kuliurno - politično glasilo • s v e tov ni h domačih dogodkov 7. leto/Številka 12 V Celovcu, dne 24. marca 1955 Nespremenjena cena in kvaBiteta mleka Ministrski odbor se je pod predsedstvom poljedelskega ministra Thome posvetoval o ureditvi cen mleka in je sklenil, da se ne bo nič spremenilo ne pri ceni in ne pri kakovosti mleka, to je ne pri producentu in ne pri potrošniku. Deficit bodo krili s podporami iz javnih sredstev in v slučaju, da bodo podaljšali zakon o gospodarstvu z mlekom, ki poteče 30. junija, bodo zvišali znesek, ki je bil do zdaj določen z 20 groši na liter, na 21 grošev. Tako upajo, da bo ta problem rešen. Državni dohodki v februarju Finančno ministrstvo je sporočilo dohodke, ki jih je imelo meseca februarja. Pri javnih oddajah zvezne države je bilo 1 milijardo 337 milijonov 654.000 šil. dohodkov, od katerih so odstopili 436,520.000 šil. po proporcu deželam in občinam. Direktni davki so prinesli 560,42 milijonov (od tega dohodninski davek skoraj 142 milijo- Ali bo Churchill odstopil? Vesti o odstopu angleškega ministrskega predsednika Winstona Churchilla dobivajo vedno več podlage in po poročilih iz Anglije računajo zdaj s tem že tudi tisti, ki so na višjih položajih. Uradni zastopniki vlade niso hoteli dati o tej zadevi nobene izjave. Poznavalci položaja in politiki, ki Churchilla dobro poznajo, so mnenja, da polaga dosedanji ministrski predsednik veliko važnosti na točno izpolnjevanje zakona, kar pomeni, da bo sporočil termin svojega odstopa šele po razgovoru s kraljico Elizabeto II. Domnevajo, da bo to v prvih dneh meseca aprila, preden bodo odšli poslanci na velikonočne počitnice. Največ izgledov za Churchillovega naslednika ima dosedanji zunanji minister Eden, na Edenovo mesto bo pa verjetno prišel sedanji obrambni minister Mac M‘l-lan. Na splošno pa mislijo, da bo Churchill še nadalje obdržal svoje poslansko mesto v spodnji zbornici in bo vedno vladi na razpolago za kake posebne naloge. (Reuter) Egiptovska zastava ob Sueškem kanalu Te dni so ob Sueškem kanalu prvič izobesili egiptovsko zastavo. Ob tej priliki so Spremembe v diplomatski službi v Jugoslaviji nov, plačilni davek dobre 104 milijone, davek korporacij nekaj čez 41 milijonov, premoženjski davek dobrih 19 milijonov, obrtni davek 208 milijonov in zasedbeni skoraj 37 milijonov šil.). Dohodki prometnega davka znašajo skoraj 257 milijonov, zvezna doklada 128 m’l., carine 92 mil., trošarinski davek pa 144 milijonov šil. (od tega je bilo pri tobaku skoraj 78 milijonov dohodkov). Na pristojbine in podobno je pr‘šlo 156 milijonov šil. Prispevki za stanovanja in ponovno zgraditev znašajo 29 mil. in podobni dohodki še 26 milijonov šilingov. Januarja je bilo 1551 milijonov šil. dohodkov, kar pomeni, da so se državni dohodki februarja nekoliko znižali. Ministrstvo je pojasnilo, da je ta razlika nastala zaradi tega, ker so februarja pobrali le nekatere davke, ker večina se plačuje četrtletno, pa tudi zaslužek je bil manjši, ker zaradi neugodnega letnega časa zaposlitev ni bila popolna, pa tudi nekateri drugi davki so odvisni od letnega časa. (APA) priredili posebno svečanost, na katero so povabili tudi diplomatske zastopnike in visoke britanske častnike. Prišlo je tudi mnogo Egipčanov iz bližnjih mest. Eg!ptovski ministrski predsednik polkovnik Nasser je imel nagovor, v katerem je izjavil, da se s tem začenja nova doba v zgodovini Egipta in poudaril, da se zdaj morejo čutiti res proste. S tem dnem so prevzele egiptovske čete obrambo sueške cone. (Reuter) še en sovjetski minister odstavlen Radio Moskva je sporočil, da so sovjetskega kulturnega nrnistra G. F. Aleksandrova razrešili službe — zaradi nesposobnosti. Na njegovo mesto je bil imenovan sovjetski poslanik na Poljskem N. A. Mihajlov. Aleksandrov je veljal za prijatelja Ma-lenkova in ga je ta pred dobrim letom poklical na to mesto. Aleksandrov je eden najbolj znanih sovjetskih zgodovmarjev in filozofov in je imel visoke funkcije v centralnem komiteju. Je tudi član prezidija sovjetske Akademije znanosti in tajnik filozofskega oddelka. Med zadnjo vojno je vodil vso sovjetsko propagando. (AFP) Avstrija in zunanja politika Na svetovni pozornici se nekatera vprašanja vedno zopet ponavljajo in iščejo rešitve. Tako je vprašanje državne pogodbe za Avstrijo v teku celega desetletja ponovno v ospredju diplomatskih razgovorov in posvetovanj. Na zadnjem skupnem posvetovanju velikih štirih februarja leta 1954 v Berlinu je nekaj časa res izgledalo, da bo prišlo vendar do končnega sporazuma v tem vprašanju. Ostalo pa je vse pri starem. Le na znotraj se je avstrijski vladi posrečilo, da je nekoliko omilila pritisk zasedbenih sil predvsem na gospodarskem področju. Avstrijsko vprašanje pa je v zunanji politiki stopilo za leto dni v ozadje. Zunanji minister Sovjetske zveze je po letu dni zopet sprožil to vprašanje na posvetovanju vrhovnega sovjetskega sveta 8. februarja letošnjega leta v Moskvi. Avstrijska vlada je takoj pograbila to novo priliko n poskusila spraviti zadevo korak naprej. Iz vladine izjave je jasno razvidno, da tudi na avstrijski strani odobravajo vsakršno podporo velikih zaveznikov proti zopetni priključitvi k Nemčiji, toda istočasno stavi avstrijska vlada tudi zahtevo, da zajamčijo velike države tudi varnost pred vsako drugo priključitvijo. Med sovjetsko in dunajsko vlado so se vršili podrobni razgovori o tem vprašanju in bi po vsej verjetnosti Sovjetska zveza pozdravila obisk zveznega kanclerja ing. Raaba v Moskvi. Ravno na ta naslov je prišlo že več očitkov in sicer, da potujejo avstrijski politiki v zapadne države in Ameriko, da jih pa v Moskvo ni. Druga sovjetska zahteva pa je bila, da Avstrija ne sme nuditi nobeni državi vojaških oporišč na svojem ozemlju. Tudi v tej točki je avstrijska vlada zavzela jasno stališče; razume pa se, da je ravno rešitev tega vprašanja odvisna od zadržanja zasedbenih držav. Dokler zasedbene sile ustanavljajo taka oporišča po svoji mili volji, tako dolgo seve Avstrija za tovrstno početje ni odgovorna. Da bi podprli avstrijska prizadevanja po sklenitvi državne pogodbe, je panevropski kongres, ki je zasedal v nemškem mestu Ba-den-Baden sklenil, da z vso svojo moralno silo terja rešitev avstrijskega vprašanja. Kongres je sklenil poslati poseben poziv na vse članice Združenih narodov, da bi vsaj ena izmed teh pri mednarodnem sodišču v Haagu stavila zahtevo, da to sodišče pove svoje strokovno mnenje, če je država, ki je bila oropana svoje samostojnosti in svojega političnega odločevanja, odgovorna za vojno početje zasedbene sile. Nadalje naj bi to mednarodno sodišče izpovedalo, če je taka država dolžna, da trpi trajno vojaško zasedbo in pod pritiskom take zasedbe sprejema tudi obveznosti, ki škodujejo njenemu gospodarstvu in notranjepolitičnemu življenju. Po vseh dosedanjih izkušnjah pa izgleda, da je Sovjetska zveza porinila avstrijsko državno pogodbo v ospredje svetovne politike le sedaj in to v trenutku, ko je ravno francoski senat pri tem, da odobri oborožitev Zapadne Nemčije in sta obe nemški zbornici svoj pristanek že dali. Danes vse kaže, da bo francoski senat v teku tega tedna odobril to, kar je francoski parlament že sprejel, čeprav deloma pod pritiskom Anglije in Amerike. V veliki politiki je pač že tako, da tudi velike države v svojem odlo-čevanju niso povsem samostojne, marveč na tako odločevanje močno vpliva celotni svetovni položaj. Ko pa bodo vse zapadne države sprejele osnove vojaške medsebojne povezave, se bo seve tudi avstrijsko vprašanje pojavilo v novi luči in ni izključeno, da ga bodo Sovjeti Na jugoslovanskih diplomatskih mestih so nastale znatne spremembe. Za novega poslanika v Parizu je bil imenovan namestnik zunanjega ministra dr. Baebler, dosedanji poslanik v Parizu Srdjan Priča pa je bil poklican nazaj v zunanje ministrstvo v Beograd. Dosedanji poslanik v Turčiji Miša Pavičevič bo od zdaj zastopal jugoslovanske interese v Atenah. V Atenah je bil do zdaj Radoš Jovanovič, ki bo šel na službeno me- in tudi drugi zopet povezali z ostalim nemškim vprašanjem. Ni pa izključeno, da se bodo Včliki trije ali celo štirje le zopet usedli k skupni mizi in tam poskusili priti v enem ali drugem vprašanju do enotnejšega gledanja. To pot bodo ubrali, ko bodo videli, da je vojaška moč na obeh straneh približno enaka in nobena stran nima gotovosti vojaške zmage v svojih rokah. sto v Rio de Janeiro. Poslanika iz Tokia Maksa Baceja pa bodo poslali v Stockholm. (ST). Napetosti med Cerkvijo in državo v Argentini Napetosti med Cerkvijo in državo v Argentini še naraščajo. Pred kratkim je Peronova vlada črtala z liste priznanih praznikov pet katoliških praznikov in to utemeljila s tem, da je treba argentinsko proizvodnjo čim bolj povišati. Argentmski škofje so izdali pastirsko pismo, v katerem protestirajo proti ukrepom vlade. Ta je namreč prepovedala tudi verske procesije in verska zborovanja na javnih prostorih, cerkvenim dostojanstvenikom ni dovoljeno