinarjev, to pa so cene, ki so za mlade vse prej kot dostopne. Nič bolje kot počitniškim domovom se ni godilo tudi edinim trem mladinskim obmorskim letoviščem v Ankaranu, Premanturi in Makar-ski. Za ceno „golega življenja" so morali tudi oni prodati okrog 800 postelj, zaradi skromne ponudbe pa so bili ti domovi za letovanja celo dražji kot druga letovišča, saj so se penzionske cene sukale tam od 55 do 75 dinarjev. , Naj se tolažimo ali ne, dejstvo je, da smo kot nadomestilo za izgubljene postelje v mladinskih domovih in letoviščih dobih zadnja leta specializirane mladinske potovalne agencije in poslovalnice, ki po eni strani posebej za člane počitniške zveze izkoriščajo popuste pri prevozih, na drugi pa organizirajo cenene izlete po domovini, najraje pa v inozemstvo. Ne nazadnje tudi vse tri mladinske turistične poslovalnice v Sloveniji, in sicer v Ljubljani, Novem mestu in Kopru izkoriščajo I popuste, uveljavljajo regif" iziraio ootovania in letovanj* razne organizirajo potovanja in letov: svojih počitniških domovih in H I viščih, ki pa niso, kot smo nič cenejša v primerjavi s cen: drugih letovišč ob morju ah v pl nah. i( Preseneča tudi, da je Ljublj®1^ poleg Titograda še edino republ$J ^ središče, ki nima mladinskega ho' odnosno doma Počitniške Tohko bolj, ker je bitka zanj, vs3l. { Ljubljani, stara okroglo desetletr in čeprav skozi našo metropolo P1 " tuje vsako poletje na tisoče in tis0 { mladih z vseh delov sveta. . | Ni torej dvoma, da je slove0* mladinski turizem v resni krizi-1" nje pa bo prišel le, če bomo bis0* f spremenih odnos ah bolje p0''. | dano pogoje za preživljanje poč*13 mladih v njihovih domovih in le,,' - iZ^'4 viščih. Predvsem pa se bo kaZ .|f spoprijeti s cenami, investicij s0?! regresi in popusti., J| Gradec pa je ob letošnjem občinskem prazniku kot ena izmed ustanoviteljic podelila občinsko nagrado delovnemu kolektivu bolnišnice, in sicer za uspešno hospitalno delo ter za prizadevanja za razvoj zdravstvene službe v občini in na širšem območju. (An) zadevah kot edino sodišče na prvi in zadnji stopnji (izključna ah izvirna pristojnost), na zadnji stopnji (stopenjska pristojnost) ali z izrednimi pravnimi sredstvi (pristojnost za ugotavljanje pravnomočnosti sodnih sklepov). Zvezno sodišče razsoja tudi v sporih pristojnosti med sodišči, kamor po novem sodnem sistemu sodijo tudi redna in samoupravna sodišča, kauar vsebuje spor medrepubhški, pokrajinski, terito- rialni element ali če je do spora o pristojnosti prišlo med vojaškimi in drugimi sodišči. Sestav in število sodnikov zveznega sodišča pa se določa po načelu paritetne zastopanosti vseh republik in ustrezne zastopanosti avtonomnih pokrajin. GRADITEL.UI PROJEKTANTI cenejša gradnja in dražje opeke ZIDAKI IZ GLINOPORA S prihranki na materialu, času In ogrevanju boste gradili (projektirali) ceneje 30 cm zid iz zida-kov glinopor je po mehansko fizikalnih lastnostih enakovreden 40 cm zidu iz klasičnega opečnega zidu. Razlikujeta se le v tem, da je treba klasični opečni zid dvoslojno ometati (grobo in fino), zid iz zidakov glinopor pa le enoslojno (fino). < < 'p 5? TLB-20 39X19X19 cm TLB-30 39X29X19 cm ZAHTEVAJTE NASE PONUDBE IN PROSPEKTE PROIZVAJA IN PRODAJA: gp stavbar | maribor Industrijska 13 TOZD BIMES Hoče, 62311 HOČE, telefon: (M2) 76-825 Oblike in poti uresničevanja samoupravljanja v OZD V praksi se nova vsebina samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, podrobno opredeljena v samoupravnih sporazumih o združevanju in statutih organizacij združenega dela, pogosto uresničuje prek dosedanjih oblik in načinov uresničevanja samoupravljanja. V številnih samoupravnih splošnih aktih se oblike uresničevanja samoupravljanja še vedno dele na oblike neposrednega ter oblike posrednega upravljanja. Take in njim podobne rešitve nas opozarjajo, da nova vsebina družbenoekonomskih odnosov povsod še ni v celoti dojeta. Uresničevanje neodtujljivih družbenoekonomskih in drugih samoupravnih pravic namreč terja ustrezno prilagoditev oblik in načinov uresničevanja samoupravljanja. Vsaka organizacija je sredstvo za učinkovito in celovito doseganje določenih ciljev. Tako tudi organizacija samoupravljanja po sprejetju nove ustave nima svojih lastnih ciljev, ciljev, ki bi bili grajeni zgolj na potrebi po kontinuiteti posameznih organizacijskih oblik. V današnjem obdobju razvoja samoupravljanja mora biti organizacija bolj kot kdaj koli doslej podrejena ciljem razvoja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in s tem ciljem dejanske krepitve samoupravnega družbenoekonomskega položaja delavskega razreda in vseh delavcev v združenem delu. Nove vsebine ni moč v celoti uresničevati v dosedanjih organizacijskih kalupih, saj to vodi k ohranjanju številnih značilnosti dosedanjih odnosov, ki jih želimo v razvoju presegati. Organizacija je namreč sredstvo razvoja, ki lahko konzervira staro ali pa dopušča in celo pospešuje doseganje novih vsebinskih ciljev. Še več, organizacija je tudi način varovanja dosežkov v razvoju samoupravljanja ali pa se izkoristi in postane sredstvo vračanja na že presežene odnose. Prav zato moramo organizacijo uresničevanja samoupravljanja v vsaki organizaciji združenega dela strokovno proučiti, zasnovane rešitve pa vsestransko idejnopohtično oceniti. Opredelitev delegatskega delavskega sveta za posredni organ unravljanja je lahko le formalna normativna napaka. Lahko pa takšna opredelitev tudi pomeni, da neposrednost, kot bistvena kvaliteta delegatskih razmerij ni dojeta ali daje celo zavestno zanemarjena, opuščena. Neposrednost v delegatskih razmerjih je tisto bistvo, ki omogoča ter varuje samoupravni položaj delavcev v zdru- ženem delu tudi tedaj, ko objektivni pogoji onemogočajo, da bi se osebno izrekali o svojih samoupravnih pravicah. Neposrednost v delegatskih razmerjih je tisti pogoj, ki odločitvi delegata daje samoupravni značaj, sprejeti odločitvi prek delegatov pa značaj odločitve vseh delavcev, ki jim je delegat odgovoren. Stara institucionalna zgradba oblik uresničevanja samoupravljanja pa ni samo stvar naše pretekle prakse na področju organizacije. V njej se izraža tudi naša zavest dojemanja samoupravljanja. Samoupravljanje je neposredni odnos med ljudmi, organiziranimi v temeljnih organizacijah in skupnostih. Kljub novim ustavnim določilom pa pogosto govorimo, da delavci prenašajo delavskemu svetu ali drugemu organu upravljanja določene samoupravne pravice. Prenašanje pravic upravljanja pa ni mogoče razumeti drugače, kot ukinjanje samoupravljanja, kot nadomeščanje samoupravljanja z upravljanjem izvoljenih upravljavcev v imenu delavcev, v imenu, ne pa na njihovem resnično spoznanem (ugotovljenem) interesu. Odločitev je samoupravna le tedaj, ko je interes, ki ga odločitev hoče uveljaviti, izraz interesa delavcev, interesa samoupravno organiziranega delavskega razreda, ne pa interesa izvoljenega člana delavskega sveta. V tem se izraža tudi poglavitna razlika med predstavnikom in delegatom v delavskem svetu. To razliko šele začenjamo uresničevati v organizacijah združenega dela. Zavest o tem, da je samoupravljanje po oblikah deljivo na posredno in neposredno, daje določene samoupravne pravice mogoče prenašati na samoupravne organe, pomeni, da je samoupravljanje ponekod še vedno dojeto kot odnos nadrejenosti in podrejenosti. Da v procesu upravljanja niso vsi delavci enakopravni upravljavci — samoupravljale!, da so pravice in dolžnosti nekaterih upravljalcev večje in širše, kot pravice in dolžnosti drugih itd. Ostanke te zavesti bomo najuspešneje presegli z ustavno zasnovo oblik in postopkov uresničevanja samoupravljanja. Samoupravljanje kot oblika resnične socialistične demokracije, kot način uresničevanja delavca, kot edinega subjekta upravljanja v celoti odnosov proizvodnje, menjave in delitve terja njegovo samostojnost. Samostojnost samoupravljavcev je lahko omejena le z interesi in potrebami delavcev drugih organizacij združenega dela. URESNIČEVANJE USTAVNIH DOLOČIL ič! Jrganizacija uresničevanja samoupravljanja je eno od amoupravljanja, na katerem mora priti samostojnost do V°\,m ^ J .J* .. _ _______________________________..rftSll1 . moupravijanja, na Katerem mora prui samoMojuuM uu raza. Organizacija mora biti orožje v rokah delavcev za ure®,ji mje samoupravljanja, ne pa sredstvo podrejanja in odtujfv j moupravnih pravic delavcev. Le v takih razmerah bo rispevala k osvobajanju dela in k vedno večji demokrati^ dnosov v združenem delu in družbi. m Glede organizacije uresničevanja samoupravljanja se ten1 ^ 'hodišče ustave izraža v tem, da delavci svoje neodtujljive if jfp amnnnravnfi nrnvir-p iiresničllieio v odnosih enakonraVflO5 imoupravne pravice uresničujejo v odnosih enakopravno* jj. zajemne odgovornosti z drugimi delavci v temeljnih in o si si - P°ddS rganizacijah združenega dela na tri načine: — z odločanjem na zboru delavcev, referendumom, F'-'”1 ^j|t( jem določenih samoupravnih aktov, z odločanjem v P0521^«1 ( elih delovnega procesa v TOZD, z dajanjem predlogov in z^ji anjem vprašanj ter preko drugih oblik osebnega izjasnj® p elavcev v temeljni organizaciji združenega dela; z odločanjem prek svojih delegatov v delavskih svetih, i\ cupno z drugimi delavci voli in odpoklicuje; ^jc’ si — s kontrolo izvajanja odločitev in dela organov ter dela ih skupnosti v organizaciji združenega dela. ------&------*j------0---------- „4 Samoupravljanje uresničujejo delavci v organizacijah ela neposredno. Iz ustavnih določb lahko povzamemo P°aL(i! j« !