Izvršitev plana in prodaje v prvem četrtletju 1978 Plan proizvodnje: Obrat enota 1/78 11/78 Metlika baz. kg Nm 40 88.816 91.517 predilnica baz. kg Nm 40 55.747 53.081 pletilnica obrati 309.632 306.459 priprava baz. kg Nm 40 95.246 91.078 tkalnica votki 618.089 596.319 oplemenitiln. tekoči m 263.445 276.901 konf. N. mesto min 1,327.284 1,336.282 konf. Vinica min 1,022.519 1,146.861 konf. Trebinje min 911.619 907.614 III/78 I-III/78 plan proizv. I-III indeks 105.165 285.499 278.765 proiz./plan 102 60.905 169.734 173.120 98 337.689 953.780 943.680 101 105.475 292.070 297.950 98 692.203 1.906.611 1,832.325 104 325.268 865.615 877.300 99 1,433.309 4,096.975 3,886.659 105 1,393.895 3,563.275 3,563.274 100 1,111.234 2,930.467 3.563.274 82 Iz tabele je razviden obseg _koliko odstopa proizvodnja v_______ti: Metlika za 2 odst., pletilnica proizvodnje za mesece januar, prvem tromesečju od planiranih za 1, tkalnica za 4 in novo- februar in marec in za prvo količin za isto obdobje. Planske meška konfekcija za 5; konfek- tromesečje skupaj. Razen tega obveznosti so dosegli oziroma cija na Vinici je bila nam indeksi pokažejo, za presegli naslednji tozdi ali obra- 100-odstotna. Ostali obrati planskih obveznosti niso izvršili, med njimi pa je najbolj kritičen obrat v Trebinju, ki je dosegel plan proizvodnje le z 82 odstotki. TKANINE: Prodaja januar — marec 1978 I-III 78 domači trg m 642.465 lastne trgovine m 33.020 dano lastn. konf. m 95.641 Izvoz — klasični m 136.106 - preko jug. trga m 284 — preko lastn. konf. m 11.128 SKUPAJ m 918.647 PREJA: dom. trg kg 33.250 izvoz ki? SKUPAJ kg 33.250 KONFEKCIJA: dom. trg kom 120.010 lastn. trgov. kom 10.186 izvoz — klasičen kom 31.546 — DVR, lager kom 60.100 Lohn kom 67.961 SKUPAJ: kom 289.803 Tekoči računi tudi v Novoteksu? Tekoči račun ima lahko vsakdo, ki banki dokaže, da ima zagotovljen reden dotok osebnih prejemkov; pogoj je pravzaprav le opravilna sposobnost. Občan ima lahko hranilno knjižico in tekoči račun, toda osebne dohodke mora delovna organizacija nakazovati le na en naslov: ali na hranilno knjižico ali na tekoči račun. Plačevanje s čeki oziroma nalaganje gotovine na tekoči račun je tudi varčevanje, kajti denar, ki ga imate na tekočem računu, obrestuje banka prav tako kot hranilno vlogo na vpogled. Ček pomeni gotovino in ga lahko vsak trenutek vnovčite ali z njim plačate v vsaki trgovini, hotelu, bencinski črpalki itd. Toda dokler se ček ne vrne v Ljubljansko banko, vam le-ta ne obremeni tekočega računa za znesek, ki ste ga napi-sah na ček! Od tega zneska vam še vedno tečejo obresti. To je edinstvena možnost, da imate vedno pri sebi denar (v obliki čekov), ki se vam kljub temu obrestuje. Imetnik tekočega računa uživa tudi to ugodnost, da lahko postane saldo njegovega tekočega računa z odobritvijo banke za določen čas in za določen znesek negativen. Sredstva na tekočih računih obrestuje Ljubljanska banka po 7,5 % letni obrestni meri. Ček je tudi najbolj varna oblika denarja; če ga izgubite, ga razen vas ne more nihče vnovčiti! Naša delovna organizacija se je tudi odločila za tak način izplačevanja osebnih dohodkov — na tekoči račun, seveda, če se bo prijavilo zadostno število članov. Vse formalnosti v zvezi z odpiranjem tekočih računov bomo uredili sami, tako da delavci s tem ne bodo imeli nobenih skrbi. Ker vam bodo na te koči račun nakazali prvi osebni dohodek, boste dobili z njim tudi prve čeke. Kdor želi tak način izplačevanja, naj to javi oddelku za obračun osebnih dohodkov do 31. maja letos. I-III 77 Indeks 78/77 666.034 96 32.249 102 116.160 82 194.564 70 5.330 5 23.608 47 1.037.947 86 11.279 295 26.743 — 38.022 87 150.575 80 12.727 80 25.012 126 17.121 351 92.776 73 298.211 97 Tabela prodaje nam prikazuje količinski obseg v prvem tromesečju in primerjavo z istim obdobjem v lanskem letu. Vidimo, da so v letošnjem četrtletju količinske prodaje manjše za 119.300 m, 4.772 kg in 8.408 komadov. Ti grobi podatki o proizvodnji in prodaji nam povedo le to, da bo treba delati še več in še bolje, da bo treba ustvariti rezervo za „sušne“ poletne mesece, kajti vsak izpad v proizvodnji in prodaji pomeni slabši ekonomski rezultat od planiranega. In tega se moramo vsi zavedati. stran 2 novoteks Oh 27. anrilu ... j*********.