govoriti po radiu in nekaj javnih nastavljencev je bilo zaradi verskega prepričanja odpuščenih iz službe. (AP) Cena 1 Šiling KRATKE VESTI Mejo bodo na novo merili med Tirolsko in Bavarsko. Z deli bodo začeli v kratkem. (APA) Na gripi je zbolel tudi britanski zunanji minister Eden in je moral zaradi tega pre-lož ti svoj obisk v Turčiji. (AP) Do nemirov je prišlo na otoku Cipru. Povod je dal proces proti 13 Grkom, ki so obdolžen5, da so pripravljali državljansko vojno. Demonstranti so vdrli v sodnijsko poslopje in osvobodili dva obtoženca. Vendar ju je policija kmalu odkrila in spet zaprla. (AFP) Tudi na Poljskem so obrnili po novem kurzu Sovjetske zveze. Pri otvoritvi poljskega parlamenta, pri kateri je bila navzoča tudi delegacija višjega sovjeta, je ministrski predsednik Cyrankievicz poudaril, da bo treba povišati proizjvodnjo težke industrije. (Reuter) Na Formozi so baje pripravili že nekaj atomskih bomb, ki jih pa smejo uporabiti le v resnem slučaju in na izrecno dovoljenje predsednika Eisenhovverja. Japonska bo plačala 12.25 milijonov švicarskih frankov kot odškodnino za škodo, ki jo je prizadejala v zadnji vojni švicarskim državljanom. V sovjetskem delu Nemčije se morajo dijaki v prostem času od srede februarja do konca marca udeležiti akcije za zbiranje starih cunj, papirja in kosti. (AP) V Ameriki imajo letalske formacije z o-gromnimi bombniki, ki služijo kot nosilci za manjša letala, ki med poletom odletijo in spet pristajajo na velikih bombnikih. Po ameriških uradnih poročilih so v zadnjih 18 mesecih odpustili iz obratov, kjer izdelujejo orožje, iz varnostnih razlogov 4000 delavcev. (AP) Sovjetska vlada je preklicala naročila raznih predmetov za več milijonov funtov šterlingov pri nekaterih britanskih firmah. (AP) V Parizu je nastopila bolgarska baletna skupina, ki je predvajala bolgarske narodne plese. Med gledalci je prišlo do demonstracij in pretepov. (AP) Pretekli teden je demonstriralo v glavnem mestu Belgije 300 žena proti znižanju družinskih doklad. Poklicati so morali policijske pomožne čete, ki so demonstrantke razpršile. (Reuter) V severozahodni švedski je zasul snežni plaz 17 smučarjev. Ker sp hitro začeli z reševalnimi deli, so mogli rešiti 13 življenj, 4 smučarje so pa odkopali že mrtve. (Reuter) Do težke nesreče je prišlo pretekli teden v Jonskem morju. Silen vihar je poškodoval grški ribiški parnik, da se je začel potapljati. Na pomoč mu je prišel britanski potniški parnik. Posrečilo se jim je rešiti pet mož posadke potapljajoče ladje, pri nadaljnjih reševalnih poskusih pa je utonilo poleg 11 mož ponesrečenega parnika še osem mornarjev, ki so s čolni šli na pomoč ponesrečencem. (Reuter) Neki 14-letni angleški šolar je pobegnil od doma z namenom, da bi šel v Eg’pt gledat grobove faraonov. Dobili so ga šele v južni Franciji :n poslali domov. Časopisna poročila so pripomogla pobeglemu dijaku, ki se je spet pridno doma učil, da je dobil uradno povabilo od egiptovskega predsednika za obisk dežele faraonov. Einstein, znan po svoji relativnostni teoriji je obhajal 14. 3. svoj 75. rojstni dan. Einstein živi zdaj v Ameriki v mestu Prin-cetown. (Reuter) V italijanskih ekspresnih vlakih bodo imeli tolmače za angleško, francosko, nemško, srbsko in špansko, ki bodo pomagali tujim turistom. Politični teden Po svetu ... Politična bomba ... Amerikanci delajo poskuse z atomskimi in vodikovimi bombami. V noči od 17. na 18. marec pa so spustili v zrak politično bombo, ki je vsekakor bolj razburila duhove ameriških zaveznikov in nasprotnikov kakor vsaka drugovrstna bomba. Vsi se še spominjamo, da so se v teku zadnje vojne ponovno sestali na skupna posvetovanja zastopniki Amprike, Sovjetske zveze in Velike Britanije. Bili so to tako-zvani „Veliki trije”: Roosevelt, Churchill in Stalin. (Tudi Hitler in Mussolini sta imela taka posvetovanja in sanjala o zmagi.) Eno takih posvetovanj je bilo tudi v času od 4. do 11. februarja 1945 v Jalti na polotoku Krim ob črnem morju. V tem času je bil konec druge svetovne vojne pred vrati in bilo je treba izdelati načrte, kako si bodo zavezniki razdelili med seboj vojni plen in kako bodo zarisali karto nove Evrope. Tudi taka vprašanja so izredne važnosti, ker se je v zgodovini že dostikrat pripetilo, da so si zavezniki za časa boja bili edini, pri delitvi plena pa so se sami med seboj stepli. Saj tudi tokrat izgleda podobno. Ker je bila Hitlerjeva Nemčija skupni sovražnik, je prva skrb delitve veljala Nemčiji. Tako je bilo na konferenci v Jalti govora o delitvi Nemčije v pet ali celo sedem držav. Prusijo bi bilo po mnenju vseh treh treba ločiti od ostale Nemčije. Na jugu Inemškega ozemlja je Churchill zahteval zvezo nemških držav med Avstrijo, Bavarsko, Wiirtemberško in Badensko z glavnim mestom na Dunaju, to naj bi bila nekaka podonavska konfederacija. Churchill je zahteval tudi pritegnitev Ogrske k podonavski zvezi, toda Stalin se je temu odločno uprl. Posvetovali so se tudi o potrebi povojnih ukrepov o osebah, ki so bile najbolj krive izbruha vojne. Tu je Stalin odločno zahteval, da ne sme biti nobenih usmrtitev brez pravega sodnega postopka. Bilo je mnogo govora o zapadni poljski meji in v tem vprašanju so si bili v bistvu vsi edini. Tudi Churchill za izselitev Na konferenci v Jalti je Churchill zastopal mnenje, da je vojna stala nemški narod 6 ali celo 7 milijonov ljudi in je tako nastal v Nemčiji sami prostor za nove milijone, katere bo treba spraviti z vzhoda, da bo Poljska zmogla probleme, ki se bodo pojavili v novi Poljski. Poljsko samo je treba zadovoljiti in odškodovati za ozemlje, katero si bo po vojni vzela Sovjetska zveza. Nemčiji je treba vzeti Posarje in Porurje, torej premog in železo, ker sta ravno ta dva činitelja osnova nemške vojne industrije. V nemškem narodu naj se iztrebi elita na ta način, da bo uničenih 50.000 oficirjev. Načrti za Vzhod Ameriki in Veliki Britaniji je bilo veliko na tem, da bi tudi Sovjetska zveza vstopila v vojno z Japonsko. Sovjetskemu državnemu vodstvu in tudi ljudski miselnosti pa je bilo največ na tem, da se izogne dvema frontama, ker je bila itak obremenitev na zapadni fronti zelo težka. Ker pa je februarja 1945 na zapadu bila odločitev dejansko že padla, so tudi Sovjeti pristali na vstop v vojno proti Japonski, seve so si od zaveznikov dali zagotovila glede ureditve povojnih prilik na Daljnem vzhodu. Vse te podrobnosti razgovorov je zapisoval Rooseveltov tajnik in tolmač Alger Hiss na raznih papirčkih. Ta Hiss pa je bil pozneje kot komunistični vohun obsojen. Hiss je imel na Roosevelta močan vpliv in je bilo na ta način Stalinu možno, da je skoraj v vseh svojih zahtevah uspel. Seve je treba poudariti, da so bili Sovjeti za taka posvetovanja v vsakem slučaju tudi dobro pripravljeni in so probleme bolje poznali kakor Amerikanci. Taki zapiski so seve po vseh državah izredna politična tajnost in se kot taka tajnost tudi čuvajo; pri nas v Avstriji je navada, da se šele po 50 letih dovoli objava, ko so vsi udeleženci razgovorov že mrtvi. Politična nespretnost To, kar so napravili Amerikanci z objavo teh zapiskov, bi po vsej verjetnosti Angleži ali Francozi ne napravili nikdar. Angleška in francoska diplomatska spretnost bi takega koraka ne dopustila. To objavo pa so dali Amerikanci proti izrecni volji Angležev in to še v času, ko se bije v Franciji še vedno boj za odobritev pariških do- govorov glede zopetne oborožitve Nemčije. V Jalti so se namreč veliki trije posvetovali tudi o nepomembni vlogi, katero naj bi Francija igrala po vojni kot nekdanja velesila. Amerikanci so torej udarili tudi Francoze „z lopato po glavi”. Da je razburjenje v Veliki Britaniji veliko in resno, pa je danes razumljivo še prav posebno iz razloga, ker ti zapiski obremenjujejo tudi Churchilla, ki je tedaj v mislih delil Nemčijo, danes pa se z vso silo zavzema za njeno zopetno oborožitev. Gotovo je, da si Amerika s to objavo ni pridobila novih prijateljev, pač pa si je sama ustvarila v zunanji politiki velike težave. Danes si bo vsakdo zelo dobro premislil, da bi tudi v najožjem krogu političnih posvetovanj odkrito govoril, kakor so govorili „Veliki zavezniki" še v Jalti, ker pač obstaja možnost, da bodo tudi taki zaupni zapiski objavljeni, deloma celo iztrgani iz vse povezanosti, in bodo tako dajali povsem drugo sliko, kakor so jo predstavljali v času razgovora. Če se Amerikanci in predvsem zunanji minister Dulles niso zavedali daljnosežno-sti teh objav prej, se jih bodo gotovo še v polni meri zavedli in verjetno tudi v notranji politiki republikanci ne bodo želi tistega uspeha nad demokrati, katerega pričakujejo za jesenske volitve. Danes blatiti umrlega predsednika Roosevelta, ki je leta 1945 govoril za vso Ameriko in gotovo napravil usodne napake, ni okusno. Bolj bi ustrezalo potrebi časa, da bi se diplomati iz Rooseveltovih napak učili. Revolucija v delavski stranki V britanski delavski (laburistični) stranki pa se težave nadaljujejo. Revolucionarja