(* S: izčlenitev zadev, o katerih naj delavci Odločajo z osebnim ^ (■ ^ mjem kot tudi podrobnejšo razčlenitev osnov, na kateri^ Uljem xvvjl lLimi "'h ^ 1*^1 ^postavljajo delegatska razmerja. V njih oziroma preko nj1 iti zagotovljena neposrednost upravljanja, vse s ciljem, ^0|tl rganizaciji samoupravljanja delavec postal ne glede na ob Im anja edini subjekt upravljalskega procesa. nja eomi sunjeKi upravijaisKega procesa. Za številne zadeve je že iz ustavnih določil jasno razvidu iločitve o njih lahko sprejmejo le prek oblike osebnega ^■Lj# inja delavcev. Med te zadeve sodi odločanje o združevanju^# ^ edstev, sprejemanje statuta, sklepanje samoupravnega sp^e/tj medsebojnih odnosih delavcev v združenem delu, odlo , n idevajo statusne spremembe temeljne organizacije in w zacij združenega dela ter o drugih vprašanjih, za katera 1^ f iločeno s samoupravnimi splošnimi akti. Tudi za te zao ^ t Dtrebno usklajevanje različnih interesov prek delegatov^# 'M ;m delavskem svetu, pomembno pa je, da je končna odm v#J jih lahko sprejeta le prek ene izmed oblik osebnega izja* , ^ davcev. _ O vseh ostalih zadevah, če v splošnem oziroma V^v jV®, u O vseh ostalih zadevah, ce v splošnem oziroma conu ne bo določeno drugače, bodo delavci odločali pr -jf .IVUUU lic UU UU1UUCUU uiugamm, umum m.uiu.vvj. — * degatov v delavskih svetih organizacije združenega dela- STRAN 10 * mariborsko kulturno pismo t I I I Blfl' • J ■res' ® nj>' * letj% LETNE IGRE •Že v«ro let ugotavljajo Mariborčani potrebo po orga-® hiranju poletnih kulturnih prireditev. Poletni meseci so il# • namreč veliko mrtvilo v marborskem kulturnem življenju, ^ar nikakor ni prav. Možnost takšnih prireditev - letnih lger - nedvomno obstaja, še posebej, če pomislimo, da je Maribor svoj čas že imel letne prireditve, ki so bile dobro obiskane. Tokrat bi šli v Mariboru za korak naprej. Po-bndo so prevzeli kulturni delavci, ki so imeli tudi prvi ‘niciativni sestanek o letnih igrah. Prvotni predlogi, da bi e'fe organizirali že letos, so padli v vodo iz povsem upra-v‘čenih razlogov. V Mariboru ne želijo nobenih improvi-- na račun kvalitete in izbire programa. Čas do pri- ■V » 'Mnj ega poletja bo zato treba dobro izkoristiti, če želijo 18 v.^tajerski metropoli po zgledu drugih večjih mest prire-‘d poletne kulturne igre. I vež1’ % ,sai’ % jp'* iso^l J* m lete* % % Glede prostora ni nikakršne dileme. Kajti tako idealen Prostor, kot je Rotovški trg v strogem centru mesta, naj-^ejno samo še v obmorskih mestih. Tu je prostora za ',00 ljudi, poleg tega pa je ta naravni amfiteater izredno akustičen. Do prihodnjega leta, ko naj bi igre v Mariboru dekle, pa bodo, če bodo seveda zbrali dovolj denarja, • “otovški trg pokrili s premično streho, podobno, 'kot jo % imajo ljubljanske Križanke. kakšen bo program letnih iger? O tem zdaj v kultur-krogih vneto razmišljajo. Nedvomno pa bi bilo prav, be bi ga sestavili skupaj z referenti za kulturo v posameznih delovnih organizacijah, ali pa se vsaj z njimi po-Svetovali. Prav delovni ljudje iz številnih mariborskih ko-ektivov bodo namreč glavni obiskovalci. Na turiste v takih primerih ni vredno računati. Poleg tega je v polnih mesecih mnogo laže in tudi ceneje dobiti zagosto-Vanje v Mariboru že mednarodno priznane tuje umetniške skupine, ki so ta čas na turneji v nekaterih večjih mestih JuSoslavije. Mariborska koncertna poslovalnica ima že Vrsto let grenke izkušnje: ponudbe afirmiranih ansamblov mora zavračati zavoja neustreznih prostorov. Čpam, da se bo končno le nekaj premaknilo in da bo Mbor v letu 1975 imel poletne kulturne prireditve. J. U. Odkup za kolektive Občinska dramska skupina „Stane Sever" v Radljah je pred tednom izredno uspešno predstavila na domačem odru delo VViliama Inga ..Avtobusna postaja". Čeprav obisk še ni bil takšen, kot bi ga glede na kvaliteto dela in skrbno pripravo lahko pričakovali, je vendarle opaziti kvalitetne premike na področju zahtev po kulturi. Deloma so k temu brez dvoma pri- pomogli redni abonmaji, ki jih že drugo leto zapored dajejo na radeljskem odru mariborski gledališčniki, ter druga gostovanja, ki jih v dobri meri odkupijo sindikalne organizacije. Tokrat pa je prišla prva pobuda od kolektiva TOZD GOZDARSKEGA OBRATA RADLJE, da odkupi kompletno predstavo ..Avtobusne postaje" za delovni, kolektiv. Gle- de na nekatere dosedanje navade in zahteve po kulturnem izživljanju v tem kolektivu je pričakovati, da bodo sekači in drugi delavci gozdarstva ta nakup tudi temeljito izkoristili. Temu zgledu je sledil tudi že drugi kolektiv, to je tovarna konfekcije OKUS RADLJE, ki je že odkupil naslednjo predstavo'. kw Izobraževanje delegatov na slovenski obali Skrb za to je prevzela Delavska univerza Ivan Regent v Kopru Obalna delavska univerza Ivan Regent v Kopru se je skupno z obalnimi vodstvi družbenopolitičnih organizacij prizadevno vključila v akcijo za stalno družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje delegatov. Pripravila je seminarje za delegate, izvoljene ob zadnjih skupščinskih volitvah, ter še seminarje za delegate v organih delavske kontrole. Izobraževanje bo potekalo po programu, ki so ga pripravila vodstva republiških družbenopolitičnih organizacij in Zveza delavskih univerz Slovenije. Predvideno je, da bo izobraževanje zajelo vse delegate, programirano pa je tako, da bodo družbenoekonomsko znanje delegatov nenehno obnavljali in dopolnjevali z izkušnjami iz prakse. To je nujno, kajti pogoj za učinkovito delo delegatov je poleg stalnega stika s sredino, ki jih je volila, tudi ustrezno poznavanje družbenopolitičnega in eko- nomskega sistema. Pri delavski univerzi Ivan Regent zdaj že teče prvi 30-urni ciklus šole za delegate iz TOZD. Žal, odziv ni bil tak, kot so pričakovali in od nekaj tisoč delegatov s slovenske obale se je prijavilo le 650 in k temu še 180 članov delavskih kontrol. Pobudo za šolanje delegatov je potemtakem sprejel zaenkrat le manjši del kolektivov, kar seveda ni prav in bo zato treba z dodatno akcijo pritegnili še druge. To bo možno, ker seminarji niso zamišljeni kot enkratni. Medtem ko trenutno tečejo seminarji za delegate iz TOZD, bodo jeseni prišli na vrsto tudi delegati iz krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Po posebnem naročilu jih bodo organizirali tudi v organizacijah združenega dela, predvsem v tistih, kjer je število delegacij večje, kot denimo v Luki, Mehanotehniki, Delama- >.^IK0VITIH ŽIREH V POLJANSKI DOLINI SO SE SREČALI SKORAJ VSI, KI SO PRED DVAJSETIMI LETI KONČALI ^MKAJŠNJO Ičš - V ZADNJIH DVAJSETIH LETIH SE JE PROIZVODNJA ČEVLJEV V ŽIROVSKI ALPINI POVSEM ^^SIRNIZIRALA, ostali so le spomini na takratni način čevljarjenja i 4 Srebanje fantov »Žirovske univerze« lf V s.-, 4 ^linj . 0vitih Žireh v Poljanski »‘‘Dr.ž1 je OK™ _____________« V: „„ uUni : žaren v roijansKi i Pted v °krog 30 mož, ki so ^ Vajsetimi leti končali /ko šo]/l° Industrijsko čevljar-Č/godj „ j Praznovalo. Redko se sflfrgodj0 . - ---- ov /likih i nas’ da se zbero po nekdanji učenci 5Kšrig r\ i • nekda _j_ /r h *Cne šnle, zato je bil l^eiši D°godek tolikanj zani-:i) ah Wrišli so skoraj vsi - iz t l1}1 J® sirCev Slovenije. Polovica ■ arega n e5. menjala poklic, od j f .Poslov?,Cma čevljarjema pa se A /i je na .a tudi druga polovica, -stotem proizvodnje danes cfl) 5* danji mojstri ter predstavniki šole. Oton Zajc, kot predstavnik zbranih nekdanjih učencev IČŠ, Davorin Kogej in Peter Naglič, kot nekdanja direktorja šole za čevljarsko industrijo pri nas. Letos bo slavila 25-letnico delovanja in je torej povsem upravičila svoj obstoj, kljub temu, da so jo skušali nekateri ukiniti v korist podobni šoli drugje. Srečanje fantov „male žirov-ske univerze" je bilo torej prijetno. Uspeli so v življenju in to so s ponosom pripovedovali drug drugemu. Ob koncu so si rekli, da se bodo še zbrali v Žireh. V prijetnem kraju, kije v zadnjih dveh desetletjih bliskovito menjal podobo, so številne nove stanovanjske hiše, nova tovarna „Trak - etiketa", Alpina je postala mogočnejša in življenjski standard tukajšnjih marljivih ljudi je na zavidljivi višini. Tekst in foto: F. Š. 5 ; V . tJ' tl , čelavr,6^0?— PraS nekda-Jrevliev a>C ICS in tovarne tovarne so bile 'S f«-in v,?1 žene .Plna- Poleg so oue i/VocjHli avtoma?’ ^ S° ZVeda' J L^Pjo matlzirano proiz- 1*1 Vlplie bil0- arskih čevljev. Ne-j (iarC' dretoP0tre^n0.z naporom e/^v u. Pa se I? zabijati klince, d ^ Alpinj 3111 oblikuje v ži- t# sek * smučarski čeve]j y \ ndah iz plastike. ^ intel S° Se zbrali v Pro- >0^®]° učenke k^er §e danes bjjke Ičš S?.ke ln učenci ži- Mnogi izmed nekdanjih učencev IČŠ Žiri so se srečali prvič po dvajsetih letih. Za spomin je nastala tale slika. risu in Tomosu. •Namen celotnega izobraževanja je podrobno seznaniti delegate s temelji in vsebino novega ustavnega sistema, teore-dčnimi osnovami in praktično organizacijo delegatskega sistema, metodami dela in komuniciranjem, da bo lahko sistem učinkovito deloval. S. K. Znanje delegatov -osnovna skrb Na prvih volitvah delegatov so v občini Ravne na Koroškem izvohli v- delegacije zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti blizu 1.000 delegatov. Pred temi prvimi delegati zborov občinske skupščine so nadvse odgovorne naloge. Te pa bodo delegati lahko uspešno opravljali le, če bodo tudi usposobljeni za delo. Na pobudo občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij je pripravila Delavska univerza Ravne na Koroškem program enodnevnih seminarjev za člane delegacij iz Mežiške doline. Na seminarjih obravnavajo idejno-pohtična vprašanja novih ustav, delegatski in skupščinski sistem, delovanje delegatskega in skup-, ščinskega sistema ter povezovanje in usklajevanje interesov. Ker je usposobitev delegatov za delo ena od najpomembnejših nalog sedanjega obdobja, si na Ravnah na Koroškem prizadevajo, da bi te enodnevne seminarje za člane delegacij čimprej opravili. Doslej je šlo skozi te seminarje okrog 700 delegatov, preostalih 300 pa jih bodo usposabljali za delo do konca junija. Ruški letni oder 1974 Delavsko-prosvetno društvo Svoboda Ruše bo organiziralo v tednu od 15. do 22. junija že tradicionalni teden kulturnih prireditev pod naslovom „Ruški letni oder 1974". Ker bodo tako nastopajoči kot gledalci v glavnem delavci, lahko ta teden kulturnih prireditev upravičeno imenujemo tudi revija delavske kulture. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel Občinski svet zveze sindikatov Maribor. V tednu dni bo sodelovalo približno 700 nastopajočih, računajo pa, da si bo prireditve ogledalo okoli 4.000 gledalcev. Program kulturnih prireditev je zelo pester: promenadni kon- cert pihalnega orkestra DPD Svoboda Ruše, srečanje šestih pihalnih orkestrov iz Maribora, v likovnem salonu bo razstava del dipl. ing. Mirana Guzelja, srečanjyosmih pevskih zborov iz Maribora, Ruš in Slovenske Bistrice, gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja z Župančičevo „Veroniko Dese-niško", predstava Erdmanovega „Samomoriica" v uprizoritvi KUD Slava Klavora iz Maribora, javna oddaja TV „Veseli tobogan", Golijeva „Sneguljčica“ v uprizoritvi Mladinskega odra DPD Svoboda Ruše in končno koncert malih harmonikarjev KUD Krilato kolo iz Maribora. Šole in vrtci po programu Program graditve šolskih in vzgojno-varstvenih objektov v kranjski občini uspešno izpol-. njujejo. Po osmih šolah in treh vrtcih, ki so jih zgradih lani in letos, sta sedaj na vrsti še dva vrtca ter prizidki pri treh osnovnih šolah. Kot predvidevajo, bodo vrtec v Stražišču odprli še ta mesec. V njem bo prostora za 120 predšolskih otrok in za 20 dojenčkov. Dobro napreduje tudi gradnja vrtca v novi stanovanjski soseski na Planini. Tam bo dobilo varstvo 80 predšolskih otrok in 20 dojenčkov. V prihodnjih dneh bodo začeli graditi tudi prizidke pri osnovnih šolah v Stražišču, Šenčurju in na Jezerskem, kjer je že stiska s prostori. V Stražišču bodo s tem pridobili 6 kabinetnih učilnic, tehnični delavnici, večnamenski prostor ter_ garderobe in sanitarije, kar jim bo olajšalo organiziranje sodobnega kabinetnega pouka. V Šenčurju bo v prizidku 8 kabinetnih učilnic, fotolaboratorij, sobe za glasbene vaje, kuhinja in jedilnica. Na- Jezerskem pa načrtujejo novi učilnici, večnamenski prostor, zbornico, mladinsko sobo in knjižnico. Za vsa gradbena dela, ki jih bosta opravila kranjski Projekt in jeseniška Sava, bodo porabih okoh 17 milijonov dinarjev. Po planu bo prizidek na Jezerskem narejen januarja, v Stražišču in Šenčurju pa do avgusta prihodnjega leta. Potem bosta iz omenjenega programa ostali le še nova centralna osnovna šola na Planini in podružnična na Primskovem. Tudi o graditvi teh se že pogovarjajo, zato ni bojazni, da programa ne bi končali v predvidenem roku do leta 1976. -ik TOKOVI GOSPODARJENJA , Z MARIBORSKEGA POSVETOVANJA O ANTHNFLACIJSKEM PROGRAMU V DELOVNIH ORGANIZACIJAH SELE NA ZAČETKE Komentatorjev stolpec V letošnji resoluciji o družbenoekonomskem razvoju je poudarjena nevarnost še večje nestabilnosti in poslabšanja položaja, če ne bomo obvladali pospešene stopnje inflacije. Zato je dan poseben poudarek varčevanju. Sestavni del letošnje resolucije je poseben ailti-inflacijski program, ki vsebuje naslednje smeri in delovanja: — pospešitev gospodarske rasti, — zmanjševanje poslovnih stroškov, — sprejemanje obrambnih ukrepov pred škodljivimi vplivi gospodarskih gibanj na svetovnem trgu in prilagajanje družbenoekonomskega sistema novi ustavi. Skratka, naš cilj je zaustavitev 'nadaljnje pospešene rasti cen in življenjskih stroškov ter ustvarjanje pogojev za njihovo počasnejšo rast. Pri tem pa je naloga sindikatov zavarovati stabilnost življenjskega standarda delavcev zaradi stabilnosti njihovega materialnega in socialnega položaja. Kajti le tako bodo lahko delavci osnov- ni nosilci bitke proti inflaciji v združenem delu. Na mariborskem posvetovanju v četrtek — udeležili so se ga številni gospodarstveniki in' predsedniki 00 S ali konferenc — so sicer ugotovili, da je akcija stekla, vendar rezultati niso takšni, da bi bili lahko obetavni. Na podlagi vprašalnika, ki ga je poslal občinski svet Zveze sindikatov v Mariboru delovnim organizacijam, je ugotovljeno, da je trenutno slaba tretjina TOZD sestavila antiinflacijske programe. To je seveda premalo, posebej še, če upoštevamo, da v nekaterih drugih kolektivih razmišljajo, kako bi enostavno prepisali stare stabilizacijske programe, celo takšne iz 1971. leta. Sekretarka občinskega sindikalnega sveta Maribor za ekonomsko in socialno politiko Tatjana Cajnko je v uvodnem referatu nanizala poglavitne naloge OOS, nato pa opozorila na izhodišče antiinflacijske akcije. „Doseči moramo večji družbeni proizvod na delavca, če hočemo doseči večji narodni dohodek in s tem tudi večji življenjski in družbeni standard delavca in večja sredstva za razširjeno reprodukcijo. V mariborski industriji smo v letu 1972 izkoriščali zmogljivosti le 64,8 %, pri tem pa je bil koeficient izmenskega dela 1,62 in se je od leta 1976 povečal le za 4,5 odstotka. Če bi povečali odstotek izkoriščanja kapacitet za 6 % in izmenski koeficient za 8 %, bi lahko povečali proizvodnjo brez novih investicijskih vlaganj za 16 odstotkov. Ali na primer: z manjšanjem letno porabljenih sredstev samo za 3 %, bi lahko v Mariboru zgradili 1250 stanovanj ali pa bi povečali osebne dohodke za 14 odstotkov. Naloga OOS je, da bodo zagotovile, da bodo antiinflacijski programi dejanski programi delavcev, da bodo delavci obravnavah in sprejemali te programe na svojih zborih tako, da jih bodo poznali, razumeh in tudi osvojili z zavestjo, da s tem, ko rešujejo položaj delovne organizacije, rešujejo tudi svoj standard. SODELOVANJE Z DEŽELAMI V RAZVOJU Rojstvo republiškega sklada Pozivu za podpis samoupravnega sporazuma za združevanje sredstev za pospeševanje sodelovanja z deželami v razvoju se je odzvalo že 15 organizacij, dovolj, da je sporazum moč podpisati • V prav toliko podjetjih je v teku samoupravni postopek za potrditev pristopa k sporazumu Akcija za združevanje sredstev gospodarskih organizacij Slovenije za pospeševanje gospodarskega sodelovanja z deželami v razvoju rojeva prve sadove. Do sedaj se je za podpis samoupravnega sporazuma za združevanje sredstev odločilo že 15 organizacij združenega dela v približno prav toliko organizacijah pa je samoupravni postopek za potrditev takšne odločitve v teku. Ker je po sporazumu potrebno soglasje najmanj 15 organizacij, je torej osnovni pogoj za ustanovitev slovenskega sklada za pospeševanje sodelovanja z deželami v razvoju že izpolnjen in ga bodo v kratkem že podpisah. Pred dobrim letom dni in pol sta neodvisno druga od druge sprožili pobudo za ustanovitev republiškega sklada za pospeševanje izvoza opreme Ljubljanska banka in Industrija usnja Vrhnika. V minulem letu dni in pol je začetni predlog dozoreval, odpirale pa so se s poglobljenimi stiki z deželami v razvoju tudi vse širše in raznovrstnejše možnosti za gospodarsko sodelovanje. Od enostavnega uvoza surovin in nekaterih industrijskih izdelkov ter dokaj skromnega izvoza naših izdelkov do poglobljenega poslovno-tehničnega sodelovanja in skupnih investicijskih vlaganj v deželah v razvoju, pri nas ali celo v tretjih deželah. Seveda so možnosti same premalo, če jih ne bomo znali, ali mogli izkoristiti. Eden izmed korakov za uspešnejši prodor naših izdelkov in našega kapitala na trg tako imenovanega tretjega sveta je ustanavljanje skupnih predstavništev slovenskega gospodarstva v teh deželah. Še pomembnejši korak pa je zagotavljanje sredstev, ki so potrebna za prodor na trg in za uveljavitev na njem. Prav sredstva pa so nemara najbolj šibka točka v ekspanzijskih načrtih slovenskega gospodarstva. Zvezna sredstva, namenjena pospeševanju izvoza, slovensko gospodarstvo lahko zaradi njihove dokaj ozke namembnosti kaj malo izkorišča in tudi olajšave, kijih daje Narodna banka Jugoslavije za pospeševanje blagovne menjave z deželami v razvoju, niso v veliko pomoč slovenskemu izvozu v te dežele. Zamisel, da bi slovensko gospodarstvo združevalo svoja sredstva neodvisno od zveznih sredstev za enake namene, je spričo precejšnjega