*************************************************** Že bežen pogled v zgodovino naših narodov nam pove, da so na pristop kraljevine Jugoslavije k trojnemu paktu jugoslovanski narodi odgovorili z demonstracijami, ki so bile v mnogih mestih med 25. in 27. marcem 1941. Bojna gesla kot ,,Bolje vojna kot pakt!" so odmevala po vsej Jugoslaviji in izzivala bes fašističnih in nacističnih osvajalcev, ki so brez vojne napovedi segli po našem ozemlju, premoženju in svobodi V naši ožji domovini je bil takrat na pobudo centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije le mesec dni po de monstracijah - 27. aprila 1941 - ustanovni sestanek Osvobodilne fronte. V njej so se združili komunisti demokratični Sokoli, krščanski socialisti in napredni kulturni delavci, kasneje pa so se jim priključili še drugi zavedni ljudje in društva. Osvobodilna fronta je postala nova slovenska politična organizacija. Pod vodstvom Komunistične partije je OF organizirala, mobilizirala in spodbujala k oboroženem uporu - narodnoosvobodilni borbi Počile so prve puške, okupatorji so besneli, požigali in morili, vendar moči OF in partizanov niso mogli streti Nasprotno: ugled in moč Osvobodilne fronte sta se vedno bolj krepila! Danes deluje na temeljih OF njena naslednica - Socialistična zveza. Lahko rečemo, da je Socialistična zveza frontna organizacija, ki v mobilizacijskem smislu nadaljuje tradicije iz NOB. Skratka, bojuje se za vse, za kar so umirali tisoči in tisoči - za samoupravne socialistične odnose, za lepši danes in še boljši jutri. 1 maj im a izredno pomembno vlogo v zgodovini borbe delavskega razreda in naprednega človeštva sploh. Njegov pomen ni samo v zunanji podobi; to je od vseh proslav v drugi polovici 19. stoletja najbolj razgiban nastop delavskih sil, preizkus vsakega posameznika in neizprosno opozorilo razrednemu sovražniku. Zgodovina delavskega gibanja dokazuje, kako so se delavci 1. maja združevali v armado borcev za svoje pravice in socializem. Z mednarodnim pomenom, z veliko močjo, kakršne do tedaj še ni imela nobena armada, z vzvišenimi cilji, simbolično izraženimi v prazniku dela, so zlahka premostili jezikovne razlike, barvo kože, običaje in navade narodov ter posameznikov. Letos delavski razred že devetino semdesetič proslavlja ta svoj največji praznik Ponovno se bodo milijoni delavcev zbrali v veličasten prvomajski sprevod, da bi izpovedali svoje zahteve po samoupravljanju, demokratičnem socializumu; da bi zahtevali mir v svetu, enakopravnost med narodi, da bi po -magali odpraviti blokovsko razdelitev sveta ter osvoboditi narode, ki jih še tlači kolonialni jarem Jugoslovanski delavski razred s ponosom ugotavlja, da je bil vedno v prvih vrstah borbe za demokratični samoupravni socializem Pod vodstvom tovariša Tita in Zveze komunistov je iz leta v leto dosegal pomembne rezultate, ko je obračunaval s težnjami, ki so zavirale naš razvoj. Pri nas smo bili tudi prvi, ki smo z razvojem samoupravnega razvoja začeli uresničevati Mar-xovo oporoko, da naj s podjetji upravljajo delavci! Ko letos proslavljamo 1. maj, prevzemamo nase zgodovinske obveznosti za nadaljnji razvoj socialističnih odnosov, zasno -vanih na svobodi združenega dela, samoupravi delavcev in delitvi družbenih proizvodov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Imamo torej zgodovinsko nalogo, da preobrazimo družbenoekonomske in idejno-politične odnose v naši družbi Zato je nujno potrebno dosledno uresničevati načela ustave in z njo zakona o združenem delu ter tako onemogočiti delovanje tistim silam, ki skušajo zaradi osebnih interesov okrniti samoupravne pravice delovnih ljudi. J__------ ar~i ---------------------; \ Pozdravno pismo 8. kongresu Delavci Novoteksa smo bili dobro seznanjeni z delovanjem 8. kongresa ZKS, saj so v vseh kongresnih dnevih izhajale tovarniške Novice. Ze prvi dan kongresa smo poslali številnim delegatom v Ljubljani pozdravni telegram s sledečo vsebino: „Delavci delovne organizacije tekstilne tovarne „Novo-teks“ iz Novega mesta skupaj s člani ZK toplo pozdravljamo delegate na 8. kongresu ZKS v Ljubljani in jim želimo uspešno ter plodno delo. Komunisti Novoteksa smo v predkongresni aktivnosti temeljito predelali kongresne materiale, dali svoje predloge in pripombe, s katerimi se zavzemamo za nadaljnji razvoj samoupravljanja in političnega sistema. Vsa naša prizadevanja bodo usmerjena v dosledno izvajanje zakona o združenem delu!“ Delavci in komunisti tekstilne tovarne „Novoteks“ _______________________________________Novo mesto ^ Muzej NOB bo odprt oktobra 1978 Na prostoru med stavbo Dolenjskega muzeja in poslovno stavbo Zavoda za socialno medicino in higieno v Novem mestu so sredi preteklega leta zaorali buldožerji in začeh dela za novi muzej NOB in ljudske revolucije. V lanskem letu smo o gradnji muzeja NOB in ljudske revo lucije v Novem mestu v našem glasilu že pisali, ker so bili o tej gradnji seznanjeni uredniki tovarniških glasil na posebni tiskovni konferenci. S pomočjo internih glasil delovnih organizacij naj bi o zbiranju sredstev za muzej seznanjali delavce, ki ne berejo drugih časopisov. Muzej gradijo namreč z denarnim deležem delovnih organizacij, kulturne skupnosti in posameznikov, odprt pa naj bi bil že v letošnjem letu, za praznik občine N ovo mesto 29. oktober. Kot kažejo zadnji podatki, je Dolenjska sedaj že zelo blizu dokončni uresničitvi sklepa, porojenega že leta 