Bevana, ki je hodil nekam svojo politično pot, so iz skupnosti poslancev izključili, niso ga pa izključili iz stranke same. Vendar pa je tudi prva izključitev komaj dobila navadno večino in zaenkrat še ni vidno, bo li Bevan potegnil tudi druge poslance za seboj ali pa bo ostal sam kot neodvisen tudi še naprej član parlamenta. Pri teh težavah v delavski stranki bi imeli seve konservativci, ki so na vladi, jako dobre izglede, da bi razpisali predčasno nove volitve in gotovo tudi zmagali. Sedaj pa je udarila politična bomba ameriških objav, ki dela tudi ministrskemu predsedniku Churchillu težave. V Belgiji pa kulturni boj V Belgiji sta od zadnjih volitev na vladi liberalna in socialistična stranka. Krščanski konservativci, ki so bili leta na vladi sami, so v hudem boju za versko šolo, katero hoče vlada odpraviti. Demonstracije katoliških organizacij proti vladni šolski politiki so bile prepovedane. Zapadna Nemčija je odobrila Zvezni svet Zapadne Nemčije je končno odobril pariške dogovore. Pred tedni že je nemški parlament z veliko večino sprejel to pogodbo, ki naj da Zapadni Nemčiji popolno politično svobodo, jo vključi v Za-padno evropsko obrambno zvezo ter ji dovoli zopet oborožitev. Istočasno je zvezni svet sprejel resolucijo, v kateri poudarja, da je sedaj prva naloga zopetna združitev obeh Nemčij, na miren način ter izvedba volitev v obeh delih in priprava nove ustave za vso Nemčijo. ... in pri nas v Avstriji Najbolj je avstrijsko javnost zaposloval tudi prošli teden Molotov predlog glede avstrijske državne pogodbe. Za avstrijsko vlado je bil odgovor, kot smo zabeležili že zadnjič, zelo težak. Saj se je pri tem morala ozirati tudi na Zapad, predvsem na Ameriko, ki ima pač v svojih projektih za organizacijo tako zvane ..evropske varnosti” tudi glede Avstrije svoje namene. Saj ni neznano, da bi se v slučaju popolne nevtralizacije Avstrije stezal dolg nevtralen pas od Švice sem, obsegajoč mogočno gorovje Alp, ki bi odrezal ameriške postojanke v južni Nemčiji od oporišč v Italiji. Sredi prošlega tedna pa je Avstrija svoj odgovor le odposlala. Preko naših meja je ta odgovor vzbudil zanimanje, ker je sprejel ruske zahteve (garancije proti priključitvi in nevtralizacijo) na eni strani, na drugi pa vendar vso zadevo spretno potisnil vsem štirim zasedbenim silam pod nos, češ: „Vi se zedinite, mi smo pa itak voljni.” Ker pa seveda pogodbe brez vseh štirih ni, ni pričakovati, da bi tozadevna pogajanja kmalu stekla. Znano je, da Zapad pred ratifikacijo »Pariških dogovorov” noče pogajanj, Sovjeti na drugi strani pa bi radi pogajanja prej. Iz poučenih krogov na Dunaju poročajo, da Avstrija vsekakor želi ostati v zadevi državne pogodbe s Sovjeti v stiku in se pogovori baje po diplomatski poti na-daljujejo. Da bi postal Dunaj glavno mesto neke južnonemške države, ki bi celo vključevala po možnosti Madžarsko, so se menda svoj čas menili v Jalti. To smo povzeli iz objave jaltskih dokumentov, katere je nenadoma stavilo ameriško zunanje ministrstvo javnosti na razpolago. O tej zadevi poročamo na drugem mestu, zanimivo je le še dejstvo, da misel južno-nem-ške države v avstrijski javnosti nima nobenih korenin. Zgleda, da so izumrli oni, ki so še vedno sanjali o veliki »podonavski državi pod nemškim vodstvom,” danes se nacionalni krogi zanimajo le še za »združitev Nemčije” in za to, kako bi odvrnili vsako možno nevarnost za njeno edinost. Jugoslovanski minister za industrijo, g. Franc Leskošek, se je mudil na uradnem obisku v Avstriji. Trgovski minister dr. Illig mu je na Dunaju priredil sprejem, kjer so z obeh strani zatrjevali, kako važno je, da se gospodarsko sodelovanje med obema državama še poglobi. O konkretnih sklepih ni bilo nič slišati, pač pa pravijo, da so govorili o ureditvi odplačila dolgov, ki jih ima Jugoslavija še do Avstrije iz dosedanjih trgovskih pogodb. V Nižji Avstriji je prišlo zopet do spora med koalicijskima strankama. Kmetijska zbornica pod vplivom OeVP je sklenila posebno resolucijo, ki oriše kmečke zahteve glede ureditve cen, ter uravnave uvoza in izvoza živil. SPOe pa se je postavila temu po robu, češ da kmečki zastopniki skušajo podražiti živila na račun delavcev. Spora še ni uspelo poravnati in pravijo, da se bo ravno na tem področju bila pri prihodnjih volitvah najostrejša borba. Huda trenja so nastala v pododboru državnega zbora, ki se bavi z novo postavo o socialnem zavarovanju. Socialno ministrstvo pod vodstvom socialistov je izdelalo tozadevni osnutek, ki so ga pristojni zastopniki institutov socialnega zavarovanja ter zastopniki delavskih zvez odobrili. V pododboru pa je naletel pri zastopnikih OeVP na odpor. Vključili so se tudi zdravniki, ki zahtevajo, da bi po novi postavi dobili več plače. Zdaj dobijo namreč od bolniške blagajne za četrtletje 23.— šil. na bolnika, v bodoče pa naj bi dobili 30.— šil. Računali so, da bo nova postava prišla že junija tega leta pred parlament, vendar je zaradi navedenih nesporazumov zvezni kancler inž. J. Raab izjavil, da na to ni treba računati pred letom 1956. Zanimivo je v tej zvezi tudi dejstvo, da se nekateri krogi trudijo, da bi ustanovili več bolniških blagajn; vsak delavec bi sicer že moral biti zavarovan, vendar pa bi lahko po svoji prosti volji pristopil k tej ali drugi. Vendar ni računati, da bi ta prizadevanja bila uspešna in bo v glavnem ostalo pač približno pri tem, kot je sedaj. Socialisti so imeli na Dunaju posebno konferenco, ki se je bavila s problemi prosvete. V tej zvezi so razni mednarodni listi zapisali, da je pač pri socialistih konec le zgolj gospodarskih in socialnih zahtev, ki so bile običajne po prvi svet. vojni. Tudi oni uvidevajo, da je stranki za uspešno nadaljnje delo treba tudi močnega kulturnega delovanja. človek le ni stroj in ima tudi duhovne potrebe. Prosvetni minister se je lotil nove ureditve pouka na šolah, kot smo že zadnjič omenili. Reševanje teh problemov bo zelo dolgotrajno. G. minister je na nekem zborovanju omenil, da je treba rešiti tudi vrsto materialnih vprašanj. Manjka modernih laboratorijev in šolskih poslopij. Na vse to bo torej treba misliti. Na Koroškem .se je mudil g. dr. Kreisky, državni tajnik v zunanjem ministrstvu. Pravijo, da je on ena najmočnejših in najvažnejših oseb v vodstvu SPOe. Da je med SPOe in OeVP na Koroškem zaradi dvojezične šole zavladalo »premirje”, je menda v glavnem delo dr. Kreiskyja, ki je pri svojemu koalicijskemu sopotniku temu primerno nastopil. V Beljaku je g. državni tajnik sprejel tudi delegacijo kmetov iz Ziljske doline. Ta mu je povedala svoje želje glede ureditve njihovih posestev, ki ležijo v Italiji. Dr. Kreisky je dejal, da z Italijo vodijo tozadevna pogajanja in da upa, da bo vprašanje dvolastnikov ugodno rešeno, kot se je to zgodilo na jugoslovanski meji. Težave v Trstu Da bi obrnili pozornost javnosti na težak' gospodarski položaj v Trstu, so pretekli teden oklicali v Trstu enourno stavko, s čemer so se strinjali tudi tovarniški ravnar tel ji. Glavni namen te stavke je bil, da protestirajo pri rimski centrali, ker preveč zanemarja tržaške probleme in ne reši zadovoljivo perečega tržaškega gospodarskega položaja. Poudarjajo, da je število brezposelnih v Trstu naraslo od odhoda zaveznikov od 15.000 na 25.000 in da še niso sklicali mednarodne konference, ki bo sklepala o možnostih poživitve prometa v tržaškem pristanišču. Doslej vedo namreč samo neuradno, da bo ta konferenca verjetno enkrat sredi aprila. Da pomirijo preglasne kritike, so v Rimu objavili, da bo minister za trgovsko mornarico Tambori po veliki noči obiskal Trst. Minister za transport Mattarella pa je obljubil, da bodo zgradili še drugi tir na železniški progi med Trstom in Benetkami in je tako upanje na poživitev tržaškega pristanišča bolj realno. (AP) Dunajski Burgtheater v Ljubljani Pretekli teden je gostoval v Ljubljani dunajski Burgtheater. V dveh večerih je pokazal visok nivo avstrijske odrske umetnosti. Prvi večer so igrali Goethejevo »Ifigenijo na Tavridi” v režiji R. Aslana. V vlogi Gresta je nastopil Albin Skoda, ki je pokazal visoko znanje pravega umetnika, enako tudi Liselotte Schreiner v naslovni vlogi, Fr. Hobling kot tavriški kralj Toas, Fred Liebvvehr kot Orestov prijatelj in H. Her-be kot poslanec. Kritika je to delo zelo pohvalila in omenja, da je Burgtheater s tem dokazal, da je vreden in dostojen velikega slovesa in tradicije ter da upravičeno uživa mednaroden sloves. Drugi večer so zaigrali Schnitzerjevo tro-dejanko »Ljubimkanje” in enodejanko »Poslovilni večer” (Souper), ki sta pa lažji stvari. Deli je režiral Ernst Lothar, kot igralci so pa nastopili: mnogim že iz filma znani Hans Moser, potem Robert Lindner, Aleksander Trojan, Inge Konradi in Gusti Wolf. Tudi ta predstava je dosegla pri gledalcih obilo priznanja, tako da so bile po mnenju kritika salve ploskanja na videz umirjenih in zadržanih gledalcev premočno priznanje. Kakor so pri Goethejevi Ifigeniji pokazali igralci