zanimanja naših organizacij združenega dela utemeljena. Slovenska podjetja imajo številne načrte, nekatera tudi že izdelane projekte za poslovno sodelovanje z deželami v razvoju, predračunska vrednost doslej znanih načrtov znaša okrog 345 milijonov dinarjev. Od tega odpade osem desetin na načrte za skupna vlaganja v proizvodnjo, industrijsko kooperacijo, investicijska dela in v ustanavljanje lastnih in mešanih podjetij proizvodnega značaja v teh deželah. Za tolikšne načrte pa slovenska podjetja ne zmorejo dovolj sredstev - posamič, pač pa bi lahko načrte uresničila, če bi svoja razdrobljena, za to namenjena sredstva združila. Tega se v organizacijah združenega dela zavedajo, zato je tudi odziv na združevanje, ki gaje v začetku letošnjega leta poslala vsem podjetjem republiška gospodarska zbornica, tako ugoden. Zbornični predlog za podpis samoupravnega sporazuma za združevanje sredstev za pospeševanje gospodarskega sodelovanja s tujino je kajpak znatno širši od predloga obeh na začetku omenjenih organizacij in tudi znatno bolj konkreten. Natančno določa, za kakšne namene, naj bi gospodarstvo sredstva združevalo in koliko naj bi vsaka delovna organizacija, ki bi pristopila k sporazumu, najmanj prispevala. Opredeljuje tudi pravice podpisnic sporazuma ter njihove dolžnosti. Na kratko: gre za združevanje sredstev za raziskavo trgov in preučevanje raznih možnosti za pospeševanje raznih oblik sodelovanja z deželami v razvoju; za posredovanje naše tehnologije, tehničnega znanja, ustanavljanje lastnih in mešanih podjetij, predstavništev, zastopstev itd.; za pripravljalna dela za skupne naložbe in tako dalje. Vsaka od podpisnic sporazuma naj bi vložila najmanj 450 tisoč dinarjev. Ljubljanska banka je doslej edina organizacija, ki bo prispevala več kot osnovno vlogo. Banka je sklenila vložiti tri osnovne vloge, skupaj torej 1,35 milijona dinarjev. Med podpisniki sporazuma so poleg banke še Rudis, Smelt, Geološki zavod, Emona, Industrija usnja Vrhnika, Tehnoimpeks, Intertrade, Jugotekstil, Gostol, Univit, Koteks Tobus, Unitex, Slovenija les in Splošna plovba. V še 15 organizacijah združenega dela pa samoupravni postopek za potrditev pristopa k sporazumu še teče. Tu omenjamo največja podjetja: Inter- evropo, Slovenske železarne, Uniles, Nanos, Primat Litostroj, Kovinotehna, Krka itd. Vsa ta podjetja so kajpak že do sedaj imela bolj ali manj uspešne poslovne stike z deželami v razvoju in si torej kolektivi koristi od združevanja sredstev za pospeševanje sodelovanja z deželami v razvoju povsem jasno predstavljajo. Prepričani pa smo, da bodo tudi druge organizacije spoznale določene prednosti poslovanja s tretjim svetom, prednosti, ki vsekakor pretehtajo začetne težave osvajanja trga v teh deželah in uveljavljanja na njem. r. b. Naloga osnovnih organizacij sindikata pa je tudi v tem, da se politično uprejo vsesplošni inflacijski miselnosti v delovnih organizacijah — da se da ekonomski položaj delovne organizacije izboljšati le z zvišanjem cen. Kajti: dokler niso izrabljene vse druge možnosti za boljši poslovni rezultat, bi se morali delavci upreti tudi zviševanju lastnih prodajnih cen. Sindikalne organizacije morajo vztrajati tudi v tem, da delavci vedo, kakšni so zaključni in periodični obračuni in da ob tem preverjajo uspešnost ali neuspešnost gospodarjenja, varčevanje pri stroških proizvodnje, režije in drugih poslovnih stroškov, s primerjanjem teh stroškov nasproti predhodnemu obdobju in relativno v primerjavi s celotnim dohodkom. Tako bodo lahko odkrili nekatere vzroke za povečanje cen lastnih proizvodov in ko bodo spoznali vzroke, jih ne bo več tako težko odpraviti. Ker pri nas prevladuje stroškovna inflacija, so pravi vzroki inflacije v previsokih stroških nasploh, zlasti pa še režijskih, v preveliki administraciji in nizki produktivnosti. Sem bi lahko prišteh tudi neracionalne naložbe in kot posledico tega nezadostno izkoriščanje kapacitet. Tudi na področju investicijskih vlaganj tako v gospodarstvu kot v negospodarstvu bodo morali delavci neposredno sodelovati in odločati, da bo akumulacija čim racionalneje uporabljena. Nobenega dvoma pa ne sme biti, da morajo biti delavci sproti, objektivno in razumljivo obveščeni o izvajanju antiinflacijskih programov na vseh ravneh.41 V razpravi na tem prvem večjem posvetovanju o antiinfla-cijskem programu so udeleženci opozorili-tudi na nekatere slabosti pri sestavljanju programov v delovnih organizacijah. Nekateri problemi resnično presegajo možnosti TOZD. Te bomo morah reševati v OZD, v panogah v okviru občin, regij in tudi republike, odvisno seveda od problema. Zato imajo svoje naloge sindikati na vseh ravneh. J. U. Proti uravnilovfe Zadnie čase smo pogosto priče odstopanju od načel litve po’ delu, razvrednotenju bolj produktivnega in ustvarja1' nega dela, pojavom uravnilovke in prisvajanju materialnih1,1 bJ drugih družbenih vrednosti brez vzročne povezanosti delovnimi rezultati. Etatistično-birokratski in tehnokrats^L | koncepti in sile, ki jih zagovarjajo, so močno okrepile ^ jemno mentahteto in razmerje, privatno podjetništvo, prid<)'v0z bivanje dohodka na lahek način, profitarstvo in podobno. ,sken Odločnejša akcija, da bi odpravih škodljive pojave v delih1 w s WU.HJ k/licjoa aiN^ija, ua ui wu.pi a vala orvuuijrv^ v ^ > dohodka, seje začela šeltf po objavi pisma tovariša Tita •"Ni predsedstva ZKJ. Razvila se je široka dejavnost za vzposta^or Ijanje sistema in odnosov samoupravnega sporazumevanja1® “v družbenega dogovarjanja na področju dohodka in njegthS^ delitve. V vseh republikah in pokrajinah so z družbeni^PetQ dogovori o delitvi dohodka in osebnih dohodkov določa1#,^ osnove in merila za urejanje delitve dohodka na akumulacij0’tltin, skupno in osebno porabo, za dehtev sredstev za oseW ami dohodke, razpone v osebnih dohodkih in drugo. Na podlaS °na teh dogovorov so v posameznih dejavnostih sprejeli sam0111*! upravne sporazume.. Organizacije združenega dela sv0i .j odnose v delitvi vse bolj usklajujejo, pri tem pa tudi vse hoj upoštevajo te dogovore in sporazume. Postopoma se vzpc stavljata samoupravni red in vedenje ter odpravlja stihija- temi sporazumi in dogovori se uresničuje načelo, da tisti, ^Vc^, ustvari večji dohodek, izloča sorazmerno več tudi za pora11' ek, navanje skupnih potreb. '“in So pa tudi pojavi, da nekateri samoupravne sporazume11''^ dogovore zaobidejo zato, da bi obranih stare odnose. PoS® mezni sporazumi in dogovori destimulirajo ustvarjalnost1^ delo, ker temeljijo na takšnih osnovah in kriterijih, ki od8?' 'a i vajo poprečje, in na razne načine omejujejo uresničevan] j ^ načela delitve po delu. V družbenih dogovorih republik1®^ pokrajin o pohtiki delitve dohodka je prav tako čutiti nelyije tere razlike v izhodiščni osnovi in drugih vprašanjih urejanj> v odnosov v delitvi, posameznih problemov pa še nismo doVjMnepc preučili, na primer minulo delo. To ustvarja razlike v po^Nt žaju med delavci v TOZD. ‘ene tka i Prav zato je Zveza komunistov oblikovala stališče, daFhjj treba dogovore in sporazume kritično ocenjevati, izbolj^L vati, dopolnjevati in popravljati. Takšna dejavnost se je let ^tuje v nekaterih okoljih že začela in dobiva vse širši obseg. Tak0 pop, organizacijah združenega dela iščejo nove, praktične re^jNv; o minulem delu na različnih osnovah, kriterijih in obsep psov pravic delovnih ljudi ne samo glede na osebne dohod^pb ampak tudi glede na stalnost delovnega razmerja, reševanj M dllipcui LUU1 lia OLOllUAdl. ^ . stanovanjskih vprašanj in druge. Kategorijo minulega dela ^ j® bolj vgrajujejo v samoupravne sporazume in družbene dol® |Q, vore. Vendar je pri uresničevanju načela o minulem de. '9it 2« čutiti tudi odpore in idejna nesoglasja. Aktivnost v TOZDI* 0i1( usmerjena predvsem v določanje dela osebnih dohodkov podlagi minulega dela, in to zlasti na podlagi dolžine df^Tot medtem ko druge pravice iz tega naslova premalo povezuje z delavčevim resničnim prispevkom k razvoju in usp^jj. '»iti POVEZOVANJE SLOVENSKE TEKSTILNE INDUSTRIJE organizacije ter s produktivno funkcijo sredstev, s katef® et''' organizacija razpolaga in dela, še posebej pa z uporabljanj^, inQ minulega dela za povečanje dohodka, ki zagotavlja PoV% 'ato nje osebnih dohodkov in skupno reprodukcijo pogojev 0 in življenja. . J Delovne ljudi in sindikalne organizacije čaka torej tfj iji j, izpopolnjevanju delitve še veliko dela, predvsem pa boj Pr mentaliteti uravnilovke, ki najbolj spodkopuje ustvarjal11 £ 0 in napredek. ^ 2 '*>T: itv Zelena lue za Ja vno razprav atlje »ed ^i, l^aj | Po dolgih pripravah so izdelano izhodišča za povezovanje, ki čakajo še na prehodno oceno sindikatov j>ot: zbornice pred začetkom javne razprave - Razdrobljenost slovenske tekstilne industrije in njen gospodarski p®' zahtevata nujne ukrepe za uspešnejši razvoj ___ ------------------------------------------------------------------------—----------------------------------------— t0K meje. Slovenske tekstih1® Dveletno obdobje iskanja in oblikovanja vsebinskih in organizacijskih izhodišč za povezovanje slovenske tekstilne industrije se, kot vse kaže, naposled bliža uspešnemu zaključku. Še v tem mesecu bo najverjetneje dan v javno razpravo koncept povezovanja, s čimer bo opravljen prvi korak k dejanskemu tesnejšemu sodelovanju in povezovanju dokaj raznolike in razdrobljene slovenske tekstilne industrije. Vzpodbuda za inte- njim je zaostajanje tekstilne industrije Slovenije proti drugim industrijskim dejavnostim lepo vidno. Zmanjšala se je aku-mulativnost družbenega proizvoda in je pod poprečno aku-mulativnostjo slovenske industrije. Zaradi vse večjih potreb po obratnih sredstvih ter delnem pomanjkanju kreditov za obratna sredstva se le-ta v tekstilni industriji obračajo počasneje, kot v letu poprej in počasneje tudi kot v celotni industriji, kjer se v poprečju obrnejo' 69,2 odstotka). se lahko povezujejo Ena največjih ovir za hitrejši ne at imiivu ^- razvoj tekstilne industrije je nje- sorodnost dejavnosti 111 na razdrobljenost — 71 organi- tenost posameznih dej3 liči !