1975 ob 30-letnici osvoboditve. Muzej NOB in revolucije v Novem mestu bo pomnik borcem in žrtvam revolucije ter pomenemb-no kulturnozgodovinsko središče Dolenjske. *****************++*+**>f**++**+***+***»**+******>f**>>M-***+*>M->t-*+ ■ ■ ■ in 1. maju novoteks stran 3 Z barvnimi linorezi se je predstavil Stefan Simonič V zelo kratkem času smo imeli v naši galeriji „Novoteks“ že tretjo samostojno razstavo: tokrat se je s svojimi barvnimi linorezi predstavil Štefan Simonič—Pišta. Lahko rečemo, da se je Štefan Simonič specializiral za barvni linorez, ki ga je v nekaj zadnjih letih izbrusil do tiste mere, da je mogoče govoriti že o žlahtnosti. Avtor pri svojem delu ne posega po matematičnih obrazcih temveč se opri-jemlje ideje, da je tudi v naravi veliko ravnih črt, ki zmorejo vsebovati kot del organskega sveta čustvo. Prav zanimivo je, da so že njegove prve čmo-bele grafike posnemale razne obhke lesa — vse od letnic v lesu pa do prereza debla, kar je skupaj z vejevjem in listjem kombiniral v zanimive likovne storitve. Nato je začel umetnik upodabljati etnografske predmete — kot so n. pr. kmečke skrinje in preslice oziroma predmete, ki so bogato rezljani. Vendar je značilno za njegova dela, da te predmete ni risal realistično temveč jim je vzel samo najbistvenejšo prvino, ki jo je potem uporabil v kombinaciji kar najbolj odgovarjajoči svoji likovni zamisli in kompoziciji grafičnega lista. Takoj po otvoritvi razstave se je „Novoteks“. Danes pa posnema Simonič iz vse, komaj še ohranjene kmečke arhitekture, razne detajle s kozolcev, skednjev, kašč in šup, kjer se razpleta tramovje v mikavno vezavo in tvori presenetljive geometrijske Štefan Simonič-Pišta zapletel vzorce. Iz vseh del, ki so razstavljena v galeriji, pa se prelivajo med navidez neurejenimi liki tonsko uglašene barve, ki se zaradi prekrivanja rafinirano skrivajo, ob pravilni osvetlitvi pa prikažejo kot nežno zabri- v pogovor z obiskovalci v galeriji sane nianse. Štefan Simonič se je rodil 30. januarja 1938 leta v Hrastovcu pri Ptuju; obiskoval je šolo za oblikovanje in VPŠ v Ljubljani, sedaj pa je likovni pedagog v Centru za estetsko vzgojo v Kranju. 0 socialistični morali [!lllllll[llllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllll!llllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llll!!lllllllll[llllllllll!lllllllllllllllflllllllllllll!llllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIII Samoupravne odločitve morajo biti tudi v skladu z moralnimi načeli samoupravne socialistične družbe Na splošno pra vimo, da je morala posebna vrsta družbenih norm, ki so povezane s pravom, vendar se od prava razlikujejo po tem, da povzroči kršenje teh pravil družbeno sankcijo. Na področ ju samoupravnega odločanja pa ima nespoštovanje načel socialistične samoupravne morale strožje posledice. Po določbi 588. člena zakona o združenem delu nima pravega učinka samoupravni sporazum, če sta njegov cilj in predmet nedovoljena, to je, če sta v nasprotju z zakonom ali z moralnimi načeli socialistične družbe. Morala in pravo se prekrivata, vendar lahko kot temelje samoupravne socialistične morale opredelimo predvsem naslednja načela: — le delo in rezultati dela določajo na podlagi enakih pravic in odgovornosti materialni in družbeni položaj človeka; — nihče si ne more neposredno niti posredno pridobivati materialnih in drugih koristi z izkoriščanjem tujega dela; — nihče si ne more neposredno niti posredno pridobiti omejevati delavca, da ne bi enakopravno z drugimi delavci odlo čal o svojem delu ter o pogojih in rezultatih svojega dela; — ekonomska, socialna in osebna varnost človeka; — solidarnost in vzajemnost vsakogar do vseh in vseh do vsakogar; — enakost pravic, dolžnosti in odgovornosti. V zadnjem odstavku II. poglavja temeljnih načel ustave SFRJ so tudi opredeljena ravnanja, ki so nasprotna družbenoekonomskemu in političnemu sistemu: vsaka oblika upravljanja proizvodnje in drugih družbenih dejavnosti ter vsaka oblika delitve, ki bi kot birokratska samovolja, tehnokratska uzurpacija in privilegij, temelječi na monopolnem upravljanju pro-dukcijskih sredstev ali kot prilaščanje družbenih sredstev na skupinskolastninski podlagi in v drugih oblikah privatizacije teh sredstev ali kot zasebnolastni-ška ali partikularistična sebičnost pačila družbene odnose, ki temeljijo na takem človekovem položaju, pa tudi vsaka druga oblika, ki bi delavski razred omejevala pri uresničevanju njegove zgodovinske vloge v družbenoekonomskih in političnih odnosih ter pri organiziranju oblasti zanj in za vse delovne ljudi. V sklop teh vprašanj je treba vključiti tudi načela dobrega gospodarjenja in poslovne morale. Naši konfekcionarji izbirajo blago in dezene za kolekcijo pomlad — poletje 1979. Z NOVOTEKSOVE SINDIKALNE KONFERENCE V preteklem mesecu so bili občni z zbori vseh osnovnih organizacij sindikata. Na njih so delavci Novoteksa ocenili dose-danjjo delo, dali smernice za naslednje obdobje in izvolili novo vodstvo osnovnih organizacij sindikata. Na področju delovne organizacije je bila sklicana še konferenca sindikata DO Novoteks, ki jo sestavljajo tričlanske delegacije vseh osnovnih organizacij. Na konferenci šobile navzoče vse delegacije razen Konfekcije III iz Trebinja. Prisotni so bili tudi predstavniki ZK, ZSM in podjetja ter tovariš Jože Kukec, predstavnik medobčinskega sindikalnega sveta. Na predlog dosedanjega predsedstva in ob soglasju vseh osnovnih organizacij je izvolila konferenca za predsednika konference sindikata DO Novoteks tovariša Jožeta Mikliča, dosedanjega predsednika OOS tozda Tkanina — proizvodnja preje. Za ostale člane predsedstva so bili izvoljeni predsedniki vseh osnovnih organizacij, in sicer: Peter Kumer iz skupnih služb, Stane Hudoklin iz Tkanine — proizvodnja preje, Ančka Bar-telj iz Tkanine — proizvodnja tkanin, Matjašič iz Predilnice Metlika, Tine Filip iz Konfekcije I — Novo mesto, Simonič iz Konfekcije II — Vinica, predstavnik iz Konfekcije III — Tre-binje in iz tozda Trgovina Branko Bec. Glavno delo konference sindikata DO Novoteks je koordiniranje med posameznimi 10 osnovnih organizacij, določitev skupnih nalog in izpeljava le-teh, smernice za delo posamez- nih osnovnih organizacij sin: dikata itd. Konferenca je sprejela naslednje skupne naloge oziroma sklepe: — Nadaljnje razvijanje samoupravne organiziranosti, sprožitev postopka o nadaljnjem samoupravnem organiziranju tozda Tkanina; — poglabljanje dohodkovnih odnosov med tozdi, svobodne menjave dela med tozdi in DS skupnih služb; — izpopolnjevanje že sprejetih samoupravnih aktov; — izpopolnjevanje sistema nagrajevanja po delu; — spodbujanje in pomoč samoupravni delavski kontroli; — zavzemanje za izboljšanje položaja tekstilne industrije, ki je bolj obremenjena z dajatvami iz dohodka kot ostale panoge; — izboljšanje delovne discipline, večanje produktivnosti in kvalitete dela, racionalizacija delovnega časa in uvedba gibljivega delovnega časa; — izboljšanje delovnih pogojev, ukinjanje nočnega dela žena; — zboljšanje kvalitete druž- bene prehrane — večje in smotrnejše regresiranje; — zaradi neustreznih prostorskih pogojev menze, vrtca in ambulante pospešiti dogovor o sofinanciranju tega objekta med DO, KS Bršlin, SIS za otroško varstvo in SIS za zdravstvo; — večja skrrb za obolele delavce in zdravljenje le-teh; — omogočiti letovanje v naših počitniških domovih tudi tistim delavcem, ki jih zaradi kriterijev do sedaj še niso mogli koristiti v sezoni, odstopiti del kapacitet konfekcijam v času njihovih kolektivnih dopustov, iskanje novih kapacitet; — sindikat bo podpiral samo množično rekreacijo, za delavske športne igre pa bo morala poskrbeti SIS za telesno kulturo; Imenovana je bila komisija za rekreacijo; — poživitev kulturne dejavnosti; — večje sodelovanje med ostalimi DPO, delegacijami in krajevno skupnostjo — informiranje delavcev mo- ra biti pogosto m razumljivo. Za informiranje o delovanju delegacij, samoupravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah itd. mora skrbeti posebna strokovna služba. Že na prvi seji predsedstva konference, na kateri so bili prisotni mimo predsednikov 00 tudi predsedniki društev in predstavniki podjetja, smo raz-delili dotacije iz sklada skupne porabe vsem družbenopohtič-nim organizacijam in društvom. 10 DS podjetja smo predlagali tudi dopolnitev kriterijev za uporabo naših počitniških domov in povečanje regresa za tople obroke (z 200 na 250 dinarjev) ter s tem tudi dvig kvalitete naših malic. Govor je bil tudi o ustanovitvi več aktivov RK v naši delovni organizaciji. Ob koncu seje so dobili dosedanji predsedniki skromno knjižno darilo kot znak zahvale in priznanja za njihovo minulo delo. Komisija za sklepe konference sindikata DO Novoteks Novi predsednik tovarniškega sindikata Jože Miklič Invalid - delavec - samoupravljalec 21. marec — mednarodni dan invalidov Ustvarjati pogoje za enakopravno vključevanje invalidov na vseh področjih družbenega življenja in dela je pravica in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov. Le na ta način bo postal invalid, njegovo delo in njegova rehabilitacija, kot ekonomska kategorija, neločljiv del družbenoekonomskega delovanja in razvoja socialističnih samoupravnih odnosov. Na teh osnovah se bodo lahko invalidi ustrezno usposabljali in se vključevali v delo in življenje kot enakopravni proizvajalci in samo-upravljalci. S tem pa se približujejo tudi ustvarjanju takih življenjskih in delovnih razmer, ki zmanjšujejo možnosti za nastanek invalidnosti. Nedvomno je bilo v zadnjem času na področju preprečevanja invalidnosti in na področju rehabilitacije invalidov in njihovega vključevanja v združeno delo, ki je v bistvu pogoj za družbeno rehabilitacijo prizadetih delovnih lju di in občanov, storjenega precej, saj je med zaposlenimi več kot deset tisoč invalidnih oseb. V samoupravnih organih temeljnih organizacij združenega dela aktivno deluje več kot tisoč invalidnih oseb. Med invalidi najdemo tudi mnogo vodilnih delavcev v temeljnih organizacijah združenega de la in v drugih temeljnih skupnostih. Z doseženimi rezultati ne moremo biti povsem zadovoljni. V zagotavljanju učinkovite preventivne dejavnosti, oblikovanju ustreznih programov poklicne rahabili tacije ter pri zaposlovanju invalidov — prihaja do prevelikih zastojev. Tako stanje pogojuje včasih neustrezen odnos združenega dela, v interesu katerega bi morala biti skrb za preprečevanje invalid- nosti ter za delovno usposabljanje in zaposlovanje invalidov primarna naloga. Aktivneje se moramo vklju čevati v razreševanje težav invalidov, saj bo le tako lahko ta del delavskega razreda, ki so mu nesreče pri delu ali druge okoliščine preprečile, da bi aktivno sodeloval v pro- izvodnem procesu, uveljavljal tudi pravice do dela in pravice, ki mu gredo kot samo-upravljavcu-delavcu v združe nem delu. S takim odnosom bo preseženo enostransko pojmovanje invalidske problematike, kot da je to le socialna in karitativna skrb za invalide. Nov izdajateljski svet Na prvem zasedanju delavskega sveta - bil je 24. februarja - je bil imenovan nov izdajateljski svet tovarniškega glasila Novoteks. S tem so stari člani razrešeni svojih dolžnosti, ki pa jih, žal, niso izvrševali najboljše. Novemu svetu želimo veliko uspehov pri izpolnjevanju delovnih nalog in izboljšanju informiranja v tovarni. Novi člani izdajateljskega sveta so: Bogdan Avbar, Bogdana Iličin, Jana Jovič, Lada Kostrevc, Danilo Kovačič, Mira Kovačič, Teodora Kovačič, Hinko Šintler (predsednik) ter Darko Stampfel. Odgovorni in tehnični urednik glasila je Mladi iz Novoteksa o svojem delu... Izobraževalni seminar v Novigradu Predsedstvo občinske konference ZSMS in predsedstvo konference mladih delavcev sta organizirala v Novigradu od 23. do 25. marca izobraževalni seminar za predsednike in sekretarje 00 ZSMS iz tozd in KS. Udeležencev seminarja je bilo okrog 80; prisotni pa so bili predstavniki vseh delovnih organizacij in krajevnih skupnosti novomeške občine. Seminar je zajemal precej tem, ki so bile za vse mladince zelo zanimive. Obravnavane teme so bile naslednje : — Položaj osvobodilnih gibanj na jugu Afrike. Predavanje sta pripravila predstavnika generalne unije palestinskih študentov. Prikazala sta zgodovino palestinskega naroda in njenega gibanja. Po predvajanju filma se je razvila diskusija, v kateri sta nam študenta še dolgo v noč odgovarjala na vprašanja. — Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje o razporejanju čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. To temo nam je osvetlila Joža Miklič, ki je na koncu poudarila, da moramo razvijati interes mladih za gospodarjenje, izobraževanje pa tesno povezovati z neposrednim praktičnim delom. — Usmerjeno izobraževanje. Tovariš Škufca nam je prikazal, kako naj bi izgledala reforma našega srednjega in visokega šolstva, ki se pripravlja že dalj časa. Usmerjeno izobraževanje naj bi izobraževalo za delo, iz dela in ob delu. — Metode družbenopolitič -nega dela. Miroslav Vute je v tej temi poudaril vlogo Zveze so- cialistične mladine v našem političnem sistemu; to je namreč organizacija, ki je svojo prihodnost povezala s prihodnostjo socializma. Organizirane subjektivne sile naše družbe z Zvezo komunistov na čelu pa morajo zagotoviti takšne družbene razmere, da bo mladina neposredni udeleženec samoupravnega odločanja o vseh življenjskih vprašanjih. - Priprave na kongresa ZKS in ZKJ; - Priprave na 10. kongres ZSMS; ter - aktualne naloge 00 ZSMS. Program dela je bil precej obsežen in smo si vsi pridobili nekaj novega znanja. Seminarje bil zelo koristen in se bomo morali podobnih srečanj še udeleževati. „ Mladi smo vedno pripravljeni pomagati V naši tovarni imamo organizirano protipožarno varnost; in prav v tej odgovorni organizaciji so močno zastopani tudi mladinci. Naj na kratko opišem delo teh mladincev — gasilcev. V gasilskem društvu se mladi usposabljamo za boj proti ognju, ki je lahko naš velik sovražnik. Učimo se gasiti požare z ročnimi gasilnimi aparati, z uporabo hidranta in z motor-ko. Pripravljamo se še na najrazličnejša tekmovanja, fantje pa imajo poleg vsega še obvezna dežurstva. Prejšnji mesec se je začel tečaj za gasilske podčastnike. V preteklem mesecu so obiskale našo tovarno tri delegacije, ki so si ogledale Novo-teksovo proizvodnjo in dolgo pot od vlakna do gotovih konfekcijskih izdelkov. Najprej si je ogledalo Novo-teks 55 članov sindikalne organizacije okrožnega gospodarskega sodišča iz Ljubljane. Nato so nas obiskali učenci 3. in 4. letnika predilske tehniške Tudi iz naše tovarne se ga je udeležilo veliko gasilcev, predvsem mladincev; tečajniki si bodo pridobili znanje, ki ga bodo lahko v praksi koristno uporabili. Delo v gasOskem društvu ni lahko. Treba je preliti precej znoja, da je desetina usposobljena za delo z gasilskimi aparati. Treba pa je tudi precej vaj, da se desetina izvež-ba za tekmovanje. Želja nas vseh je, da bi se čim več mladih usposobilo za boj proti požarom. Kajti le tako bolno lahko vedno pripravljeni in se nam ne bo treba bati, da bi nam lahko naš velik sovražnik — ogenj uničil imetje. ZDENKA ŽIDANIK tekstilne šole iz Kranja. Ogledali so si vse delovne operacije v naši tovarni, najbolj pa jih je zanimal tehnološki postopek predenja volnenega česanca. Nazadnje pa nas je obiskala 52-članska delegacija Zveze slovenskih žena s Koroške. Po ogledu Novoteksa so Korošice kosile na Loki, nato pa so odšle na Kočevski Rog, na legendarno Bazo 20. Kdor se zanima za knjige, je verjetno opazil novo knjižno zbirko, v kateri so zanimive knjige vseh po za današnje čase presenetljivo nizkih cenah. Mogoče je to opazil tudi kdo, ki sicer ne zahaja v knjigarne, kajti te knjige so v prodaji tudi v samopostrežnih trgovinah in kioskih, na 250 prodajnih mestih po vsej Sloveniji. Gre za novo zbirko v žepni vezavi, v kateri je zastopano branje vseh vrst: romani in povesti znanih tujih in domačih pisateljev, vojno-dokumentarne zgodbe, fantastika, priročniki, vmes je celo Ivačičeva kuharska knjiga. Kaže, da skušajo slovenske založbe (nove žepne zbirke ne izdaja samo ena, ampak skupno 7 slovenskih založb) tokrat res ponuditi bralcem zanimive knjige po zelo nizkih cenah: večinoma so po 30, 40 in 50 din, najcenejše pa celo po 20 din. Ker so vmes obsežni romani, nam primerjava s trdo vezanimi knjigami istega obsega pokaže, da so te nove žepne knjige naprodaj za četrtino do tretjino običajne cene. Založniki nove žepne knjige obljubljajo, da bodo zbirko dopolnili z novimi zanimivimi knjigami še pred pomladjo in jo razširih še na nova področja, ki zanimajo bralce. Bil je že skrajni čas, da tudi Slovenci dobimo moderno žepno knjigo po nizki ceni, kakršna je v drugih evropskih deželah že dolgo uveljavljena. Zanimiv izbor prvih 12 knjig je dober obet za to, da bodo bralci knjige dobro sprejeli, njihova nizka cena pa daje upati, da jih bo kupil tudi marsikdo, ki sicer knjig ne kupuje redno. OBISKI V TOVARNI : NOVA ŽEPNA KNJIGA S l' Delavci ljubljanskega Gospodarskega sodišča Dijaki predilske TTŠ iz Kranja stran 6 novoteks Karikatura — B. Babič ZOPER PRETIRANO UPORABO ANTIBIOTIKOV ČEBELJA LEKARNA Nerazumna poraba zdravil, predvsem antibiotikov, ne le pri odraslih, marveč že pri otrocih, je resno vznemirila zdravnike po svetu in v Sloveniji. Najprej v svojih vrstah, potlej pa tudi javno, so izrazili dvom o koristnosti tako velike porabe zdravil, ki sc jim mikrobi - le-te naj bi uničili (kot povzročitelje najrazličnejših vnetij) - prilagajajo in postajajo odporni. Velika poraba antibiotikov vseh spektrov, vse manjše učinkovanje teh umetno pridobljenih zdravil in ne nazadnje tudi veliki stroški pa skrb zaradi morebitnih posledic ne še tri desetletja starih zdravil, so napotili mnogo zdravnike, predvsem pa farmakologe, da so se zazrli nazaj, v nekdanje zdravljenje, v čase, ko m bilo o antibiotikih ne duha ne sluha. Poti do starih zdravil so različne. Spet so se uveljavili najrazličnejši čaji in zeli. več pozornosti so spet namenili gibanju na svežem zraku mnogi pa so začeli obujati stara pravila o zdravljenju z medom. Taje kot zdravilo znan iz davnine pa tudi iz bližnje preteklosti, saj je med NOB v najtežjih trenutkih ostajal edino ,.zdravilo". Opozorila svetovne zdravstvene organizacije o pretirani porabi zdravil in domače statistike, ki so postale še hitrejše in jasnejše, odkar recepte ..pregleduje" računalnik, so spodbudile številne zdravnike, da svoj študij posvetijo medu in čebeljim pridelkom. Hvala za vašo kri, W ki rešuje življenja! Od 21. februarja do 23. marca so na novomeški transfuzijski postaji darovali kri naslednji Novoteksovi delavci: Avguština Stipič (do sedaj že 16-krat), Dragoslav Vasic (20), Ivan Banič, Slavko Dravinec (16), Ana Bartelj (15), Karel Barbič (21), Peter Bukovec (8), Emil Parkelj (23), Vinko Lužar (7), Antonija Hočevar (8), Stojanka Ivkovič (4), Janez Umek (5), Marija Pirkovič (5), Justi Damjanovič (15), Marija Žagar (1), Drago Vavpotič (5), Marjeta Medle (13), Irena Blatnik (4), Stane Kastelic (16), Martin Kozjan (21), Janez Ljubi (5). Jože Mam (14), Jože Mitag (7), Alojzija Rapuš (25), Ivan Radoš (36), Janko Dobovični (15). Ivanka Matjašič (15), Franc Nadu (17), Ladislav Marentič (11), Halid Kadragič (13), Marija Korče (17), Jože Žigelj (24), Danica Kovač (11), Ivan Kocjančič (25), Jože Judnič (13), Stanko Jelenič (11), Franc Stamfelj (3), Jože Šimec (II), Jože Tomc (2), Marta Starc (3), Marija Civič (4), Mirko Brklje (3), Nikola Radženovič (2), Katica Radženovič (1),. Peter Pavlin (5), Damir Dujmovič (3), Greta Fink (7), Tine Filip (9), Jože Gorenc (3), Jože Zabukovec (12), Marija Slak (15), Anica Standekar (12), Jernej Klemenc (17), Ivanka Kastelic (7), Jožica Kocjan (9), Marija Klemenčič (13), Ana Kralj (17), Mirko Nilič (19), Martin Mohar (24), Karolina Barbič (14), Matija Belavič (9), Martin Čučnik (5), Pavla Pangre (8), Anica Potočar (6), Nada Pelko (3), Anton Pate (13), Branko Vehar (4), Zdenka Kotnik (5), Cvetka Mesojedec (8), Rajko Petan (15), Rudi Zupan (32) in Ludva Novak (7). Hvala. SVETOVNO RAZISKOVALNO GIBANJE V dobi, ko je bilo vse. kar je imelo nadih „patine“, zanič, ko je bilo dobro le vse, kar je bilo moderno, je tudi med izgubil večji del svoje veljave. S spoznanji, da je narava Obisk ženskega modnega sejma v Parizu največji učitelj, da človek s trganjem vezi s preteklostjo pozablja na stvari, ki so mu bile stoletja in tisočletja v pomoč, so v marsikaterem laboratoriju nehali gledati v bodočnost, posvetili so se preteklosti. In tako so vse več raziskav posvetili tudi čebeljim pridelkom. Nadaljevanje prihodnjič 11. aprila smo obiskali ženski modni salon „Pret a porter" v Parizu. Ogledali smo si tri velike etaže s številnimi razstavnimi prostori. Razstavljali so predstavniki vseh zahdonoevropskih držav. Najbolj so bile zastopane velike in znamenite francoske modne hiše. Vsi se navdušujejo za_j ŠIROKO, UDOBNO, ŽENSKO. Da, romantični stil ponovno poudarja ženskost, krila, obleke, bluze itd. Vsa ta oblačila so nagubana, široka in udobna. Nekatera poudarjajo vitkost visoko v pasu, nekatera malo niže, druga pa se spuščajo celo pod boke. Materiali so nežni, mehki in voljni. Večinoma so enobarvni, z rustikalnim efektom, v nežnih pastelnih niansah od naravne, nežno rumene, oranžne, roza, nebesno modre, savana zelene. Vzorčasti materiali so pestri: veliki in mah cvetovi, nekaj geometrije, vendar je vse zabrisano, prelivajoče se in brez izrazitih kontur. Na drugem mestu je športni program za prosti čas, kjer so zastopani največkrat materiali iz 100-odstotnega bombaža ter nekaj mešanice s polyestrom, kot so žamet ter platno z rustikalnim efektom. V tem programu so nepogrešljivi brezrokavniki, ki večkrat dopolnjujejo tudi romantični stil. Hlače so krojene z visoko sedečim pasom, udobne v bokih, proti gležnju se zožijo tudi do 18 cm. Nikar strahu: za tiste, ki niso navdušene nad takimi hlačami, so modni ustvarjalci tudi poskrbeli: ozke, oprijete hlače brez gubic, s spodnjo širino hlačnic od 18 do 24 centimetrov. Že letos spomladi in poleti si omislite udobno garderobo. Ko boste oblekle široko nagubano krilo in bluzo z nabranimi rokavi, z majhnim ali komaj vidnim ovratnikom, oblecite tudi brezrokavnik, ki je lahko iz enakega materiala kot je krilo, žameta, platna, lahko pa je tudi spleten ali skvačkan. Enako kombinacijo si lahko omislite tudi pri hlačah. Za vsako modno novost je potreben pogum - kar spomnite se na mini ali maksi; če smo se navdušile takrat, se bomo tudi sedaj! JANA ZAHVALA Iskrena hvala sodelavcem IVS, oplemenitilnice in IG D Novoteks za podarjene vence, cvetje, izrečeno sožalje, in vsem ostalim, ki so našega dragega očeta pospremili na zadnji poti. Žalujoča: Janko Dobovičnik in Marija Prešeren Prišli - odšli V aprilu so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci: tozd Konfekcija: Stanislav Saje; tozd Tkanina: šivalnica: Antonija Kodrič; tozd Trgovina: Sladjan Jovanovič (poslovodja v trgovini Bor): skupne službe podjetja: Boris Kodrič. V istem obdobju pa so podjetje zapustili: tozd Konfekcija: Marija Ljubičič, Stane Rozman, Majda Vrajnov; tozd Tkanina: predilnica: Anton Junc, Zvonko Rozman; ople-menitilnica: Jožefa Redek; skupne službe podjetja: Alma Jelenc. novoteks Stranj? 3. Dolenjska tekstiliada v kegljanju Rešitev vretena iz prejšnje številke: U, UK, KUM, MUKA, SMUKA, LAKMUS, SMUK, SMAK, MAK, KA in K. Vreteno 2 3 5 8 9 ! 0 1. predlog 2. Valjevo 3. varit ev 4. Ober 5. ptica 6. priroda 7. ravnina 8. osvežilna pijača 9. predujem 10. radij 11. Avstrija V organizaciji tovarne „Jut-ranjka“ iz Sevnice, je bila 22. in 23. aprila na kegljišču v Senovem 3. Dolenjska tekstiliada. Udeležilo se jo je 6 ekip, in sicer: Beti in Komet iz Metlike, Lisca in Jutranjka iz Sevnice ter Labod in Novoteks iz Novega mesta. Tako je na tem skupu dolenjskih tekstilcev sodelovalo preko 90 kegljačev. Tekmovanje je bilo v naslednjih disciplinah - moški: borbene igre 10x6x3x2, ekipno — 6 x 200, pari - 2 x 200 in posamezniki - 1 x 200; ženske: ekipno 4, x 100, pari - 2 x 100 in posameznice — 1 x 100. Tekmovanje je bilo zelo dobro pripravljeno, vendar so ga nekoliko pokvarili slabi sodniki, ki so svoje delo opravljali nestrokovno. Ekipa Novoteksa je na tem tekmovanju ponovno dokazala, da je trenutno še vedno najboljša na Dolenjskem in ena boljših med republiškimi tekstilci. Kljub temu, da je z ozirom na prejšnja leta zelo oslabljena, je dosegla rezultate, ki to potr- Lahko rečemo, da je bil 13. april praznik kegljačev Novoteksa. Ta dan je bilo namreč na kegljišču JLA medobratno tekmovanje delavcev Novoteksa v borbenih igrah. Udeležilo se ga je osem ekip s preko 60 kegljači. Po dosedanjih petih zaporednih uspehih ekipe IVS smo letos dobOi novega prvaka; to je ekipa ,.priprave", v kateri so nastopili predvsem mladi, toda zelo perspektivni kegljači. Zmago so si prislužili popolnoma zasluženo, saj so vsi igrali enako dobro in v svoji ekipi niso imeli slabega igralca. Iz udeležbe igralcev je bilo razvidno, da si naši delavci takih srečanj in tekmovanj še želijo. Zato upravičeno upamo, jujejo. Izmed sedmih disciplin v katerih se je tekmovalo, smo kar v petih osvojili prva mesta, v ostalih dveh pa smo bili drugi. Z ozirom na to, da še nimamo vseh končnih rezultatov, bi zaenkrat podali samo rezultate naših tekmovalcev. V naslednji številki pa bomo objavili vse končne rezultate. Rezultati naših predstavnikov -MOŠKI; BORBENE IGRE: 750 podrtih kegljev in 2. mesto. Nastopili so: Dravinec, Klobučar, Bojane, Progar, Zupančič, Čavlovič, Pirc, Vesel, Podvinski in Mohorič. Najboljši je bil Progar, zelo dobra pa sta bila Čavlovič in Pirc. Ekipa je v celoti igrala pod svojimi zmožnostmi - verjetno zaradi zgodnje jutranje ure igranja, saj smo pričeli tekmovati že ob 8. uri. Ekipno - 6 x 200: ekipa je dosegla rezultat 4747 po-dtrtih kegljev, kar je 793 kegljev na tekmovalca. S tem rezultatom je osvojila 1. mesto. Rezultati posameznikov: Dravinec 744, Klobučar 794, Bojane 770, Progar 807, Zupančič 799, Pirc 843. Pari -2 x 200: rezultati za pare so se šteli iz nastopa v ekipnem delu tekmovanja. Tako sta Pirc in Zupančič podrla 1642 kegljev kar jima je zadostovalo za 1. mesto. Progar in Bojane sta podrla 1577, Dravinec in Klobučar pa 1538 kegljev. Posamez- da se bomo letos še srečali na takem tekmovanju. Poleg rekreacije bomo s tem pridobili tudi nove kvalitetne člane kegljaškega kluba. Pregled rezultatov med ekipami in posamezniki: 1. priprava - 335 podrtih kegljev (Jerman, Radovanovič, Sluga, M. Kacin, Zabukovec, Pureber), 2. Trgovine-301, 3. IVS—299, 4. Konfekcija—287, 5. Apretura-280, 6. Predilnica—272, 7. skupne službe—245, 8. Tkalnica—240. Med posamezniki, ki so dobili praktična darila, so bili najboljši: 1. Radovanovič (85), 2. Pirc (71), 3. Zupan (69) itd.; med dekleti pa je zmagala Joži Zupančič z 61 podrtimi keglji. mki - 1 x 200: tudi tu so se upoštevali rezultati iz ekipnega dela tekmovanja. Tako je Marjan Pirc z 843 podrtimi keglji osvojil naslov prvaka Dolenjske med tekstilci. Ker so rezultati drugih že omenjeni pri ekipnem delu, zabeležimo samo rezultate tistih, ki so nastopali samo za posameznike: Mohorič 792, Vesel 739, Čavlovič 714 in Radovanovič 716. Ženske - ekipno 4 x 100: podrle so 1481 kegljev in osvojile 1. mesta Dosegle so naslednje rezultate: Kacin 388, Staniša 317, Makše 393 in Zupančič 383. Pari - 2 x 200: Makše in Zupančič sta podrli 776 kegljev ter zmagali, Kacin in Staniša pa 705 kegljev. Med posameznicami je podrla Makšetova 393 kegljev in je bila v končni razvrstitvi druga. Na koncu lahko rečemo, da so bili doseženi pričakovani rezultati, da smo verjetno osvojili 1. mesto, kar nam daje pravico sodelovanja na republiškem finalu osmih ekip, ki bo 27. in 28. maja v Medvodah - v organizaciji tovarne Rašica. Začelo se je Odigrano je že pet kol prvenstva društva Novo mesto v borbenih igrah. Naša ekipa je dosegla dve zmagi in bila dvakrat poražena in je trenutno na tretjem mestu. Omenimo lahko le to, da sta bila poraza dokaj nesrečna in smo tekme izgubili šele v zadnjih metih. Kljub vsemu pa dosega naša spremenjena ekipa dobre rezultate in lahko pričakujemo, da se bo z malo več sreče potegovala za prvo mesto. Rezultati: Železničar— Novoteks 398:369 (najboljši posamezniki Bojane 51, Bec 47, Pirc 46). Novoteks — Pionir 452:279 (Pirc 67, Podvinski 54, Geršič 52). Vseh 9 — Novoteks 407:401 (Zupančič 56, Progar 51, Mohorič 50). Luknja — Novoteks 386:395 (Podvinski 48, Geršič 45, Čavlovič 44). flmrtokč NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako zadnjo sredo v mesecu v nakladi 2500 izvodov. Urejuje ga izdajateljski svet: Bogdan Avbar, Bogdana lličin, Jana Jovič, Lada Kostrevc, Danilo Kovačič, Mira Kovačič, Teodora Kovačič. Hinko Šintler in Darko Štampfel. Predsednik izdajateljskega sveta je Hinko Šintler. Odgovorni in tehnični urednik Miha Gošnik. Uredništvo in uprava: Novoteks, Novo mesto, Foersterjeva 10. Stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list. Tiska Knjigo tisk. Novo mesto. Zmagoslavje igralcev iz »priprave”