visoko odrsko kulturo ter lepo govorno umetnost, pa so se odlikovali drugi večer z neprisiljeno igralsko prirodnost-jo in lahkotnim obvladanjem govorice. Bilo pa je to gostovanje velik uspeh. SLOVENCI ________doma hi po sorta_______________ Zadnji simfonični koncert Slovenske filharmonije je dirigiral dr. Milan Horvat, ki je že drugo sezono dirigent radijskega orkestra v Dublinu na Irskem. Kot solistka je nastopila dunajska pianistka Edith Farnadi, ki spada med največje klavirske virtuoze, ki so kdaj nastopali v Ljubljani. Lep uspeh Karla Rupla je bil njegov violinski koncert. Na klavirju ga je spremljal Marijan Lipovšek. Najprej sta zaigrala Beethovnovo »Sonato” v G-duru, nato balet »Puldnella”, ki ga je skomponiral Igor Stravinski na teme Pergolesija, in Bachov »Adagio ih fuga”. Od slovenskih komponistov sta podala Lipovškovo delo »Andante” in Krekovo »Humoresko”. Zaključila sta koncert z »Introdukcijo in rondom”, ki je ena najboljših skladb francoskega komponista Saint-Saensa. Pino in Pia Mlakar sta se po dveletni odsotnosti vrnila spet v Ljubljano in njuno delo je pokazalo že lepe sadove. Zlasti je uspela predstava Delibesovega baleta »Cop-pelia”, v katerem je nastopda Veronika Mlakarjeva in še dva gosta iz Miinchena — Heino Hallhuber in Walter Matthes. V Parizu je z uspehom nastopil dirigent Ciril Cvetko, ki je že drugič gostoval v Parizu. Poleg njega pa je nastopil s koncertom violinist Igor Ozim, nato je bil pa še povabljen na sodelovanje pri velikem umetniškem večeru, ki ga je priredilo Društvo prijateljev Francije. Marijina kapelica na Brezjah prenovljena V Marij:nem letu je bila na novo preurejena MarijTna kapelica na Brezjah in prav ob slovesnem zaključku tega leta, dne 8. decembra, jo je blagoslovil ljubljanski škof. Verni Slovenci so hoteli dati tudi zunanji izraz svoji ljubezni do Marije s tem, da so ji postavili v njenem letu lepšo kapelico na Brezjah. Najbolj je bil potreben popravila oltar, ki je bil lesen in že zelo trhel. Bilo je nevarno, da se poruši. Obnovitvena dela so krili v glavnem s prostovoljnimi prispevki, zlasti so prspevali ameriški Slovenci, pa tudi drugi izza meja, ki v velikem številu obiskujejo to narodno božjo pot. Novi oltar je nekoliko manjši, kot je bil prejšnji in je pomaknjen nekoliko v ozadje. Je ves iz marmorja in fino izdelan. Prav iposebno umetno je izdelan tabernakelj in kovinasti svečniki ter v loku izpeljani lestenci, ki osvetljujejo Marij’no podobo v ozadju, ki prosto visi na zadnji steni nad oltarjem. Tla so pokrita s črnim marmorjem, tudi stene so pokrite prav do stropa z marmornatimi ploščami slonokoščene barve. So pa prazne, le na vsaki strani sta ob oknih in v kotih po dva pozlačena kipca svetnikov, ki se lepo odražata od gladkih sten. Lepo je urejen tudi strop, na katerem dajejo medene kroglice videz zvezdnatega neba. Vsa kapelica daje vtis preproste in hkrati vzvišene lepote in veličastja, s katero je hotel slovenski človek počastiti svojo Mater. ^puiDijo, da ima elita,. .J 1 Na dijaških in zlasti akademskih sestankih se čestokrat poudarja, da je akademska mladina elita svojega naroda. Zato mislim, da bi bilo dobro, da si pobliže ogledamo, če smo ali nismo elita svojega naroda oz. v kolikor smo in v kolikor nismo. Naj na kratko objasnim pojem mase in pojem elite. Pod pojmom mase razumemo skupino ljudi, v sebi nerazčlenjene, povezane med seboj s skupno idejo, enakim čustvovanjem in poželenjem, na škodo posamezne osebnosti. Človek mase torej ni sposoben lastne presoje in lastnega zaključka, ne uravnava svoj h dejanj po lastnem preudarku, temveč pod vplivom .in sugestijo drugih. Pod pojmom elite pa razumemo člana vodilne plastj neke družbe, torej človeka, ki samostojno razmišlja, presoja in ukrepa ter kot tak odločilno vpliva na svojo okolico. Zgrešeno bi bilo misliti, da je med elito in maso neka ostra meja. Celo vsak posameznik se v gotovih vprašanjih človeškega udejstvovanja obnaša kot masa, v gotovih kot elita. Tako se v zdravstvenem vprašanju ljudje več ali manj slepo podvržejo zdravnikovim navodilom, obnašajo se kot masa. Tudi tehnične pridobitve se v širših krogih sprejemajo brez razmišljanja o njihovem nastanku in ustroju. Ravno tako ni nujno, da je strokovnjak, ki brez dvoma pripada eliti v svoji stroki, istočasno tudi moralna elita svojega naroda, še bolj zapleteno postane vprašanje med maso in elito v vprašanjih javnih zadev. Medtem ko je reševanje raznih zdravstvenih, gospodarskih, tehničnih in podobnih problemov vprašanje strokovne izobrazbe, zadevajo javni problemi direKtno ob človeka in njegovo psiho. Zafo zahteva njih reševanje — poleg spoznavanja problema — tudi široko poznavanje ljudi, zadosten čut za takt ter gotov zgodovinski čut zlasti v političnih vprašanjih, torej lastnosti, ki slone predvsem na ž‘vljenjski izkušnji ter prirojenem smislu, na lastnostih, ki se ne dajo pridobhi z izobrazbo. Res je sicer, da izobrazba nudi neke vrste duševno orodje za reševanje narodnih problemov in to morda bolj poglobljena srednješolska kot pa visokošolska, ki je zaradi svoje specifičnosti omejena le na ozko področje človeškega udejstvovanja. Upoštevan moramo, da sestoji javno življenje poleg gospodarskih tudi iz politično-psiholoških momentov ter da je v vseh plasteh naroda več ali manj samoizobražencev, ki znajo v svojem okolju vse te momente bolj ali manj dobro presojati, izvajati lastne zaključke m zavzemati samostojna stališča; s tem pa vplivajo tudi na mnenje svojih sosedov — t. j. ustvarjajo javno mnenje. Ta takozvana naravna elita se v borbi za življenjski obstanek pojavi sama ter zavzema v vsakem zdravem javnem življenju odločujoče mesto. Ne išče družabnih privilegijev, ker se svojega vpliva največkrat niti ne zaveda. Vsaka umetno ustvarjena elita pa nujno teži za monopolizacijo javnega življenja in, ko izvede svoje upravičene ali neupravičene reforme, pride slej ko prej v skupek ljudi, ki hočejo za vsako ceno obdržat} privilegirane položaje, pa čeprav je življenje že davno zanikalo nadaljnjo potrebo njihovega obstanka. V koliko mi — kot akademiki — pripadamo vrstam naše narodno-politične elite, je vprašanje, na katerega ne moremo na splošno odgovoriti. Zgrešeno bi bilo, če bi se smatrali že zaradi akademske narave svojega bodočega poklica avtomatično kot politična elita našega naroda. Ravno tako bi bilo napačno prepričanje, da nam morajo nud:ti naši akademski naslovi v reševanju naših narodnih zadev kakršnekoli družabne predpravice. Koliko smo oziroma koliko nismo naša narodno-politična elita, more dati odgovor za vsakega posameznika izmed nas le bodoči razvoj in življenje samo. Akademik. izbrane dela DCuiaerpi JHelka PRVA KNJIGA - CELJE 1954 Malo nenavaden pojav je železniški voz na cesti sredi Dunaja. Ko so priredili razstavo o sili v službi človeštva, so tja prepeljali kar cel voz na primernem vozilu na gumijastih kolesih. atomski (AND) Da počasti osemdesetletnico pisatelja Ksaverja Meška, je Mohorjeva družba v Celju sklenila izdati izbor njegove proze. To narekuje hvaležnost do avtorja, ki je začel sodelovati v mohorskih publikacijah 1898 in ostal Družbi zvest do današnjega dne, to je nad 55 let. Prva knjiga je že izšla pri Mohorjevi družbi leta 1954. Že po zunanji opremi in lepi vezavi knjige nam je Družba podarila res jubilejno delo pisatelja. Obsega 436 strani in ima tele črtice in novele in izbor zgodovinskih spisov: Hrast, Drama na vasi. Lakomnik, Njiva, Srakoperjeva hruška, Zaradi mačka, Berač, Norec, Zadnja ura Mateja Prosena, Starca Matije pravica, Požigalec, Bedak Martin, Sreča, Drama izza davnih dni, Črna smrt. Opombe. Posebne dragocene so tudi te zadnje opombe k posameznim črticam, ker nam razkrivajo velik del pisateljevega življenja. Skoda, da imajo te opombe tako droben tisk. Izšle bodo še tri knjige; druga knjiga: „Na Poljani” in več krajših črtic, ki so ji po snovi sorodne. Tretja knjiga: Lirične črtice iz najbolj branih Meškovih knjig: „Ob tihih večerih” in „Mir božji”, nadalje legende o Frančišku Asiškem in pa črtice iz meščanskega okolja. Četrta knjiga: Me-škove avtobiografske črtice in njegovi spominski spisi, razen tega pa še urednikova (prof. Viktor Smolej) obširna študija o pisatelju. Ker bo celotno delo dokončano šele v pri- hodnjih letih, želimo pisatelju, da bi mogel doživeti in preživeti izdajo svojih del. Saj imamo za to vse upanje, ko pri popolnem zdravju kljub svojim 80 križem oskrbuje gorsko župnijo, mnogokrat hodi v snegu in viharju v 2 uri oddaljeni Slovenj Gradec, oskrbuje dekanijo, se letos pripravlja na birmo v svoji župniji in na spremljanje škofa ob birmovanju po svoji dekaniji. Pri vsem tem napornem delu pa še rad pomaga na prižnici in v spovednici vsem svojim mlajšim sosedom. 