ČlZ,UiUUlJCllUai — / 1 Ulgaill- --'{roli# ‘‘Oh zacij združenega dela te panoge horizontalnih in vertik , ^jj^. t je v Sloveniji. vezavah, pri čemer je Pred časom je gospodarska zbornica Slovenije imenovala petčlansko komisijo, ki je šele v začetku letošnjega leta izdelala izhodišča za povezovanje tekstilne industrije. V njih so manjkali odgovori na bistvena vpra enakopravnega partnefl^Žaa,, števati tudi trgovino. L^etji se povezujejo tudi s pO”! $ ven te panoge, s kateri«1 ^ tekstilne tovarne tesne p ^ £ stike: s proizvajalci opr ^ tekstilno industrijo Kan ougovon na msivena vpia- ick»iuiiu uiuuoh.j- , šanja, katere dejavnosti povezo- tehnoloških pomagal i vati in kako, v kakšne integra- Novi odbor za P°ve^ gracijske korake niso le ustavne strip, kjer se v poprečju oDrnejo vati in KaKO, v KaKsne Integra- | in o vi spremembe, že pred uvelja- 2,3-krat na leto. Ker je tekstilna cijske obhke jih povezati. Svet svojo nalogo hrtro op j it 17 •........... industrija delovno intenzivna za tekstilno in usnjarsko indu- je treba se bolj ob0« panoga, je delež bruto osebnih strijo pri republiškem odboru organizacijske oblike 1 st»L ■ L " ' - sindikata delavcev industrije in nja. Še v tem mesecu rudarstva se s takim nedodela- oravlieni in dodelanf,.-'J« vitvijo le-teh je na nujnost povezovanja opozarjal slab gospodarski položaj te panoge. V zadnjem obdobju pa se je gospodarski položaj zaradi vpliva naraščajočih svetovnih cen surovin, zamrznjenih domačih cen, predimenzioniranosti te panoge za potrebe domačega trga in dokajšnje iztrošenosti strojev (glede na razmere v drugih republikah in na razvoj tekstilne tehnologije v svetu) še po- slabšal. V primerjavi dosežkov lanskega poslovnega leta s prejš- dohodkov v družbenem proizvodu večji kot v ostali industriji. Kljub temu pa je bil lani poprečni osebni dohodek v tekstilni industriji najnižji od vseh industrijskih panog in za skoraj 9 odstotkov manjši od poprečnega OD v industriji. Za tekstilno industrijo je značilna tudi nižja tehnična opremljenost kot za ostale dejavnosti, saj je poprečna stopnja odpisanosti delovnih priprav kar 77,5 odstotka (v industriji poprečno republiška rudarstva se s takim nčdodela- pravljeni nim konceptom razvoja seveda ni mogel strinjati in je predlagal ------------- ------------ , dopolnitev gradiva. Po dogo- stilne in usnjarske irl“,tfij;i:^ d voru z gospodarsko zbornico se svet za tekstilno in«115^ ^ ^ d je dodelave lotila na 13 članov gospodarski zbornici J«,M st^ razširjena komisija, ki je imeno- javno razpravo kolekT^jLu vala tudi posebno strokovno panoge in drugim skupino. Naloga le-te je bila iz- dejavnikom, ki bodo delati osnutek vseh možnih ovrednotili do sedaj /J-povezav v tekstilni industriji, ki delo in se odločili «e 0(f se ne sme: ške. ne sme zapirati niti v republi- binsko, pač pa tudi w j, kaj šele v ožje, regionalne cijsko obliko povezov Hm morje I pa... JjjKO POSPEŠITI RAZ-f ¥°J NAŠE TRGOVSKE MORNARICE Jb°dowlošni Plovbi uPai°’ da je Vs j vtos povečali svoje ladjev- j je vSa- - povečali svoje ladjev-nejši j1 56 ?a eno ladjo. Najreal-state ,snadrt za nakup nekaj let Voz r 'bs°čtonske ladje za pre-^^teea tovora na Japon- Vo2 r ^^cionsKe maje Jtem v ega tovora na * so *fuPoprodajno pogodbo ill latj Pristanek pa morajo japonski sindikati nn- ii latj š • ^llsi;aneK Pa morajo V* Horsč u^a^0ns^ sindikati po-[n Plovba 0V* S to ladj° bi Splošna f« nosil?0st ladij i od t-^.ceaia nosimost ladij j 266 ti!® 247 tisoč 500 na . Peto m°C ton' ^ tem bi okrepila ned •eSto’ bl 8a I™2 P° tonaži ) L-' . J^ROSlmVarscV-irvi t *-» v ttiej • °’ ** 8a ima po tonaži O’ kimj lu8°slovanskimi pomor-1' amj .Prev°zniškimi organizaci-ji onaj„e zdaleč pa ne bi dosegla f ona^e zdaleč pa ne bi dosegla C tlim tal Predvidene s srednjeroč-jt V n V°i.rilm programom. Jj ;n i’zno takšnem zaostan-mtoved ^Plošna plovba so pri c agoji VanIu tonaže tudi druge Jenej^ organizacije zdru ^ Vn-.. ^ aCla 7.a nnmnrskf» r»rp. urganiZaCije zoru-vVoze T dela za pomorske pre-^ tek, da ? .nalb°ljo potrjuje poda-'ojoj b' Po srednjeročnem raz-idi načrti! 'ojoj 1 Po srednjeročnem raz-ii 'atijm nadrtu morala jugoslo-id' ečj j trgovska mornarica dojil Qtie k ^onca leta 1975 3 mili-£■ 'a jj,tat0 registrskih ton, štela j{ °n. b° le niilijon 800 tisoč je “n. p Ta i tiavPta^k°tak najbolje potrjuje, “ ije Ja anla razširjene reproduk-vp,, na^° trgovsko mornarico )l n»„ ano nismr, „„ li vedn . “Sovs^o mornarico 1 'epotteb n*smo rešili in da po 0' >ostj zapravljamo mož- >ostj ,unem zapravljamo mož-kadejV^1 imamo kot pomor-je to veiiu a' ^ed drugim izgublja-!' ‘tniestr. ° deviznih sredstev, ker ii 'nr v .naših ladij prevažajo to-(;itje oziroma iz naših luk ■l °_tem, kaj pomeni k fstVjjjgT Prevozništvo pri " z8ov0tI1 Ju deviznega dohodka, fjNvarj, ° Pnča podatek, da je ITCa lani ?aaa Pomorska morna-S’’ bistega rt ^45 milijonov dolarjev 0' Ptr je o miznega dohodka, k' če-Jtl 'S jj, . Plodna plovba prispevala je 2e ntlUjona dolarjev. Oh.,,^0 podatek n Hevi^ , -e sam na aolarJev. iJ 011 odkii ° P°datek o deviznem li'® Širih8ovoti torej v Prid hi‘ f °t k trgovske mornarice. ,,,QztUJk„ u vidijo pomorske prebij v .°r8anizacije v gradnji 'torna?.!, j v H "saiuzacije v graonji t' , Qo,načih ladjedelnicah. et gta(j namreč, da te že nekaj aš Sk°raj izključno za tu- L : naša jtaj rzkljucno za tu-a,nčaj0 . domača podjetja pa ^kitili n'11 kupujejo ladje pod ,{! Snji; °j' v tujini. Tako je .ti k vu?!Sria Plovba vse ladie. ki StL.°J kuPil*la v Promet po letu Ua ^ a v tujini - oziroma ^0čila v U4aiuinr2Mad5 ^sočtonski Logatec ^r^J'B°ris Kidrič m Boris n,’')%0‘.lmata P° 25 tisoč ' Tujosti. h\ Opoz*?10^ plovbi že vrsto it. t».^-a na-Sarravliavcev81 konferenci sa-iifoh , stva t„! . pomorskega n*. osnjega aprila v S. K. Vb?rftdelavcev 7,° Gorenje velenje TEME »DNEVA SAMOUPRAV- LJAVCEV« »SLOVIM« KOT JUGOSLOVAN »Recept« je v bistvu enostaven, vendar učinkovit: dogovoriti se je treba o vsem, kar lahko pripomore k boljšim rezultatom, potem pa dogovore tudi dosledno uresničevati ob sodelovanju ostalih zainteresiranih dejavnikov • Resnični interesi delovnih _________________ ljudi ne priznavajo občinskih in ostalih meja V vrsti zadev, ki jih bodo obravnavali udeleženci srečanja ob dnevu samoupravljavcev Jugoslavije v Ljubljani, so tudi vprašanja s področja integracijskih procesov, kooperacijskih odnosov in enotnosti jugoslovanskega trga. Uvodni referat na to temo pripravljajo v podjetju SLOVIN Ljubljana. Njegova delovna skupnost je v teku let, predvsem pa v zadnjem desetletju, iz specializirane trgovske organizacije z integracijskimi procesi, ustanavljanjem lastnih proizvodnih obratov domala po vsej državi in z razvitim poslovno-teh-ničnim sodelovanjem prerasla v proizvodno organizacijo, za katero lahko rečemo, da je dobro razrešila večino uvodoma omenjenih vprašanj, predvsem pa je dejansko vključena v enoten jugoslovanski trg, kakršnega smo opredelili tudi z novo ustavo. „SLOVIN“ KOT JUGOSLOVAN Današnji SLOVIN je „težak“ okoli 130 milijard dinarjev, če ga merimo z vrednostjo proizvodnje, sicer pa okoli 18.000 vagonov, če računamo z obsegom letne proizvodnje, v kateri so s približno enakimi deleži udeleženi proizvodi vinarstva, brezalkoholne pijače in sadje, živina ter ostali kmetijski proizvodi. OD INTERESOV DO ENOTNEGA TRGA „Ne bo samohvala, če rečem, da je SLOVIN s svojo samoupravno organiziranostjo, proizvodnjo in povezanostjo trden element za zagotovitev enotnosti trga in interesov, ki v zvezi s tem dnevno nastajajo," je dejal JANKO HEBERLE, svetovalec za samoupravne zadeve v tej delovni organizaciji. „Gre preprosto za to, da naša povezanost, medsebojna odvisnost in združevanje dela in sredstev preko republiških meja z ene, sicer pa povezanost primarne kmetijske proizvodnje s predelavo in prodajo tako na domačem kot na tujem trgu z druge strani že pomenijo uresničitev načel, kot jih ustava opredeljuje za razmerja med proizvodnimi organizacijami in organizacijami, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev. Vzpostavljanje teh razmerij v duhu ustavnih določil in ne oziraje se na ozke regionalne ali republiške interese pa je po našem mnenju tudi pogoj za uresničevanje ustavnega načela o enotnem jugoslovanskem trgu. Tega se delavci podjetja SLOVIN ne le zavedamo, ampak se za vzpo-tavitev takih odnosov zavzemamo tudi v praksi." Z DOGOVARJANJEM DO LASTNEGA IN SKUPNEGA NAPREDKA Eno temeljnih ustavnih načel, ki govore o uresničevanju ENOTNOST - ŠT. 23 - 15. JUNIJA 1974 enotnega jugoslovanskega trga, pravi, da morajo biti delovnim ljudem zagotovljeni enakopravni pogoji za opravljanje njihovih, dejavnosti in za ustvarjanje dohodka. S takim rezultatom se lahko pohvali 4300-članska delovna skupnost, organizirana v šestnajstih temeljnih organizacijah združenega dela vinarsko-vinogradniške, brezalkoholne in kmetijske dejavnosti s sedeži v Ljubljani, Mariboru, Brežicah, Ljutomeru, Ormožu, Zagrebu, Sarajevu, Negotinu, Paliču, Re-kovcu, Skopju in Ohridu. Osnovo njihovega dela predstavljajo kleti, v katere je mogoče vskla-diščiti do 5000 vagonov vina, nadalje 17 avtomatskih polnilnih Unij, 390 tovornjakov in nad 7600 hektarov lastnih obdelovalnih površin. Pomemben pa je tudi delež 2000 zasebnih kooperantov, ki se na najrazličnejše načine — od skupnega vlaganja kapitala v usmerjeno kmetijsko, vinogradniško in drugo proizvodnjo do zagotovljene predelave, dodelave in prodaje njihove proizvodnje — na osnovi dolgoročnih pogodb o sodelovanju vključujejo v skupno poslovanje s TOZD v sestavu podjetja SLOVIN. Na takih načelnih izhodiščih notranje organiziranosti Slovina so se že v preteklosti in se tudi še zdaj oblikujejo pogoji za ustvarjanje čimbolj enotnega in usklajenega ekonomskega položaja posameznih temeljnih organizacij združenega dela. Upoštevajoč ekonomske, surovinske in tržne pogoje so namreč že uresničili oziroma še izvajajo več skupnih naložb, ki so smotrne tako z vidika TOZD, ki so združevale sredstva, kot s stališča Slovina kot celote. Med temi naložbami v skupno proizvodnjo velja omeniti gradnjo tovarn brezalkoholnih pijač v Skopju, Beogradu, Zagrebu in Zemunu, razširitev proizvodnje v Ohridu in razširitev vinogradništva in proizvodnje brezalkoholnih dejavnosti v sklopu TOZD Reko-vac in Negotin. V skupnih investicijah SLOVIN ni združeval le dela in sredstev posameznih TOZD, pač pa je izmenjaval in uporabljal sodobno tehnologijo, znanstvene in tehnične izsledke, organizacijske in druge izkušnje, skratka vse tisto dobro in pozitivno, do česar smo se prikopali v tej ali oni organizaciji v sestavu podjetja. Vse to pa že pomeni tudi uresničevanje nadaljnjih pogojev za uveljavljanje enotnega jugoslovanskega trga. V SPODBUDO SEBI IN DRUGIM V tezah za referat, s katerim bo zbranim delegatom samoupravljavcev iz vse države SLOVIN prikazal, kako je nastajal in zorel kot Jugoslovan, je med drugim zapisano tudi tole: „Smatramo, da tudi v praksi uresničujemo ustavno načelo svobodnega nastopanja na trgu s tem, da TOZD v okviru skupne poslovne politike in po načelih enotno organizirane prodajne organizacije samostojno nastopajo na trgu, se medsebojno dopolnjujejo z menjavo proizvodov, s tem pa — ob deljenem in skupnem riziku — pospešujejo svojo uspešnost in učinkovitost na trgu." Ni treba posebej govoriti o tem, da je SLOVIN vsa tista načela, ki jih ustava pogojuje v zvezi z uresničevanjem enot- nega jugoslovanskega trga, prav gotovo uspeval uresničevati z voljo, zavestjo in enotnostjo delavcev, ki so se — razen za vse drugo — dogovorili tudi za enotno uresničevanje pravic iz združenega dela. Tovariš Janko HEBERLE v zvezi s tem pravi: „Dogo.vorili smo se za enake pogoje, pod katerimi kdorkoli pri nas opravlja svoje • delo in pridobiva dohodek za osebno in skupno porabo. Zavedamo se, da je ta faktor izredno pomemben za trajno medsebojno pove- zanost, trdnost in enotnost pri uresničevanju skupnih ciljev in interesov. Prav odnosi, ki smo jih uspeli uveljaviti v naši delovni organizaciji kot celoti in med temeljnimi organizacijami še posebej, so nam tudi omogočili, da se vključujemo v gospodarsko življenje v posameznih republikah in pokrajinah ter v njihove razvojne in družbene plane, da združujemo bančna sredstva in sredstva tistih področij, kjer delujejo naše temeljne organizacije združenega dela." NAMESTO ZAKLJUČKA „Slovinov recept", če tako rečemo, je seveda sestavljen iz mnogih sestavin, ki so jih pregnetli v praksi in o katerih ne bi govorili. Ugotoviti pa velja, da je recept v bistvu vendarle zelo enostaven — in tudi učinkovit: dogovoriti se je treba o vsem, kar lahko pripomore k boljšim rezultatom, potem pa dogovore dosledno uresničevati tudi v praksi in k temu pritegniti še druge, prav tako zainteresirane dejavnike. —mG Kako je s tem v Slovinu? Iz njihovega samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD in ureditvi medsebojnih odnosov povzemamo, da so si temeljne organizacije združenega dela enakopravne tako v medsebojnih razmerjih kot v odnosih navzven. Vse TOZD so se tudi dogovorile za uresničevanje usklajene in skupne razvojne politike, ki upošteva tako razvojne programe posameznih temeljnih organizacij in regionalnih družbenih planov, kot tudi razvojnega programa podjetja SLOVIN in družbenega plana Jugoslavije kot celote. . PRAVKAR IZŠLO ZVONKO ŠTAUBRiNGER: TITO - DRŽAVLJAN SVETA »Predsednik Tito se je zavedal, da delitev povojnega sveta na dve sprti strani ogroža mir in prizadevanja na novo osvobojenih narodov, da bi odstranili posledice fevdalizma in kolonializma. Bilo je jasno, da je edina pot za preprečitev konfrontacije - neuvrščenost.« Tako je med drugim zapisala o Titu, državljanu sveta, enem najpomembnejših arhitektov aktivne miroljubne koeksistence in neutrudnem borcu za mir v svetu, hčerka njegovega velikega soborca Nehruja in predsednica indijske vlade Indira Gandhi v predgovoru h knjigi. In pristavila: »Ta knjiga po pravici opisuje predsednika Tita kot državljana sveta. Malo državnikov je storilo več za izgradnjo novega svetovnega reda, ki temelji na zaupanju, enakosti in sodelovanju med narodi.« Na blizu 400 straneh avtor knjige popisuje trideset let dolgo pot predsednika Tita, da bi pokazal in dokazal človeštvu, kako se je vendarle možno izogniti novi katastrofi. Na lej poti se je predsednik Tito srečeval z mnogimi uglednimi državniki, politiki, kulturnimi, družbenimi delavci pa tudi s preprostimi ljudmi. Mnoge izrečene besede in mnoga srečanja so ujeta na straneh knjige TITO - DRŽAVLJAN SVETA. Ne samo zanimivo branje - čeprav tudi to - slikovit prikaz boja predsednika Tita za miroljubno sožitje med narodi sveta! Knjiga, ki bo privlačna za vse sedanje generacije, knjiga, ki bo vsakomur razumljiva! »Titovo ime in njegova dejanja so vtkana v vse sodobne tokove mednarodnih odnosov, v boj vseh narodov sveta proti hegemonizmu in imperializmu, hkrati pa za svobodo, za medsebojno razumevanje in sodelovanje« -piše v predgovoru Mitja Ribičič. »Prav to potrjuje ta knjiga in izjave mnogih državnikov, znanstvenikov, kulturnih delavcev in drugih pomembnih osebnosti, ki vidijo v Titu nosilca progresivnih prizadevanj človeštva, velikega državnika sveta.« INA SLOVENSKEM KNJIŽNEM TRGU V ZALOŽBI ČZP »DELAVSKA ENOTNOST« IN V SODELOVANJU Z NIP »RADNIČKA ŠTAMPA« BEOGRAD: Zvonko štaubringer: TITO - DRŽAVLJAN SVETA Knjiga je vezana v platno, opremljena s ščitnim ovitkom, tiskana na finem, brezlesnem papirju. V knjigi bo šestnajst strani ilustracij na umetniškem papirju. NAROČILNICA št........... Nepreklicno naročam pri ČZP Delavska enotnost, Ljubljana.......... (z besedo) ............................................... izvodov knjige: TITO - DRŽAVLJAN SVETA po prednaračninski ceni 150 dinarjev za izvod. Knjigo pošljite na naslov: Poštna št.: ..............Kraj: Priimek in ime podpisnika naročilnice: V.................................., dne 1974. (Podpis odgovorne osebe - naročnika in žig, če naroča organizacija) STRAN 13 IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV LJUBLJANSKA BANKA IN PROTIINFLACIJSKI PROGRAM POSLOVIVA POLITIKA t SKLADNA S PROGRAMOM Vrsta ukrepov, ki jih je Ljubljanska banka začrtala v svojem programu poslovne politike za letftcj iih TO iTunSn ,.Voen:«..io ________________________________• , ______• •___*jS dela „zamrznjena“. Tasf;p0 tev obenem tudi p0''1 po likvidnost banke, ki se je , Zai njem času zmanjševala j naraščanja najemanja in zmanjšanja dotoka sf£l Obseg kreditnih odnos0',« banko in gospodarskimi y|J zacijami bo zaradi omeIj, ' koraka naraščal nekolik časneje, kot je do sedaj- , ■edr Prir®0 22 Delamaris seveda vodij; lip 3. Načrti za razvoj jugoslovanskega In tudi slovenskega ribiStv^ 4q nakup dveh stotonskih P0!