304 ŽENSKIH POSLANCEV V ZDA V narodn. skupščinah 48 ameriških držav sedi sedaj skupno 304 ženskih poslancev. Od teh jih pripada republikancem 186, demokratom 116, dve pa nista pri nobeni stranki. V senatorski zbornici zvezne države je 20, v poslanski zbornici pa 284 ženskih članov. Do zdaj še ni bilo nikoli toliko ženskih zastopnikov v zakonodajnih korporacijah Združenih držav Amerike. SMRTNA KAZEN ZARADI TATVINE Ker je kradel državno imovino, je bil po poročilih časopisa „Dunavska Pravda” v Bolgariji obsojen na smrt Vasilij Ivanov Kratov, Boris Korabov pa na 20 let zajx>ra. Obdolžili so ju, da sta se nepostavno prilastila tekstilije v neki trgovini za obleke. Še dva druga, med tema žena na smrt obsojenega, sta bila obsojena tudi na zapor zaradi pomoči pri tatvini. FRAN tRJAVEC, PARIZ: koroški Slovenci (31. nadaljevanje) XIX. PRVI KOROŠKI KMEČKI UPOR IN POLOŽAJ SLOVENSKIH KMETOV OB KONCU SREDNJEGA VEKA Ta strašni poraz je zadal smrtni udarec slovenski kmečki zvezi. Kar niso opravili Turki, so dovršili potem nemški plemiči in polovili še preostale puntarje. S tem je bilo uporniško gibanje zadušeno in plemiči s habsburškim cesarjem vred so se zopet oddahnili. Tako se je žalostno končal prvi večji slovenski kmečki upor, ki je zajel velik del slovenske Koroške, predvsem pa Spodnjo Ziljo in ozemlje severno od Drave od zgornje Bele do Krke. Razne stiske so poganjale kmete sicer še tudi v naslednjih letih v manjše krajevne upore (n. pr. 1. 1482. proti vetrinjskemu samostanskemu gospostvu, naslednje leto pa v Kanalski dolini), toda zrasti je moral šele zopet čisto nov rod, da se je povzpel tudi do novega velikega osvobodilnega poskusa (1515). Tako so ta prva prizadevanja nekaterih junaških in požrtvovalnih mož zaradi premajhne odločnosti večine propadla in slovenski kmet je moral potem seveda nositi tudi posledice te svoje lastne napake. Spredaj očrtane vojne težave, ki jih je imel nesposobni, a grabežljivi cesar Friderik III. Habsburški, so nujno samo utrdile položaj deželnih stanov, tako da je postajal vladar vedno bolj odvisen od njih, a kmet ni ime! seveda sploh nobenih političnih pravic. Toda naravna skupnost slovenskih dežel se kljub temu, da so bili njih ..stanovi” nemški, ni le ohranila, temveč celo od leta do leta utrjevala in poglabljala. Da bi nastopali enotno nasproti vladarju, so namreč začeli stanovi vseh treh slovenskih dežel, Koroške, Štajerske in Kranjske, prirejati že od 1. 1453 dalje celo skupne „gene- ralne deželne zbore”. Prvi (in pozneje še večkrat) se je vršil v Velikovcu, naslednji pa v št. Vidu ob Glini, v Gradcu, v Mariboru, v Ljubljani in drugod. Mesta so se jako okoristila s splošnim blagostanjem XIII. in XIV. stol. in tudi vojne in druge težave XV. stol. jih dolgo niso skoro nič prizadele. Glede na to se je razvil v njih trdno stoječi meščanski stan in si znal pridobivati vedno večje svoboščine. O njih tedanjem blagostanju nam še danes pričajo mnogi umetniški spomeniki, zlasti mogočne gotske cerkve iz tedanje dobe. Šele proti XV. stol. so pa začela tudi naša mesta čutiti propad trgovine, zmanjšanje kupne moči kmečkega prebivalstva in konkurenco južnonemških mest. Mestno prebivalstvo je sestajalo namreč skoro zgolj iz trgovcev in obrtnikov. Obrtniki posameznih strok so bili tedaj vzorno organizirani v svojih „cehih”, ki so se razvili iz cerkvenih bratovščin. • Splošni razvoj položaja kmečkega stanu smo omenili že ponovno, toda za ocenjevanje njegove usode so bile podrobnosti še važnejše. Te pa niso bile jako različne le po posameznih deželah, temveč tudi v posameznih predelih iste dežele, di, celo pri posameznih podložnikih iste vasi. Pred prihodom pod frankovsko oblast so se delili stari Slovenci v glavnem vdve plasti, to je v svobodnjake in „ n e v o 1 j n i k e ”, katerih položaj je bolj ali manj sličil položaju sužnjev. Iz prvih se je polagoma izcimila še plast nekakega staroslovenskega plemstva, a oblika suženjstva pri nevoljnikih je dobivala polagoma tudi jako različne stopnje — od trde do milejše. Toda po svojem številu so svobodnjaki še vedno daleč prevladovali nad nevoljniki. Ko so prevzeli v stari Karantaniji oblast Franki, so prinesli s seboj tudi svoj fevdalni pravni in socialni red. Večina premaganih slovenskih upornikov je padla sedaj na stopnjo nevoljnikov, mnogo pa jih je še tudi nadalje ohranilo popolno svobodo. Frankovski svetni in cerkveni knezi, ki so dobivali od vladarja velika zemljišča v Karantaniji, so obdelovali ta s podložnimi jim nemškimi kolonisti, ki so jih dovajali iz nemških dežel, ter s slovenskimi ali svojimi lastnimi nemškimi nevoljniki ( L e i b e i g e n e). Franki so pač polagoma prevzeli v deželi upravno oblast, toda v pravni red se niso vtikali. Tako je veljal tudi za nemške koloniste tisti pravni red, ki so ga prinesli že iz svoje domovine, a Slovenci so ohranili še nadalje svojega lastnega. Tako je že v tem pogledu zavladalo v deželi dvojno, precej razlikujoče se pravo, namreč slovensko in nemško, kar se je večkrat močno izražalo tudi v položaju kmečkega stanu. Že spredaj smo povedali, da je bil n. pr. obseg „slovenskih” in ..nemških” kmetij precej različen. Toda tudi nemški svetni in cerkveni velikaši so prihajali v Karantanijo iz raznih nemških dežel, kjer so vladali tudi kolikor toliko različni pravni običaji. Vsi so razen tega skoro čisto samostojno gospodovali na naši zemlji in vsak izmed njih je uvajal svoje lastne predpise in navade. Tako torej v visokem srednjem veku v deželi ni vladalo samo slovensko in nemško pravo, temveč celo različno od gospostva do gospostva in to seveda tudi glede razmerja med zemljiškimi gospodi in podložnimi kmeti. šele od XIV. stol. dalje, ko so zavladali na Koroškem Habsburžani in je začela ugašati tudi najprej dotedanja samostojnost svetnih velikašev in za njimi še cerkvenih, se je začela pokazovati tudi težnja po nekaki pravni enotnosti v deželi, toda močni sledovi starih razlik so ostali vidni potem še v XVIII. in celo v XIX. stoletju. Ker pa so bili kmetje celo v posameznih vaseh podložni navadno čisto različnim zemljiškim gospodom, torej nikakor ni mogoče niti za sdmo Koroško govoriti o popolnoma enakem položaju kmetov, temveč je bil večkrat prav bistveno različen od pokrajine do pokrajine, jako pogosto tudi od vasi do vasi in večkrat celo od kmetije do kmetije. (Nadaljevanje sledi) CELOVEC Vsako nedeljo in praznik je v stari bogoslovni cerkvi v Priesterhausgasse nedeljska služba božja ob pol 9. uri. Nov nadzornik za srednje šole Na predlog prosvetnega ministra je državni predsednik dr. Kdrner imenoval za Koroško nadzornika za srednje šole v osebi prof. dr. Franca Arnolda. Prof. Arnold je poučeval do sedaj na celovški realki zgodovino in zemljepisje. Novi nadzornik je dunajski rojak in je tudi že pred vojno služboval na celovški realki in bil leta 1938 ob zasedbi Avstrije iz službe odpuščen. Njegov predhodnik je bil januarja 1954 umrli dvorni svetnik dr. Hugo Schwendenwein. Pričakujemo, da bo nadzornik Arnold imel tudi za slovenske šolske potrebe toliko razumevanja kakor njegov prednik. Obsodba na dosmrtno ječo V četrtek, dne 17. marca, je celovško deželno sodišče obsodilo na dosmrtno ječo Mairijo Rom in njenega sina Engelberta Rom, ki sta 24. novembra 1954 ubila mož.a oziroma očeta in ga nato obesila v drvarnici. Posebna surovost se pri tem umoru še izraža v tem, da sta si navila radio, ki jima je igral poskočnice, ko sta opravljala svoje morilsko delo nad možem oziroma očetom. ŠTEBEN V PODJUNI Petek, dne 11. marca, je bil za štebensko faro velik dan: imeli smo dan vednega £e-ščenja, katerega smo opravili dobro. Predvsem smo ga preživeli v molitvi, premišljevanju pridig in dobrih naukov. Očistili smo seve tudi svoje duše, to pa še zaradi tega, ker stojimo tik pred Veliko nočjo. Na dan sv. Jožefa, dne 19. marca, zjutraj pa je umrla v 81. letu Ana Mesner, pd. Rič-nikova v Štebnu. Rajna je bila vsa leta kljub svoji visoki starosti še kar krepka in zdrava, toda zadnje čase jo je prisilila bolezen v bolniško posteljo. Vedno močneje otekanje nog in notranje komklikacije so ji pretrgale nit življenja. Lep pogreb je imela v ponedeljek, dne 21. marca dopoldne. Cerkveni pevski zbor ji je prepeval žalo-stinke na domu, ob grobu in v cerkvi. Marsikateri kmet, ki jo je ob številnem poletnem delu rabil, jo bo težko pogrešal, kajti bila je delavna in rada pomagala, kjerkoli se je pojavila potreba. Zelo rada je tudi hodila v cerkev. Naj počiva v miru! GLOBASNICA Nadvse lepo je bilo v Globasnici, ko so pripeljali Fatimsko Kraljico, da se ji pokloni cela fara in jo prosi, da bi nam Ona izprosila milosti za nas vse. Fara se je tega zavedala in tako je bil obisk cerkve za časa 'bivanja Fatiinske Kraljice zelo dober. Ne moremo se zadosti zahvaliti preč. g. misijonarju za prelepe nauke in besede. Najlepše pa je bilo v nedeljo, ko je bil dan vednega češčenja. Navsezgodaj zjutraj so se postavili globaški možje in fantje, ki jih je bila polna cerkev, in so sprejeli sv. zakramente. Vsa čast vam, ki dajete drugim faram dober vzgled! Vsa čast tudi globaškim ženam in dekletom, ki ste krasno ovenčale oltar, kot bi bilo meseca majnika in ne sredi zime! Kako lep je bil kip sredi lepih cvetlic, da se človek kar ni mogel nagledati, čudovito lepo pa je bilo v nedeljo zvečer. Že pred začetkom večerne sv. maše, ki jo je daroval domači g. župnik, je bila cerkev polna moških. Po maši je bila pridiga č. g. misijonarja, v kateri se je zahvalil Fatimski Kraljici, da je v teku tridnevnice tako očividno delila milosti, in se poslovil od nje. Potem se je domači g. župnik zahvalil č. g. misijonarju za ves njegov trud. Poudaril je, da naj globaška fara nikoli ne pozabi, da je imela v svoji sredi Fatimsko Kraljico in naj ji ostane zvesta. Želimo č. g. misijonarju, da bi imel povsod, kamor ga bo poslal naš nad-pastir, tako lep uspeh kakor v Globasnici. Po petih litanijah pa so še pevci v slovo zapeli ,,Z Bogom, dan’s Marija pravi”. Nato so dvignili kip z oltarja, štiri dekleta so se Mariji poklonile in jo prosile, da bi jo smele nesti. Dekleta, štejte si to v svojo največjo čast. — Potem smo prepevali, dokler niso Marije prenesli v avto in jo odpeljali. — Kljub slabemu vremenu in snegu so prišli ljudje iz 1 in pol ure oddaljenih krajev Ti ms tiaJiomkem in vendar so bili srečni, kar se jim je na obrazih videlo. — Pa še na nekaj ne smemo pozabiti, na našega domačega g. župnika! Ljubi Bog naj vam povrne vaš trud, ko ste nam tako lepo pripravili milostipolne ure. M. D. Zaključek kuharskega tečaja V nedeljo, dne 20. marca, smo imeli v Globasnici zaključno prireditev kuharskega tečaja. Kljub slabemu vremenu so se farani in okolišani v zelo lepem številu odzvali našemu povabilu, da si ogledajo bogato razstavo in se prepričajo o delu in marljivosti naših deklet, ki so, kakor tudi vodstvo tečaja, zastavile svoje moči in znanje, da bi bila razstava ena najlepših, kar jih je bilo v zadnjih letih. To je brez dvoma tudi bila. Isto velja tudi za popoldansko kulturno prireditev. Obširnejše poročilo o tečaju, razstavi in kulturni prireditvi bomo zaradi pomanjkanja prostora priobčili prihodnjič. ŠKOCIJAN Ob zadnjih občinskih volitvah smo postali škocijanarji znani ali celo razvpiti. Ko so možje volili župana, naenkrat predvideni računi niso več „štimali”. Po volilnem rezultatu bi bilo računati s socialističnim županom. Ker pa je eden izmed socialističnih odbornikov oddail prazen listek, je dobil sedanji župan g. Serajnik večino in tako bil zopet za štiri leta izvoljen za ško-cijanskega župana. Vse to ne bi bilo nič hudega. Ko pa so praznovali pri Pukartu volilno zmago, je menda g. Pukart povedal, da so temu socialistu, ki je oddal prazen listek, OeVP-jevci ponudili 10.000 šilingov. Iz tega gostilniškega prerekanja je nastal sodnijski proces, ki je imel za posledico obsodbo Pu-karta na tri mesece ječe. ST. VID V PODJUNI Pust je minil pri nas skoraj brez svatb. Kar po praznikih se je poročil en par iz spodnje fare, drugi par pa je bil poročen v Celovcu. Tudi pri nas imamo neki par, ki se je poročil čisto na tihem, pa nič zato. Se pa vendar še znajde kakšna teta, ki nam prinaša jmšte, ki ne vsebujejo kaj slabega, še dobro delo nam storijo, da vemo črtati dotične osebe iz fantovskega in dekliškega seznama. Zato želimo vsem novoporočenim parom vso srečo na njih novi življenjski poti! Za družabnost v pustu je skrbelo Slovensko prosvetno društvo”, ki je dne 13. 2. uprizorilo v novi dvorani pri Voglu igro „Plavž”. Obisk je bil zelo dober. Igralci so svoje vloge brez izjeme dobro podali in zaslužijo vse priznanje. Nastopili so tudi domači pevci. Napovedana prireditev igre dne 27. februarja pa je vsled bolezni enega igralca izpadla. Ker že naravnost bolestno kričanje in pisarjenje o neki ..slovenizaciji” Koroške niti po pustu ne misli resno prenehati, hočemo ugotoviti, da je že drugi pismonoša, ki je uslužben pri nas, odkar nas je zapustil pismonoša Tonej Furjan, nezmožen slovenščine. Četudi nimamo osebnih pritožb proti sedanjemu pismonošu in njegovemu predniku, se ne moremo ubraniti vtisa, da je tako postopanje od strani poštne direkcije le namen in ne slučaj. Da bj ne bilo toliko slovenščine zmožnih pismonoš, ki bi naj bili nastavljeni vsaj v izrazito slovenskih okoliših, je kratko malo neverjetno. Dne 2. marca t. 1. se je v Sinči vesi ponesrečil s svojim motom'm kolesom naš domačin č. g. Tinej Šturm. Zdravi se v sanatoriju Marije Pomočnice. Zadobil je večkratno prelomljenje udov in poleg tega še notranje poškodbe. Kmalu po novi maši je moral kot bolničar v vojno, po vojni pa je bil le malo časa med nami. Nato je bil premeščen v Ettendorf v Labotsko dolino, pred kratkim pa v Breze (Friesach). Iz vsega srca mu želimo, da bi kmalu in popolnoma ozdravel. Dne 15. 2. t. 1. je umrla Matevžičeva mali v Pogrčah v 90. letu starosti. Dolgo vrsto let je bila prednica mrtvaške bratovščine. Več let je prebila v bolniški postelji in je bila poleg tega še popolnoma slepa. Dne 17. februarja smo rajno izročili na farnem pokopališču blagoslovljeni zemlji. Večni ji mir, žalujočim sorodnikom naše sožalje! MOHLIČE Vsa naša fara je doživela v tem postnem času tako lepe dneve, da jih ne moremo primerjati z najlepšimi prazniki. Našo faro je obiskala Fatimska Marija. V sredo zvečer že v temni noči smo bili zbrani pred vasjo s prižganimi svečami in pričakovali Marijo. Nenadoma smo zagledali na ovinku klanca vso razsvetljeno Fatimsko Marijo, ki so jo nosile naša dekleta. Marsikomu je zaiskrila solza v očeh ob tem lepem bližanju Marije. Pri križu je pozdravil najprej Marijo gospod župnik. Nato so jo z ubrano pesmijo pozdravili naši pevci, med petjem pa so lepo deklamirali otroci in dekleta Mariji v pozdrav. Po pozdravu se je razvrstila lepa dolga procesija v farno cerkev. Gospod salezijanec je pozdravil z ganljivim govorom Marijo, ki prihaja zato v našo faro, da nas vse kot dobra Mati pripelje k Bogu. Nato je sledila misijonska obnova cele fare. Nič ni nikogar zadrževalo, vse je polnoštevilno prihajalo v cerkev tako k misijonskim - pridigam kakor k svetim zakramentom. Le nekaj jih ni moglo v cerkev, tem je pa na dom prinesel Jezusa g. misijonar. Slišali smo po radiu že večkrat naše otroke, a posebno priznanje zaslužijo naši pevci z obema pevovodjema. Pri vseh sv. mašah so lepo prepevali. Žrtvovali so ure in ure, da so s temeljito pripravo res lepo peli v čast Mariji. Zadnji dan, sklep misijona in slovo Marije, je bil za vse nepozaben. Pri prvi sv. ma^ši so fantje in možje pristopili k sv. obhajilu vsi. — Vsa čast jim! Pri drugi sveti maši pa vse matere, dekleta in otroci. Popoldne je bila cerkev napolnjena kot še nikoli v Mohličah. Spravna pridiga je res zadela vse v dno duše. Poživili smo vero v Jezusa in jo javno izpovedali. Sklepi svetega misijona nas bodo vodili v življenju. Ob koncu vse slovesnosti, ko smo odpeli zahvalno pesem in ko so dvignili na velikem oltarju Fatimsko Marijo, so pa pevci zapeli „Z Bogom dan’s Marija pravi”. Slovo je vedno težko, to smo vsi občutili tedaj; kar težko nam je bilo, da je odhajala Marija od nas. Nas vse je obiskala dobra Mati božja. Doživetje je bilo tako lepo, da s temi skromnimi besedami nismo niti zdaleč povedali, kar smo sami občutili. Ob koncu gre vse priznanje vsem, ki so veliko žrtvovali, da je vse tako lepo uspelo, zlasti pevcem, otrokom in vsem onim, ki so za vse vaje in priprave največ žrtvovali. Marija jim bogato povrni! BELJAK Ravnatelj tukajšnje ljudske šole g. Gott-fried Timmerer je bil od zveznega predsednika imenovan za provizoričnega nadzornika za ljudske in glavne šole beljaškega o-kraja. G. ravnatelj je ugleden šolnik, pač pa ne zna slovenskega jezika, čeprav je v beljaškem okraju 25 dvojezičnih šol — ali bi jih vsaj moralo biti. Kako bodo uredili inšpekcijo teh dvojezičnih šol, ni bilo objavljeno. ŽELUGE Dne 5. marca je zatisnila svoje oči blaga Pipanova mati, Marija Plaveč. Leta 1911 je prišla kot nevesta iz hodiške fare in dolgo let delovala na lepem Pipanovem posestvu. Že dalje časa je bolehala in dne 5. III. je podlegla bolezni. Kljub visokemu snegu se je zbralo mnogo ljudi ob njenem pogrebu, mnogo ljudi je tudi prišlo iz. hodiške fare. Rajna je bila res prava krščanska žena in je kaj rada zahajala v farno cerkev. Vsej Pipanovi družini izražamo globoko sožalje. Blaga mati naj počiva v božjem miru! DOLE PRI SKOČIDOLU Dne 20. t. m. je med maziljenjem za umirajoče mirno zaspala v Gospodu Marija He-ber, pd. Sustršinja v Dolah. Rajna je bila iz znane Jesenikove hiše v Lipi nad Vrbo in sicer je bila sestra rajnega nenadoma predlanskim umrlega Jaka Reichmana. Bila je vzgledna katoličanka, članica Tretjega reda iti zvesta svojemu narodu. Usoda ji ni bila mila, saj smo jo našli tudi v izšeljeni-štvu, kjer je morala mnogo pretrpeti. Pogrešali jo bomo v cerkvi, pri Tretjem redu in povsod, kjer se je izkazala kot aktivna žena. Naj ji bo domača zemlja, katero je tako ljubila, lahka! BILČOVS (Električna luč je zagorela) Dan 19. marca je bil za Bilčovs in okolico pomemben dan, kajti ta dan se je izpolnila srčna želja vseh, da bi tudi pri nas zasvetila električna luč. Že v jeseni ■se je sestal odbor, ki si je postavil nalogo, preskrbeti, da bi tudi v naše kraje vendar že enkrat prišla elektrika. Odboru, ki mu je načeloval gospod Mlinaritsch iz Želuč, se je posrečilo izpeljati to veliko delo. V jeseni so v naših gozdovih začela padati drevesa za drogove, ki so jih spravljali na kraje, od koder bi se potem peljali na svoje kraje. Morali so biti nato še impregnirani. To delo je oskrbela tvrdka ,.Im-pregna”. Jame so .kopali ljudje sami, da bi drogi mogli trdno stati. Začelo se je delo postavljanja in pri tem delu je bila zima zelo ugodna, če bi bil zapadel zgoden sneg, bi zdaj še ne imeli luči. Napeljevali so potem tudj žico, kar je bilo primeroma kmalu napravljeno. Domači delavci so pridno pomagali zraven in tako odsluževali stroške za napeljavo, drugi pa so si lepe denarje prislužili. Veliko delo pa je bilo inštalacija v posameznih hišah. To delo so med drugimi izvršile firme: Dulinig, Schulnig, Pfeifer. Ko je bilo vse to dokončano, so morali vse v vseh hišah pregledati in potem smo z veseljem pričakovali dneva, ko nam bo v resnici zasvetila električna luč. Veliko ljudi se je zbralo pri brlčovskem transformatorju, kjer so pričakovali gospoda dežel, glavarja Ferdinanda Wedeniga, njegova namestnika gg. Ferlitscha in Kras-niga. Bile so zastopane vse firme, zastopniki Kmetijske zbornice, KELAG-a in mnogo drugih odličnih gostov. Bil je navzoč IŠČEM KUHARICO za majhno podeželsko župnišče. Pogoji so zelo ugodni, tudi za starejšo osebo. Naslov pri upravi lista. tudi naš okrajni glavar gospod dr. Marko, Vse goste in posebno gospoda deželnega glavarja je pozdravila deklica Meini Schel-lander in mu podarila šopek svežih nageljnov. — Pri transformatorju se je zbrala velika množica, kjer je načelnik odbora g. Mlinaritsch pozdravil goste imenoma in skupno in dal izraza veselju, ki vlada danes med nami, ko bomo vključeni v električno omrežje. V imenu občine Bilčovs je pozdravil goste g. župan Bartl, potem je domači g. župnik imel nagovor v slovenskem in nemškem jeziku in nato blagoslovil napravo. Izpregovoril je tudi ravnatelj KELAG-a in razložil pomen, korist in tudi nevarnosti elektrike in tudi povedal, da je KELAG tista potrebna organizacija, ki preskrbuje tudi podeželje z električnim tokom in kj bo tudi zanaprej skrbela, da bodo kmečki domovi končno vsi dobili tok za luč in za pogonsko moč. Lepo je razložil namestnik dežel. glavarja Ferlitsch, koliko dela in skrbi je bilo potrebno, da so bile vse ovire odstranjene in da smo prišli do cilja. Končno je izpregovoril še sam deželni glavar in je potem stopil k" transformatorju, da je vključil tok v nizko omrežje. Sirena na gasilnem, domu je zatulila in luči v domov.h so zažarele; med to slavnostjo so zvonovi iz lin doneli v čast vsej slavnosti. Pri Miklavžu se je potem zbralo veliko ljudi, tudi vsi delavci in zastopniki firm in vseh oblasti so bili tam zbrani in se med petjem in godbo veselili tega pomembnega dneva. Naj bi ta naprava bila vsem v pravo korist in blagor in naj bi zaradi toka nikoli ne prišel nihče v škodo. SLOVENSKE ODDAJE V RADIU Nedelja 27. 3.: 7.20 Duhovni nagovor. 7.25 S pesmijo pozdravljamo... — Ponedeljek 28. 3.: 13.55 Poročila in objave. Za našo vas. IS.^S Predstavljamo vam: Rožanski trio. — Torek 29. 3.: 13.55 Poročila in objave. Zdravniški vedež. Kulturne vesti. — Sreda 30. 3.: 13.55 Poročila in objave. Iz domačih logov (poje mešani sekstet iz Kotmare vesi). 18.45 Mali leksikon. — četrtek 31. 3.: 13.55 Poročila in objave. Kmečki koledar: Od pusta do Velike noči. — Petek 1. 4.: 13.55 Poročila in objave. Akustični mladinski list. 18.45 K'k je bon pa k k je še kcj. -Sobota 2. 4.: 9.00 Od pesmi do pesmi... 18.30 Dva koroška pesnika. Zvočna slika za radio. Napisal Jaka špicar. Izvajajo Sentjakobčani. — Nedelja 3. 4.: 7.20 Duhovni nagovor. 7.25 S pesmijo pozdravljamo. Kdo le naš konkurent ? „Najbli/.ji sosed ali mnogi v naSem kraju in domovin:.” Tako nekako je odgovoril učenec na neki kmetijski šoli. Bolj natančno si oglejmo te naše konkurente. Moj prvi konkurent je najbližji sosed! Gotovo, če ima bolje urejeno gospodarstvo, lep red pri strojih in orodju, ki ga je v jeseni namazal z ostanki olja; če je že pri pregledovanju strojev in orodja odbral polomljene in pokvarjene dele ter jih dal v popravilo že takoj v jeseni. Morda je že med letom ugotovil, da bo treba kupiti še kaj novega, praktičnega, boljšega, da bo delo na kmetiji čim laže in pravočasno opravljeno. Med temi, ki radi kupujejo nove stroje, je tudi nekaj takih, ki kupijo vsak stroj in orodje, ki ga na svoji kmetiji samo po enkrat na leto rabijo. Potem pa gre iz rok v roke, od soseda do soseda, dokler ga ne polomijo. Tak stroj ali orodje, ko je popravljeno, ni nikoli več toliko vredno in tudi ni več tako močno. Denar, ki je v mrtvem inventarju, se najhitreje vrne nazaj, če ga čim več rabimo doma ,in po potrebi z njim zaslužimo delavca ali kakršnokoli protiuslugo, ki ima čelo večjo vrednost kot denar. Pomen strojev Kmet, ki ima vse najpotrebnejše stroje . in orodje, bo vedno imel kmetijo lepo in pravočasno obdelano. Pridelek bo zato bolj- ostanek za krmo prašičev. Ta naš razgovor pa naj ne izzveni kot propaganda za nakup potrebnih kmetijskih strojev. To nalogo imajo agenti in ne mi, ki smo pri kmečkem delu zaposleni. Mi bi si radi z najpotrebnejšimi stroji in praktičnim orodjem olajšali in pospešili delo na kmetijah. Želimo samo to, da bi nam bilo lepo in bi naša mladina ne silila od doma v mesta, v tovarne itd. Pri tem raz-gotvoru imamo pred očmi pob po kateri moramo priti do visokih pridelkov in nekaj prostega časa, ki bi ga rabili za lastno izobrazbo in skupno delo v vasi, fari itd. Več časa bi lahko posvetili družini, vzgoji otrok, ureditvi gospodarstva in gospodinjstva, prodaji odvištrh pridelkov itd. Imeli bi čas pogledati si napredno-urejena gospodarstva, ali vsaj poslušati praktična predavanja, ki bi morala biti taka, da bi kmet odhajal od njih navdušen za delo in napredek. Kdor bo vse to dosegel v naj višji meri, bo postal konkurent v vasi, kraju in deželi. Prav je treba rabiti pamet in pridne roke. Naša dežela je lepa in polna lepot. Vsako leto je ne samo ob jezerih, tudi po kmečkih domovih polno letoviščarjev — domačih in tujih. Lepše bodo urejeni naši domovi, lepša polja, travniki, sadovnjaki, gozdovi, več bo tujcev, katerim bomo lahko oddali lepo urejene sobe ali celo kuhinje. Tem pa zopet prodali sadje, zelenjavo, mleko, maslo, jajčka, perutnino, pitane prašičke itd. Do- Ker luč avtomobilov slepi voznike, ki pripeljejo od nasprotne strani, so na prostoru med obema smerema naredili pregraje, s katerimi skušajo ugotavljati učinek luči. Po poskusih bodo potem nasadili na določenih prostorih zeleno grmičje, tako da bo tudi zunanji videz kar primeren. (ANO) ši in višji. Na takih njivah ni plevela in zemlja je vedno sproti zrahljana, če se za-skorji. Kjer imajo na kmetiji svoje stroje in orodje, so pridelki pravočasno spravljeni pod streho in zemlja za novo setev zopet „pravočasno” pripravljena. Brez dvoma, da bo delo s strojem prihranilo veliko časa in denarja, ki bi ga izdali za delavce. Pri tem pa ne smemo prezreti, da nam stroj prihrani in ohrani telesne moči in čas, ki ga bomo lahko porabili za lastno izobrazbo in počitek. Če smo pa pri številnem delu na kmetiji vezani izključno na delo svojih rok in moramo redno najemati tuje delovne moči, moramo imeti stalen vir dohodkov, iz katerega bomo plačevali delavce. Kjer je pri hiši premalo domačih delovnih moči, je edina rešitev: dober stroj, s katerim gospodar opravi marsikatero delo sam. Na primer v času košnje pokosi in z grabljicami spravi skupaj in že s pomočjo samo enega delavca zdeva na pripravljene ostrvi. Ostanek po obeh straneh pa spet hitro skupaj pograbi. Pri žetvi z navadnim strojem je res treba več delavnih rok. Kjer imajo na večjih površinah samoveznico, tam pa dva Jahko vse požanjeta in zraven hodi le ena delavka, ki po potrebi koncu, pri obračanju, odstrani snope, da ne pridejo pod stroj. Kjer imajo „vsedel” (»Vielfacher”), zahteva sajenje krompirja manj truda in je hitro opravljeno. Pni delu s tem strojem pride krompir enakomerno globoko v toplo zemljo. Obdelovanje je zopet olajšano in hitro opravljeno. V jeseni ga zopet s posebnim izruvačem (Roder-jem) spravimo iz zemlje, kjer ga pobiramo in že takoj sortiramo za kuhinjo, seme in bro blago bo dobro plačano, švicarski kmet tako dela, zato pa ima gospodarstvo iepo urejeno in je res vsestransko napreden gospodar in naš močan konkurent. Le na ta način bi takole pridobljen denar laže uporabili nazaj za izboljšanje našega gospodarstva. Drugi konkurent bi lahko bile dobro urejene kmečke zadruge. Takih zadrug je veliko v Švici. Tu kmet proda poljske pridelke in celo pitano živino, teleta, prašiče, jajca itd. Zadruga pa naroči potrebna umetna gnojila, semensko žito,‘krompir, razkužila, škropiva, celo premog in drva. Marsikje imajo zadruge v mestu prodajalno kmečkih pridelkov, kjer je v zalogi vedno sveže blago. Zadruge tudi dostavljajo hotelom, restavracijam in drugim večjim odjemalcem svežo zelenjavo in sadje na dom. To je važno zlasti tam, kjer nimajo primernih shramb in skladišč. Veliko vrednost imajo zadružne mesnice in prekajevalnice. V Švici je tudi veliko zadružnih oziroma vaških hladilnic, v katerih ima tamkajšnji delovodja dolžnost, da skrbi za red in snago v teh prostorih. Velik del uspeha je odvisen od poštenosti v zadrugi zaposlenih delavcev in prodajalcev. Dohodki so potrebni, ker so izdatki pri poslovanju in zopet izdatki za razvoj in napredek. Namen zadrug V zadrugi bi mogel biti le tisti kmet, ki ima smisel za skupnost in za napredek, že beseda sama pomeni, da vsak član-zadruž-nik istočasno pomaga drugemu zadružni-ku-kmetu, ker mu olajša nakup in prodajo. V skupnosti’ je moči Isti pomen imajo Našim gospodinjam^ Oče v družini (Razmišljanje ob praznovanju očetovskega dneva) Prejšnji teden smo praznovali god sv. Jožefa — Stebra družin. To naj bi bil obenem tudi praznik naših očetov — očetovski dan. Vendar je bilo med nami prav malo slišati o praznovanju očetovskega dneva. Tu pa tam so na Jožefovo vsaj gospodje župniki posvetili v svojih pridigah nekaj lepih misli in vzpodbudnih besed možem — očetom. O kakšnem zunanjem praznovanju v naših prosvetnih domovih pa ni bilo prav nič slišati. Je mar to prav in pravično do naših očetov? * Kmečka gospodinja, vrla krščanska žena, vdova, mati petih odraslih in preskrbljenih otrok pravi: „Bolj ko potekajo leta, bolj čutimo, kadar se o praznikih vsi zberemo za mizo, da manjka med nami prvega in poglavitnega — očeta. Njegov stol je prazen, sirote smo. Da, družina brez očetove osebnosti je sirota, kajti tudi najboljša mati ne more nadomestiti očeta kakor tudi najboljši oče matere ne. Oče — glava družine! Velika beseda, velika čast, kdo je je vreden? Gotovo dober družinski oče! Zakaj skrben družinski oče je res pravi steber družine. Pod svojim plaščem varuje srce družine — svojo ženo in otroke. Žena in otroci se pod tem očetovim okriljem počutijo varne in preskrbljene v vsakem oziru. Kako prijetna mora biti zavest očeta, da je glava in varuh svoje družine, obenem pa seveda polna odgovornosti in skrbi! Mar ne zaslužijo taki očetje, ki se te svoje naloge v družini zavedajo in jo izpolnjujejo, da se jih spomnimo na njihov dan? Žal pa imamo toliko slabih družinskih poglavarjev. Vidimo, da družine propadajo, pa strogo sodimo žene, jih grajamo, opominjamo, naj se zavedajo svojih naravnih materinskih dolžnosti. Prav malo pa mislimo pri tem na može, ki so pravzaprav po-četniki vseh zablod te dobe in je ženstvo na splošno danes igrača v njihovih rokah. Zakaj se vedno izmikamo spoznanju, da poleg dobrih mater potrebujemo tudi dobrih očetov; da družina ne more ozdraveti, dokler ne ozdravi družba, v kateri imajo prvo besedo moški. Kako naj bo slab človek, slab kristjan dober družinski poglavar? Pravimo, da je treba vzgojo deklet od vsega početka usmeriti na materinski poklic. In dekle mora ob vsaki priliki slišati: „Kakšna mati, kakšna gospodinja pa boš?” Kdo pa fanta kdaj opomni: „Kakšen oče, kakšen družinski poglavar pa boš?” „Sveto spoštovanje drugega pred drugim — to je zakon”, pravi nemški modrec. In sv. Pavel opominja poleg žen tudi može. Spoštujte svoje žene ...” Kako malo najdemo tega duha v današnji javnosti! Prevladuje mnenje, da je ženska manjvredno bitje, potrebno zlo, vredno kvečjemu usmiljenja. Zato toliko ruševin v današnjih družinah. # Slavimo poleg mater tudi dobre očete! Njih delež na bremenih in žrtvah za družino je velik, tako velik, da je treba zanj junaštva. Tam, kjer je obilje in lagodnost, morda ne vselej, a kjer je pomanjkanje, je oče hranitelj, trpin in junak. Nase mora pozabiti, lastnih želja ne sme poznati, vsa skrb, ves trud velja le družini. Njegova ljubezen ni manjša od materine, dasi je skrita. Imeti dobrega očeta ni manjša sreča kakor imeti dobro mater. iiiiUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimmiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiii kmečke zveze, ki so marsikje še bolj močne kot zadruge. Kljub temu je v Švici še veliko samostojnih gospodarjev, ki niso nikjer vključeni, a gledajo kot napredni gospodarji na vsestransko korist naroda in države. švicarski kmet je naš bližnji in že tretji konkurent. Naša mladina ga prav dobro pozna. Že pred tedni je prinesel neki časopis poročilo o visokih številkah naše mladine, ki je šla iz domovine za zaslužkom. Tamkajšnji kmet rad plača naša pridna dekleta in fante. Saj so to najboljše delovne moči. Res je dober zaslužek, a vseeno imajo Švicarji pri tem sami največ koristi. Vzemimo primero,-da bi za dobo 10 let ti naši državljani prišli nazaj v domovino in delali pri kmetih, v tovarnah, gozdovih, obrtih itd. Res bi nekoliko manj zaslužili, a imeli bi vse ugodnosti pri zavarovalnini, bolniški blagajni in prispevali v pokojninski fond. Koliko več bi pridelali za dom in izvoz. Kako lepo bi bili urejeni naši domovi! Vsak kvadratni meter zemlje bi bii skrbno obdelan, ceste in pota v najlepšem redu, gozdovi oskrbovani, da bi bilo res veselje. Zemlja bi dajala visoke pridelke za prehrano prebivalcev, za živino in izvoz. Naša domovina bi se izpremenila v kos raja. V naših krajih bi bilo vsako leto več tujcev, ki bi prinesli s seboj valute, kar bi se poznalo pri vsem narodnem gospodarstvu. Tudi Pr> nas bi vzcvetela živinoreja, mlekarstvo, prašičereja in perutninarstvo. Vedno več bi bilo vzorno urejenih sadovnjakov in zelenjavnih vrtov. Vsega bi bilo več in kmalu tudi dovolj za domačo potrebo. Vedno manj bi uvažali in po možnosti še izvažali visoko kvalitetne pridelke. S tem bi cehe padle in šiling bi imel vedno večjo vrednost. Idealno bi bilo življenje v taki državi in primeren košček kruha za vse. četudi vemo, da do tega ne bo prišlo, bi vendar na vso moč želeli, da bi naša kmečka mladina ostala na svojih domovih in ne silila drugam za ..boljšim” zaslužkom. Ker sneg ovira promet, so v Amerike poskusili s kurjavo cest. V cesto — nekaj centimetrov po ►4 S3 W 2 r > o m 2! < — £ O ALLE ARTEN HURO-, SCHREIB- U. RECHEN Specialna tvrdka strojev za moderno predelavo lesa, stroji vsake vrste kakor stranski poljarmeniki (Seitengatter), motorje i. t. d. dobite pri domači tvrdki AtUoh Celovec-Klagenfurt, St. Ruprechterstr. 8 Primerna velikonočna darila vseh vrst gumijastih izdelkov samo v i strokovni trgovini ' GUMNI BERGER KLAGENFURT, Kardinalsplatz Meni FOTO-APARAT od 180,- šil. naprej. To je najlepše velikonočno darilo. Tudi ..Gutschcin-Scheck” je največje vrednosti samo pri FOTO-ECKE t CELOVEC - KLAGENFURT OBSTPLATZ, TELEFON 44-61 Kolesa, motorji lastna delavnica za stroje, delo solidno in poceni v znani ct lovški mehanični delavnici. Zanesljivi odjemalci dobijo tudi na obroke. Johann Novah MEHANIK IN KLJUČAVNIČAR KLAGENFURT, FcIdmarschall-KonraiLPtatz S Oglašaj v našem listu! ■■)!■ uniim ■ ■ n i mn um iiiwiMiTBiMifBiMgMraMOBBBMMBBBnB ŠLAGER? - p***' NAŠI DOKAZI: Hubcrtus plašči, kompletni z dvojnim sedlom, zeleni in sivi, vseh velikosti, dobre kakovosti S 296,— Svileni barhent, vzorčast, v različnih barvah 90 cm šir., prvovrstne kakovosti..........S 13.90 Volneno škotsko blago v vseh barvah, za obleke in krila, 145 cm šir...................S 25.90 Pralna flancla, v barvah.................S 7.50 šantung za obleke v različnih barvah in vzorčasto, 90 cm šir...........................S 9.50 Everglace za bluze in obleke različnih barv, 90 cm široko..............................S 97,— Raye za srajce in bluze v različnih barvah, 90 cm šir......................................S 7.50 Ute stno- vtntcai ftaU&itfti! Volneno blago za damske obleke v različnih bar- vah in vzorcih 140 cm šir. od.............S 19.— Gradi za modroce, 130 cm šir................S 16.90 Domače obleke,..............................S 29.— Damske nogavičke v različnih barvah ... S 1.90 OSTANKI: Moški ulstcr-plašč iz čiste volne, samo še nekaj komadov ..................................Š 490.— Damske jutranje halje iz svilenega barhenta, kompletne.................................S 98.— Damske jutranje halje, kompletne .... S 19.— Sthladminger volnene kratke nogavičke . . S 7.90 Damske volnene rute v različnih barvah . . S 5.50 Samoveznice (kravate) od.....................S L— Ha Hsote. stveni kakovosti in cenah Na novo smo prejeli: damske plašče, kostume, moške obleke iu pletenine v bogati izbiri. Pridite zaradi tega tudi vi v trgovsko hišo Korošca KLAGENFURT, BAHNHOFSTRASSE - UGODNA PLAČILA NA OBROKE! - NA ŽELJO POŠLJEMO PO POŠTI - List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik—Kronika", Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 4 šil. za inozemstvo 4 dolarje letno. Odpoved za en mesec naprej. — Lastnik in izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Janežič, Leše pri St. Jakobu. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.