/ •lik3/,,- " slolf/ hi; Prostori Gospodarskega razstavišča v Ljubljani so bili v minulem tednu, ko je bil v njih mednarodni lesni sejem, prava tovarna lesnih izdelkov. Številni razstavljavci strojev iz 15 tujih držav in številnih domačih podjetij so prikazali najmodernejšo tehniko obdelave lesa. Večina strojev je v času sejma tudi obratovala. Zanimanje za te stroje je bilo izredno veliko, kar je razumljivo, saj je razvoj naše lesnopredelovalne industrije v zadnjih letih izredno hiter. In zanimivo: skoraj na vseh strojih je pisalo „prodano“. Ena izmed gospodarskih dejavnosti, ki smo jo v Jugoslaviji, zlasti v Sloveniji v primeijavi z možnosti doslej premalo razvili, je zagotovo morsko ribištvo. V potrdilo je dovolj podatek, da porabimo letno le 1,5 do 1,7 kilograma rib na prebivalca, v zahodnih pa tudi v nekaterih vzhodnoevropskih državah pa je potrošnja deset in tudi dvajsetkrat večja. Spričo takega stanja so gospodarsko upravičeni načrti, da z novimi naložbami v ribištvo povečamo ulov in tako tudi potrošnjo rib. V izolskem Delamarisu, kije največja ribja predelovalna organizacija v Jugoslaviji, si za modernizacijo prizadevajo že dolgo in so poželi že nekaj uspehov. Zdaj pripravljajo nove načrte, pričakujejo pa, da bodo spričo pomena ribištva deležni primerne podpore, med drugim iz kreditov za uresničevanje slovenskega zelenega načrta. Že letos bodo začeli opremljati ribiške ladje z močnejšimi motorji, kar bo omogočilo globinski ribolov, tako imenovano kočarjenje. Ta način ribolova povečuje število ribolovnih dni, predvsem pa omogoča ulov več kvalitetnih vrst rib, ki so primerne za prodajo v svežem stanju. Vezano na te načrte pripravljajo tudi gradnjo nove dvatisočtonske hladilnice. Hkrati bodo nadaljevali z modernizacijo zmogljivosti za predelavo rib, pri čemer so dosegli ž? precej. Prej zamudno ročno delo zamenjujejo moderni stroji, v katere šb v zadnjih, dveh letih vložili Šest milijonov dinarjev. Vse to so načrti, kijih bodisi že ali pa jih bodo uresničili v bližnji prihodnosti. Naložba, s katero bo treba najbrž malo počakati, je 1 rti’ ških ladij. To bi bila velik3//; ‘ ' ;OSl P/a-J go- tev ob dejstvu, da jugosio* rfi bištvo od leta 1959 praVJ - ; dobilo nobene nove ladje- . fi Kar zadeva Delamariso;^,. . za modernizacijo ribiške/* 5 \K omeniti še dvoje: prv*c’I1i / (,(*] njimi vključujejo v skuPV; (p, združenega podjetja Harpjj# decembra lani osnovali Ji Droga, Delamaris in tri Jbl vnvame in Hrmrir da SO „ t(f. V,i vovame, in drugič, da so kg yezani tudi z možnostmi/ j/i 2$ vanje z deželami v razvoj1*’/ z Libijo. Delamaris bi Pon]»ui(i. n. šobiti libijsko ribištvo, SJ‘ a bi dobil ribjo surovino. '/A 'at načrt, saj je za jugoslpv3btr prt območje razširi. ŠPORT IN REKREACIJA ' Srečanje tade Končar i- Tiki iv . Počastitev dneva mladosti On« v, ?tavonski Požegi srečali /intki podjetja Rade Končar “Vame Tiki (največji jugoslo-ntOLv - Proizvajalec električnih • ittiie^eV'1' Obe omenjeni pod-I •eh 26 .d°lgo poslovno sodelu--«'el(ti,Paie tako na željo obeh ko-jte-',ov Prišlo končno tudi do J r„nia na športnem polju. )S Sani°stltelji na tem prvem srebnit .,°f>eh kolektivov so bili ^ nniki Rade Končana. Nji- JOrf M . IVUICMIVUV »u 3V, ioVj JI , i Rade Končarja, ihn ae avc* so srečanje res brez-ipoj0'zpeljah, čeprav je bilo na .jbpnetlu Precej športnih panog, ,a’'1ru?ein P* še ogled podjetja ter IT veder- Srečanje se je ‘Onč T vecer- are canje se je efllfaet, 310 v splošno zadovoljstvo -eh sodelujočih in to pot z n« *ma„„ ucml°cin ^ gostiteljev. F. HVASTI metalurške igre SRS ,a ',k plovni kolektiv maribpr-aif Jivarne davi letos po-'i m')en iubilei — 50 let svo- l^bert jubilej - 50 let svo-- Ja °bstoja. Med ševilne slo-v počastitev 50-let-h6 s. bodo športniki Livarne oKrs"11 IL metalurške i Ev]'6Umovanja bodo predvi-rU žom 3 juniia v malem no- ‘ s lUj,etU! streljanju z zračno ntiS°’ kegljanju, odbojki, zp^ miznem tenisu in TRIM zPitaf nem tenisu in TRIM 'etl- Po dosedanjih infor-bodo na tekmo- organizatoija letoš-^metaluršloh iger je, da DOStold f t-or1ir»ir\rt o Irt o Mid, ^trije SRS. 1 tav zato or zato organizator pri-11» ul?* da bo število nasto-cuu maJu I ]anju »J kegljanj11’stre- ^lovall^jV kegljanju je alo si šestčlanskih ekip j7 "J" ->r šestčlanskih Plzacjj 19 sindikalnih orga-žlanskkV ,streljanju 24 štiri-?ih oroa^kip iz 15 sindikal- L Puj r\ " '',vi I S«£iZuacii>.v šahu pa 11 ^ ^nih k*h ekip iz 10 sindi- 1‘ati]111 °rganizacij. Rezul-6 v^fljjanje: ^fcSi3Bo >"iBi« 2- RŽS p tricnaK V0gov’ 3- Psi- n|8ov. bolnica 580 kro-1- Strnad , -sT,.Zniki: ■ (p!;?sveta)9 črl)|ov. 2. Kogoj K . j; t0t J clrr B 3e3klP"0: !• Kolek-\ vrkno 29C5 l°ek> 2. ETA f • ’ ’ 3. Upokojenci t Med v3. Prvi PesSa.mezniki je imel E' 5 Knvox ni. najboljši revni. pr„ KovaeSrLnfjb°ljši rezul- S. KOVAČ ENOTNOST - Reprezentanca v Velenju Naša košarkarska reprezentanca, ki se pripravlja v Kranjski gori na bližnje svetovno košarkarsko prvenstvo v Portoriku, je po izredno napornem tridnevnem treningu izkoristila zadnji ponedeljek, 3. junija, za aktivni počitek. Na povabilo Košarkarskega kluba Velenje in Mod- nega salona Velenje,’ ki je izdelal oblačila za reprezentante za Portoriko, so naši zlati fantje obiskali Velenje. V pogovoru s predstavniki košarkarskega kluba Velenje in učencev iz osnovnih šol Šaleške doline so trener Mirko Novosel in igralci spregovorili o dosedanjih KIDRIČEVO Priprave na ITT, športne igre V tovarni glinice in aluminija „BORIS KIDRIČ" v Kidričevem se že nekaj mesecev izredno vestno in marljivo pripravljajo na III. športne igre aluminijcev Jugoslavije, ki bodo letos prav v Kidričevem od 3. julija do 6. julija. Letošnje de-lavsko-športne igre proizvajalcev in predelovalcev aluminija v Jugoslaviji so toliko pomembnejše, ker praznuje kolektiv tovarne glinice in aluminija „Boris Kidrič" 20-letnico obratovanja. Odbor, ki deluje pod vodstvom VOJA VELIČ KOVIČA (ki je obenem še tajnik tovarniškega odbora sindikata in predsednik DS TGA Kidričevo) - je doslej opravil že vrsto priprav na svečani dan. V POSTOJNI ZAKLJUČENE DŠI ZA LETO 1974 Tudi v balinanju Postojnska jama V Postojni so z balinanjem zaključili delavske športne igre za leto 1974, ki jih vsako leto organizira komisija pri ObSS Postojna. V DŠI postojnska občina je sodelovalo več kot 800 delavcev iz več kot 150 ekip iz 23 sindikalnih organizacij postojnske občine. Največja udeležba je bila v moški konkurenci v kegljanju, balinanju in streljanju, v ženski pa v kegljanju in streljanju. Poglejmo še zadnje rezultate v balinanju: Izmed 16 ekip - četverk so letos zmagali predstavniki Postojnske jame. Ekipa je nastopala v postavi Vidrih, Možina, Milavec, Srebotnjak in Antončič (štirikratni zmagovalci), ekipa Transavta je bila druga, Nanos tretji, Liv četrti itd. Finalne borbe so potekale v nemogočih pogojih, vendar so bile kljub zelo slabemu vremenu zaključene pravočasno. v šestih panogah (šah, kegljanje v moški in ženski konkurenci, streljanje v moški in ženski konkurenci ter balinanje). Na osnovi točkovanja (točkuje se vsako leto za prvo mesto 8 točk, za drugo 6, za tretje 4, za četrto 2 in za peto mesto ena točka) je Postojnska jama zbrala kar 62 točk, drugi je bil JAVOR - 37 točk (zmagali so v namiznem tenisu za moške, v odbojki za ženske), Prosveta je zbrala 31 točk (pospravila je tri zmage, namizni tenis ženske, odbojka moški ter rokomet). Nanos — 28 točk (zmaga v malem nogometu), Transavto - 26 točk (zmaga v košarki), Železnice (lanski skupni zmagovalci) in Gradnje po 20 točk, GG Postojna 13 točk, SKD 10 točk itd. Zmagovalci v posameznih panogah bodo zastopali postojnsko občino na vsakoletnih igrah sindikatov Primorske, ki bodo letos septembra v Postojni. Prehodni pokal za največje uspehe v vseh devetih panogah so letos osvojib predstavniki Postojnske jame, ki so zmagali kar Prehodni pokal za največje uspehe so do sedaj osvojili: Postojnska jama (trikrat), Nanos in LIV (dvakrat) in ŽTP (tudi trikrat). E. P. l8ll8»ilSS«li Šahisti Postojnske jame so zmagovalci DŠI uspehih jugoslovanske košarke, posebej podrobno pa tudi o pripravah za svetovno prvenstvo v Portoril j. Pozneje so se reprezentanti v prijateljskem srečanju pomerili z okrepljenim moštvom košarkarskega kluba Velenje, v katerem so zraven reprezentantov Jelovca in Ivkoviča zaigrali še člani celjske Kovinotehne in šoštanjske Elektre. Tekma, v kateri so zmagali reprezentanti s 114:80 (56:34) in ki si jo je ogledalo veliko ljubiteljev košarke od blizu in daleč, bo zagotovo precejšnjega pomena za nadaljnji razvoj košarkarskega športa v Velenju in v Šaleški dolini ter za njegovo še večjo uveljavitev med mladimi. Ljubitelji športa v Šaleški dolini pa si želijo v prihodnje še več takih doživetij. (vš) SESTAL SE JE ŠTAB ZA AKCIJO »NAUČIMO SE PLAVATI« Manj neplavalcev! Minuli ponedeljek je bila v prostorih ljubljanske Visoke šole za telesno kulturo prva seja republiškega štaba za akcijo „Naučimo se plavati". Poleg tega, da so na seji konstituirali štab, so se dogovorili tudi za program dela. Ker smo tako rekoč že na pragu druge polovice leta, zajema kratkoročni program dela le akcije, ki jih bo moč uresničiti še v letošnjem letu. Gre predvsem za izdajo dveh priročnikov, za tiskanje propagandnih letakov in seveda za organizacijo tečajev. O drugem programu štaba za akcijo ..Naučimo se plavati", to je o dolgoročnejšem programu dela, pa bomo v našem tedniku nekoliko obširneje poročali v eni izmed prihodnjih številk. UL. REPUBLIŠKO EKIPNO SINDIKALNO PRVENSTVO V ŠAHU Vsa tekmovanja bodo razdeljena tako, da bo del srečanj v Kidričevem, ostali del pa v Ptuju. V dneh, ko bodo potekale športne igre aluminijcev Jugoslavije, bodo imeli vsi tekmovalci brezplačen vstop na letno kopališče, prav tako pa tudi v telovadnico v osnovni šoli, kjer si bodo lahko pred napornimi tekmovanji nabirali novih moči. FRANCE MEŠKO RTV LJUBLJANA IN OliSS IDRIJA V hotelu ,.Zlatorog" v Bohinju je bilo od 7. do 9. junija XXVI. republiško sindikalno prvenstvo v šahu. Tekmovanja, ki je eno najmnožičnejših v naši republiki, se je udeležilo 21 šestčlanskih ekip, ki so si pravico nastopa zagotovile na predhodnih regionalnih tekmovanjih. grad Celje 68,5, 8. Železarna Jesenice 67,5, 9. Izbira' Ptuj 66.5, 10. Tekstilindus Kranj 62.5, 11. Papirnica Količevo 59, 12. Gorenje Velenje 58,5 itd. tega do desetega mesta pa so dobile knjižne nagrade in diplome. Tekmovanje je pod pokroviteljstvom Zveze sindikatov Slovenije zelo dobro izvedla Šahovska zveza Slovenije. Tri prvouvrščene ekipe so prejele pokale, ekipe od četr- SILVO KOVAČ Ekipe so tekmovale po Bergerjevem sistemu in po tridnevnih borbah so prepričljivo zmagali šahisti RTV Ljubljana v postavi: Bajec, Kržišnik, Slak, Sa-radjen, Plavčak, Perci in Brglez, ki so vodili od prvega kola in prehiteli drugouvrščeno ekip ObSS Idrija v postavi: Cuderman, Zaforivski, Kovač, Bevk, Šemrl, Crnobrnja in Makuc kar za 24,5 točke. Na tretjem mestu je pristala ekipa TAM Maribor. Med posamezniki je Vlado Plavčak (RTV Ljubljana) na peti deski premagal vse nasprotnike in edini zbral vseh 20 točk. Končni vrstni red: 1. RTV Ljubljana, 104,5 točke, 2. OSS Idrija 80, 3. TAM Maribor 79.5, 4. Litostroj Ljubljana, 72.5, 5. Stol Kamnik 69,5, 6. Krka Novo mesto 69,5, 7. In- Proga za trim tudi v Velenju Pred dnevi so dogradili prvo progo za TRIM tudi v Šaleški dolini. Komisija za oddih in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Velenje, ki je vodila to akcijo, je uredila TRIM progo v neposredni bližini mestnega središča, in sicer v gozdu za vilo Herberstein. V neposredni bližini so pokriti in letni plavalni bazen ter športna igrišča. Ta prva proga za TRIM ima 20 postaj, dolga je 2000 metrov, poteka pa po prijetnem terenu na področju, ki ga na- meravajo očistiti in Urediti spre-hajališče in park. Zanimanje za tovrstno obliko rekreacije je med prebivalci Velenja precejšnje, sicer pa komisija za rekreacijo in oddih pri občinskem sindikalnem svetu načrtuje izgradnjo še nekaj TRIM prog. Denar za ureditev prve TRIM proge v Šaleški dolni je prispeval občinski sindikalni svet Velenje, pomagale pa so tudi nekatere organizacije združenega dela ter mladina, ki je s prostovoljnim delom urejala teren. (vš) Zveza za športno rekreacijo in telesno vzgojo Partizan — • Šolski Ljubljana ter Šolski center za telesno vzgojo sta izdala brošu-rico HODI oziroma TEKMUJ ZA ZNAČKO SREBRNI ČEVELJČEK IN ZLATI ČEVELJČEK Publikacija na izredno domiseln način obravnava in propagira HOJO, to je osnovno obliko človekovega gibanja. »Človek hodi skoraj vse življenje, zato bi bilo prav, da bi ga noge držale čim dlje ..piše v ilustrirani brošurici. »Sodoben način življenja pa nas sili v to, da zelo malo hodimo. Zjutraj se odpeljemo na delovno mesto, mnogi tam presedimo osem ur. Sedimo po obedu, ko beremo časopis, sedimo pred televizijskim sprejemnikom .-Ce je treba v višje nadstropje, se raje odpeljemo z dvigalom. Tako postopoma izgubljamo potrebno telesno odpornost, slabi nam srce in vse bolj pridobivamo na telesni teži. Na srečo pa lahko zavestno preprečimo negativne posledice sodobnega načina življenja z raznimi obbkami gibanja. Ena od takih oblik je tudi hoja .. TEKMUJ ZA ZNAČKO SREBRNI ČEVELJČEK IN ZLATI ČEVELJČEK ŠT. 23 - 15. JUNIJA 1974 STRAN 15 HALOZE IN SLOVENSKE GORICE: SIGNAL - ZA POMOČ RAZVITEJŠIM PRODOR INDUSTRIJE - NUJEN V zahodnih Halozah, kjer še vedno ni elektrike, je narodni dohodek na prebivalca pod 2 tisoč dinarji, pravi v posebnem razgovoru z DE predsednik ptujske občinske skupščine Branko Gorjup Na kongresu jugoslovanskih komunistov smo se jasno dogovorili za pravilnejšo porazdelitev sredstev, za pot povezovanja Branko Goijup, predsednik občinske skupščine Ptuj znanja in tudi za to, da bomo ob tem vzbujali pri razvitejših ekonomski interes, da vlagajo v manj razvita območja. Tudi v naši republiki je še nekaj takih območij. Med njimi sta Haloze in Slovenske gorice, kjer je v nekaterih predelih narodni dohodek le 2.000! dinarjev letno. Trenutni socialno-ekonomski položaj v ptujski občini je kljub velikemu napredku še v relativnem in absolutnem zaostajanju za srednje in bolj razvitimi kraji v Sloveniji. Komunisti v občini se takšnega stanja krepko zavedajo. Vedno več pobud je za hitrejši korak iz nerazvitosti. Bitka ne bo lahka, saj jim za uresničitev srednjeročnega programa razvoja občine manjka 1 milijarda 600 milijonov dinarjev za investicijska vlaganja. V osrčju Slovenskih goric in Haloz so že zgodaj opozarjali na to, da bi bilo nujno iskati rešitve v dislociranih industrijskih obratih. Kraji bi se spremenili, ljudje bi začutili socialno varnost, odliv delavcev bi zajezili, novo ustvarjena vrednost pa bi ohrabrila tiste, ki še z nezaupanjem čakajo jutrišnji dan. ZAGAKAn K K Uk? NERAZVITOSTI V ptujski občini bodo morali čimprej izdelati demografski projekt, predvsem zahodnih Haloz in dela Slovenskih goric, da bi ugotovili, koliko je delovne sile, ki bi se lahko zaposlila v dislociranih obratih. To je nuj- Delo v vinogradih — občasen zaslužek. Za marsikoga tudi edini. no potrebno, če želijo zaposliti domačine, tiste, ki v svojih kmetijah rie vidijo prihodnosti in boljšega kruha. valcev. Poseben problem zaposlenosti je pri ženskah, ki je v ptujski občini najnižji v Sloveniji - - 37,9 %. Kot veste, nam je dejal BRANKO GORJUP, predsednik občinske skupščine Ptuj, je narodni dohodek Slovenije enkrat večji kot v naši občini. Od 66.000 prebivalcev je zaposlenih v družbenem sektorju proizvodnjo dela elektro' Zaposlilo bi se lahko 200 &\ cev. Tudi ptujska tekstilu1 dustrija ima velike razvoju1 črte. V Rogoznici je Delt2] čela graditi novo to' moških srajc, kjer bo naši1 poslitev nekaj sto delavce' bližnji prihodnosti naj bi v ski občini zrasla tudi tov; izdelavo okrasnih predmet' Ostal sem sam, nam je dejal kmet v Žetalah. Otroci so v Nemčiji že štiri leta. Kdaj bodo pri$ vem. le 13.800 ljudi. V tujino je odšlo z našega območja 4.500 delavcev. V desetih letih smo investirali na prebivalca le 875 din, v republiki 1.676 din. To so seveda podatki, ki narekujejo največjo angažiranost vseh za posepešen razvoj Haloz in Slovenskih goric. išče stikov z razvitimi delovnimi organizacijami in nudi komunalno opremljena zemljišča in delovno silo,“ odgovarja predsednik občine na naše vprašanje o pomoči razvitih. Intenzivni pogovori in nekateri konkretni dogovori so plod aktivnosti v zadnjem času. Tako na- alpake. Lokacija še ni dol0, postavila pa naj bi jo ^ Zlatarna skupaj s tujim ^ lom (po vsej verjetnosti skim). I Skratka, videti je, da P1] občina sledi zgledom pri odpiranju dislociranu', tov v manj razvitih ob# Bodo ostale Haloze ob morebitnih novih naložbah ob strani? To se ne sme zgoditi. Obdravska regija s Ptujem predstavlja središče zelenega plana Slovenije. Razvoj kmetijstva, kooperacij, živilsko-predeloval-ne in sploh prehrambene industrije je osnova za razvoj tudi teh krajev. Ob obronkih, kjer so stičišča komunikacij, pa moramo pričeti razvijati industijo. ŽENSKE OSTAJAJO DOMA Kot je povedal tovariš Gorjup, je v zahodnih Halozah na-: rodni dohodek na prebivalca tolikšen, kot poprečna mesečna plača kvalificiranega delavca. Dejstvo, da ponekod v Halozah še vedno ne poznajo oziroma ne uporabljajo elektrike, stanje še poslabša. Izredno slabe možnosti za zaposlitev v domačem kraju ali pa vsaj v njegovi bližini ter prometna izoliranost so povrhu vse bede povzročih vse "večje izseljevanje iz tega območja. V Leskovcu, Žetalah, Doleni in Stopercah ter v njihovih okoliših so se vasi številčno zmanjšale za 100 do 200 prebi- povedujejo v Makolah, na jugu Haloz, prodor Iskre s sicer manjšim proizvodnim obratom — a za kraj bo velikanska pridobitev. Precejšnje možnosti so v Makolah tudi za postavitev sodobne apnarne z letno proizvodnjo najmanj 100 tisoč ton hidriranega apna v prahu, ki ga v Sloveniji močno primanjkuje. Na obronkih Haloz, po vsej verjetnosti v Podlehniku, so po razgovorih z Gorenjem možnosti za postavitev obrata za Marsikje v Slovenskih fh ljudje še praktično asfalta. Napovedana in^f zacija bo nedvomno j želje in potrebe pospeš1* ’ delovna mesta, ki jih b° j prli v Halozah in sosed#,; cah, pa so porok, da v # njih domačijah ne hod ^ samo ostareli. Življenj6 bilo novo injekcijo. j JANEZ ^ FOTO: D. MODI11 DELAVSKA ENOTNOST GlasUo ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. nUr<-ja Sa urednišia odbor. Direktor, glavni i ^ i. -i- , f' a i, v.,.1■ Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313 VI, telefon uredništva 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033. Narocmnski oddel rj glavni ib urednik IVO TAVČAR. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, postni preuai tu vi, teieion ureunisiva jid-oiz, oio-o« i.. "““" e . ciala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, telefon 312-691. Račun pri Komunalni banki Ljubljana, št. 50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski banki st. 501-620-7-12100. Posamevna številka stagl Naročnina je četrtletna 25,00 din — polletna 50,00 din — in letna 100,00 din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica«, Ljubljana. Na po Sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1/72 z dne 23. januarja 1974 oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov