FOR
Freedom
AND
Justice
No. 83
Amerišk
7i Ti 11 ri
^viOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
an .-3cwh_
S
3AV ayy~n rn Idy
3HVJ.S -.Un
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, November 8, 1 988
VOL. XC
Doma in po svetu
- PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV -
Jane/, Stanovnik imel tiskovno konferenco v vvashingtonskem National Press Clubu — Temeljite sistemske reforme absolutno nujne
WASHINGTON, D.C. — Pretekli teden se je v Washingtonu mudil predsednik ^predsedstva Slovenije Janez Stanovnik, ki je bil sicer na zasebnem obisku v ZDA (tu živi oz. je zaposlen njegov sin), pri tem pa ga je sprejel državni sekretar George Shultz. Stanovnik je imel tudi dva javna nastopa, govor za World Affairs Council of Washington, D.C., in tiskovno konferenco v vplivnem National Press Clubu. Trdil je, da so korenine krize v Jugoslaviji (in Sloveniji) v neučinkovitem gospodarskem sistemu, zato so absolutno potrebne temeljite spremembe tega sistema. Močno je zagovarjal potrebo tudi po politični demokratizaciji, pri tem pa pojasnil, zakaj se je tako izrazito izrazil zoper politične metode, ki jih je opazil v delovanju srbskega voditelja Slobodana Miloševiča. V Srbiji je Miloševič na nedemokratičen način počistil tako centralni komite srbske partije kot novinarske hiše v tej republiki. Izločitev demokracije nikakor ne more voditi v demokracijo, je nadaljeval Stanovnik, kajti je demokracija v bistvu kontrola nad tistimi, ki vladajo. S tem v zvezi je Stanovnik govori) tudi proti vmešavanju komunistične partije v vladne posle in da je treba temu napraviti konec.
Bistvo gospodarskih reform vidi Stanovnik v uvedbo naj večje možne stopnje tržnega gospodarstva, pri tem pa zagotovitev največjega možnega prostora za zasebno iniciativo oz. za zasebni sektor. Rekel je med drugim, da je bil osebni dohodek v Jugoslaviji samo v zadnjih sedmih mesecih znižan za 15 odstotkov resnične vrednosti, se je inflacija dvignila — po najnovejših podatkih — kar na 236 odstotkov na leto.
Kabelska družba C-SPAN je snemala Stanovnikov govor in je dala vedeti, da ga bo prenašala po današnjih volitvah. Niso pa pri družbi mogli povedati, kdaj bo program televiziran. C-SPAN sicer prenaša kongresne debate in podobne javne oziroma vladne in politične nastope. Treba pa je biti naročen na ta sistem. Po obisku v Washingtonu se je Stanovnik udeležil sestanka Mednarodnega menažerskega inštituta v New Yorku.
Danes predsedniške volitve — Politični komentatorji soglašajo glede verjetne Bushove zmage — Dukakis tudi optimističen
WASHINGTON, D.C. — Danes so po ZDA predsedniške in druge volitve. Po dolgotrajni in za javnost ne preveč dostojni kampanji, bo izbran naslednji predsednik Združenih držav, ki bo zaprisegel 20. januar-la 1989. Vse ankete o razpoloženju volivcev, •zvedene v zadnjih dneh, soglašajo, da ima republikanski kandidat George Bush prednost pred demokratskim tekmecem Michaelom Dukakisom. V zadnjem tednu je Dukakis stalno potoval po ZDA v veliki in baje do določene meje uspešni kampanjski ofenzivi, med katero je iskal podporo predvsem od tradicionalnih demokratskih volivcev in tu tudi tistih, ki so pred štirimi in osmimi leti glasovali za Ronalda Reagana.
Splošno mnenje političnih analitikov, ki Pa želijo biti dokaj previdni, kajti zadnjo besedo vendar imajo volivci, je, da bo Bush sicer zmagal, ne bo pa dobil takšnega uspeha kot ga je imel Reagan. Mnogi analitiki krivijo za Bushovo pričakovano zmago samega l-^akakisa, ki je v septembru in oktobru odklanjal nasvete njegovih političnih svetoval-
cev, kako naj vodi kampanjo. Dukakisovi svetovalci so ga skušali brez vsakega uspeha prepričati, da mora odgovarjati na Bushovo kritiko glede Dukakisovih stališč na področju obrambne politike in boja zoper kriminal. Dukakis je miroval, ko je zaradi te tkim. negativne kampanje rastla Bushova priljubljenost med volivci. Ko se je Dukakis končno zavedal, kaj je treba storiti, je bilo, pravijo analitiki, prepozno.
Izgleda, da bodo demokrati zanesljivo obdržali kontrolo v obeh domovih zveznega kongresa, prav tako bodo menda malce napredovali v guvernerskih mestih.
Sovjeti praznovali 71. obletnico boljševiške revolucije — Predsednik vlade Rižkov nova osebnost št. 2 v vodstvu — Saharov v ZDA
MOSKVA, ZSSR — Včeraj je Sovjetska zveza obhajala 71. obletnico boljševiške revolucije. V Moskvi je bilo tradicionalno praznovanje, ki je doseglo svoj višek s parado skozi Rdeči trg. Letos so dali Sovjeti dokaj manj poudarka za vpjaško orožje. Največ zanimanja za tuje opazovalce je bilo v tem, kako je sovjetski voditelj Mihail S. Gorbačov poudaril vlogo predsednika vlade Nikolaja Rižkova. Ko se je najvišje sovjetsko vodstvo pojavilo na vrhu Leninovega mavzoleja, je bil Gorbačov prvi, takoj za njim je bil Rižkov, z vidno razliko so potem prišli na tribuno ostali voditelji, med katerimi je bil prvi Jegor Ligačov, do nedavnega osebnost št. 2 v vodstvu. Sovjetska televizija je v svojih posnetkih poudarjala predvsem Gorbačova, Rižkova in moskovskega partijskega šefa Leva Zajkova.
Prvič od L 1979 se je parade v Moskvi ob obletnici boljševiške revolucije udeležil najvišji ameriški diplomatski predstavnik v ZSSR. To je bil John Joyce, namestnik veleposlanika Jacka Matlocka, ki je trenutno v Washingtonu. Po sovjetski zasedbi Afganistana 1. 1979, ZDA so v znak protesta ignorirale ta osrednji sovjetski državni praznik.
Na obisku v ZDA je vodilni znani sovjetski disident fizik Andrej Saharov. Na tiskovni konferenci je rekel, da je v ZSSR še vedno veliko političnih zapornikov. Dejal je tudi, da je v Sovjetski zvezi precej takih, ki nasprotujejo reformam, ako uspejo, utegne biti to nevarno za mir na svetu. Saharov je v ZDA za dva tedna. Med drugim ga bodo pregledali zdravniki, kajti ima Saharov srčne težave in morda potrebuje operacijo na srcu.
— Kratke vesti —
Beijing, Ki. — Potresa, ki sta prizadela
gorate predele na jugozahodu Kitajske preteklo soboto in nedeljo, sta po vesteh, ki jih objavljajo kitajska sredstva obveščanja, terjala najmanj 600 življenj. Nekatere vasi so še odrezane od ostalega sveta in reševalci uporabljajo helikopterje in letala.
Varšava, Polj. — Delavci v raznih tovarnah demonstrirajo proti vladnemu načrtu, po katerem bo zaprta ladjedelnica Lenin v Gdansku. Režim kritizira Waleso zaradi groženj o novem valu štrajkov.
Port-au-Prince, Haiti — Bivši poveljnik
haitijske vojske,-49-letni polk. Jean-Claude Paul, ki je bil odstranjen v udaru, ki so ga vodili vojaški častniki pretekli september, je umrl preteklo nedeljo na svojem domu. Preiskava je ugotovila, da je Paul, ki je sicer bil obtožen v Miami, Fla. zaradi trgovanja z mamili, umrl takoj potem, ko je večerjal na svojem domul Baje je bila juha, ki jo je jedel, zastrupljena.
Iz Clevelanda in okolice
Zasluženo priznanje—
Danes praznuje neumorni društveni delavec in pevovodja Korotana g. Rudi Knez svoj 70. rojstni dan. To nedeljo ste vabljeni ob pol treh v cerkev Marije Vnebovzete na sv. mašo, ob 4. bo pa kosilo v Slovenskem domu na Holmes Ave. Vstopnice in več informacije dobite, ako pokličete 731-3669 ali 481-3768. G. Knezu pa ob visokem življenjskem jubileju iskreno čestitamo!
Slovenski pianist nastopa—
To nedeljo zv. ob 7. bo v dvorani Main Classroom Bldg, na univerzi Cleveland State na E. 22 St. in Euclid Ave. koncert, na katerem bo nastopil slovenski pianist Igor Dekleva, sodeloval bo pa violinist Michael Grubč. Javnost vabljena.
Maša za škofa Rožmana—
Društvo Tabor DSPB Cleveland vabi na sv. mašo ob obletnici smrti škofa Rožmana in sicer to nedeljo dop. ob 10.30 v cerkvi Marije Vnebovzete.
Novi grobovi
Pauline Stare
V petek, 4. novembra, je po nenadno nastali bolezni umrla 86 let stara Pauline Starc s Clevelanda, rojena Vidrich v Argentini, vdova po L 1975 umrlem možu Antonu, mati Stan-leva in Tonvja (pok.), 3-krat stara mati, 2-krat prastara mati, članica krožka št, 3 PSA in Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu. Privaten pogreb je bil v oskrbi Grdinovega zavoda na Lake Shore Blvd. s pokopom na pokopališču Knollwood. Družina priporoča darove v pokojničin spomin Society for the Deaf, 6880 Nightjar Court, Cleveland, OH 44125.
Frank Elersich
Dne 4. novembra je v Richmond General bolnišnici nenadno umrl 70 let stari Frank Elersich s Spino Dr. v Euclidu, rojen v mestecu Hegavo, Pa., mož Sophie, roj. Turkman, oče Douglasa in Duane-a, stari oče Aarona, brat Christine Weeder, Anthonya Elersona (Kalif.) in Andrewa, zaposlen kot šofer pri Cleveland Transit Sistem (sedaj RTA) 30 let, do svoje upokojitve 1. 1975, aktiven v mnogih slovenskih organizacijah, tu predvsem pri pevskem zboru Zarja, katerega član je bil vse od 1. 1934, imel vodilne vloge na koncertih, bil nadzornik pri zboru mnoga leta ter blagajnik 19 let, služil je kot član direktorija Slovenskega narodnega doma na St. Clair od poznih 40ih do 60ih letih, ves čas pa bil član nadzornega odbora, od L 1963 do lanskega leta je bil aktiven kot
(dalje na str. 4)
Volitve—
Danes so volitve. Volišča bodo odprta do 7.30 zvečer. Izpolnimo našo državljansko dolžnost in pojdimo volit!
Mark Stanisa počaščen—
Današnji Cleveland Plain Dealer objavlja sliko in krajše poročilo o Marku Stanisi, dijaku St. Ignatius višje šole, ki je 28. oktobra rešil 17-letno Tanyo Addison, ko jo je pretepel neki Andre King. King je Staniso ustrelil in ga lažje ranil. Sinoči je Mark Stanisa dobil priznanje od clevelandskega mestnega sveta, ob njem pa je stala gdč. Addison. Belokranjsko martinovanje—
Belokranjski klub vabi na svoje martinovanje, ki bo 12. novembra ob 7. zv. v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Igral bo Tony Klepec orkester. Za vstopnice, kličite 289-0843 zv. ali 481-3308 podnevi. Pevske vaje se pričnejo—
Pevski zbor Korotan sporoča, da se bodo pričele redne vaje v soboto, 19. novembra, ob 7. uri zvečer v Slov, narodnem domu na St. Clair Ave. Pri Korotanu prisrčno vabijo, da se jim pridružijo novi pevci in pevke. Ako želite več informacije, pokličite g. Rudija Kneza na tel. 481-1954.
Krofi—
Oltarno društvo pri Sv. Vidu bo imelo prodajo krofov to soboto, 12. nov., od 8. zj. dalje v društveni sobi šolskega avditorija. Pridite!
Primerna počastitev—
Preteklo nedeljo popoldne in zvečer se je v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. zbralo 400 gostov, ki so s svojo navzočnostjo izrekli priznanje sodniku Augustu Pryatelu, ki odhaja v pokoj. Glavni govornik je bil sicer sodnik vrhovnega sodišča Ohia Ralph S. Locher, daleč najboljši pa naš sen. Frank J. Lausche. Zanimivo predavanje—
Preteklo soboto popoldne'se je v prostorih Slov. nar. doma na St. Clairju zbralo okrog 35 rojakov. Poslušali so daljše predavanje dr. Ernesta Petriča o razmerah v Sloveniji in Jugoslaviji. Dr. Petrič je zagovarjal nujnost temeljite ekonomske in politične reforme in dejal, da je za tako Jugoslavijo, v kateri se bo mogel počutiti varen kot Slovenec.
VREME
Pretežno oblačno danes z verjetnostjo dežja v dopoldanskem času. Najvišja temperatura okoli 53° F. Jutri deloma sončno z najvišjo temperaturo okoli 55° F. V četrtek pretežno oblačno z možnostjo dežja in najvišjo temperaturo okoli 52° F.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 012400)
James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel — Slovenian Editor
Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons:
Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche American Home Slovenian of the Year 1987: Paul Košir
NAROČNINA:
Združene države:
$36 na leto; $21 za 6 mesecev; $ 1 8 za 3 mesece Kanada:
$45 na leto; $30 za 6 mesecev; $20 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade:
$48 na leto; za petkovo izdajo $28 Petkova AD (letna): ZDA: $21; Kanada: $25;
Dežele izven ZDA in Kanade:	$28
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$36.00 - year; $21.00 - 6 mos.; $18.00- 3 mos. Canada:
$45.00 - year; $30.00 - 6 mos.; $20.00 - 3 mos. Foreign:
$48.00 per year; $28 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $21.00 - year; Canada: $25.00 - year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
Published Tuesday & Friday except 1st 2 weeks in July & the week alter Christmas
No. 83 Tuesday, November 8, 1988	«
Bolnik
i.
V tem sestavku obravnavani bolnik je eden najbolj z zanimanjem pa tudi s skrbjo opazovanih političnih bolnikov v zgodovini človeštva. Ime mu je marksizem-leninizem, ali na kratko komunizem.
Oče komunizma Karl Marx je s sodelovanjem Friedricha Engelsa spočel svojo doktrino o nasilnem razrednem boju proletariata za svoje pravice, ko je vsemogočni kapitalizem brezsrčno izžemal revnega, brezmočnega delavca, ki si ni znal in ne mogel pomagati. Marksov nauk je bil zasnovan iz potrebe, a Marx se je motil zlasti v konceptu in analiziranju človekovega osebne nature, ki sestoji iz telesne (materialne) in duhovne substance. Zavrgel je duhovni del in svojo ideologijo gradil samo na fizični.del, torej na čisti materializem. Prezrl je človekove naravno dane lastnosti kot je teženje po svobodi in naravno nagnjenje do lastnine. Kljub temu so njegove ideje padle na ugodna tla in našle navdušene bojevnike zlasti med delavstvom.
Toda človeške novotarske zamisli in načrti se redkokdaj uresničujejo v mirnodobskem razvoju, ampak ob izrednih dogodkih, vstajah, uporih, vojnah, revolucijah. Tudi Marksov socialistični evangelij je našel ugodne pogoje za začetek in razvoj med prvo svetovno vojno, ko je ruski revolucionar Lenin v varnem eksilu v Švici izdeloval podrobne, v detajl določena navodila za vsaditev marksizma v takrat carski Rusiji kot najbolj godni deželi za uspeh prevrata.
V nekaj besedah vsebuje Leninov nauk sledeče: ob skrbno in o pravem času insceniranem prevratu prevzame dobro pripravljena, kompaktna komunistična partija vso oblast in vlada sama z nasiljem. Ko se je Leninovim boljše-vikom potem posrečilo z vstajo prevreči Kerenskega demo-ratično-socialistično revolucijo in se polastiti vse oblasti, je bil rojen sedanji bolnik. V dobi 70-letnega neomejenega, absolutističnega vladanja partije in njenih vsemogočnih, nikomur odgovornih glavnih tajnikov se je začelo kmalu vidno izkazovati, da Leninova praktična aplikacija marksizma na vladanje države vedno slabše sadove rodi. V naših dneh je ta sistem, deloma zaradi zmot v doktrini, deloma zaradi Leninove popolne ekskluzivnosti vsakega sodelovanja izven partije in nasilnih metod, ki so se jih posluževali partijski leaderji, je začel marksizem-leninizem kazati velike slabosti, ki so neodložljivo terjale sprememb, vrgle celoten sistem na bolniško posteljo in kličejo po zdravniku.
Zdravnik se je pojavil. Za šef-zdravnika se je proglasil tovariš Mihail Sergejevič Gorbačov in drzno prevzel posle zdravljenja, čeravno nima nobene diplome, ki ga ga usposabljala za to težko nalogo, razen skupine partijskih aparat-čikov, ki so ga po predhodnem dogovoru dvignili in potrdili na tem mestu. Zdaj je na delu in zdravi s pomočjo partijskih
w	(Daije na str. 4)
Mimogrede iz Milwaukeeja
MILWAUKEE, Wis. - Stari pregovori o vremenu velikokrat držijo, večkrat držijo tudi v Ameriki. Pregovori so se ohranili do današnjega dne in starejši ljudje jih radi berejo. Mesec november, imenovan tudi listopad, mnogim ni preveč pri srcu, pesniške duše trdijo, da je nebo sivo, strmeč na nas kakor molk, ki duši naše duše, ptice ne morejo več letati, volja ne more več oživeti, ves svet je pogreznjen v sa-mostnost in zimsko spanje.
Če na mrtvih dan dežuje, zamete zima pričakuje. — Ako je na vseh svetih lepo vreme, bo prihodnje leto, čuda zemeljskih dobrot. — Do vseh svetih grdo, po vseh svetih lepo. — Na vseh svetnikih mraz, o Martinu topel čas.
V	novembru je najbolj priljubljen sv. Martin (11. nov.): Sonce na Martina, pred durmi huda zima. — Kadar Martin oblake preganja, nestanovitna se zima oznanja. — Martinov plašč v meglo zavit, bo vsak od nas še zime sit. — Na Martinovo se spremeni mošt v vino. — V Slovenskih goricah so se kmetje pozdravljali — pridite boter, zvečer. Čakali bomo vino ob dobri Martinovi gosi.
V	splošnem za listopad pregovori trdijo: če mokro zemljo sneg pokrije, bo malo prida za kmetije. — Klemen (23. nov.), Ivan (24. nov.), Katarina (25. nov.), in Andrej (30. nov.), sami spoštovani svetniki, ki na koncu meseca radi slabe odeje na polju preskrbijo s snežno odejo.
Torej, naj bo lepo ali grdo vreme, pozdravljam vse go-dovnike in vse, ki so rojeni v listopadu, s pripombo, da je hudo na svetu, če imaš kaj povedati, pa nimaš komu; še hujše, če imaš komu, pa nimaš kaj.	v
Triglavski kotiček
38. letni občni zbor — V nedeljo, 22. oktobra 1988,seje v Triglavskem domu, kljub deževnemu vremenu zbralo veliko število članov in članic. Posebno vidna je bila tokrat mlajša generacija. Šlo je za društveni obračun za leto 1987-88. Z malo akademsko zamudo je predsednik Jože Kunovar pozdravil vse navzoče in prosil društvenega duhovnega vodjo Rev. dr. Jožeta Goleta, da z molitvijo začne občni zbor.
Na dnevnem redu je bilo poročilo delavne zapisnikarice Maričke Kadunc, ki je orisala delo in uspeh društva v tem letu. Zaslužila je veliko odobravanje navzočih. Tajnica Helenca Frohna je podala svoje poročilo. Nato je poročala blagajničarka Milka Modice-va, ki je do zadnjega centa točno prikazala društvene dohodke in izdatke v preteklem letu. Povedala je, da je društvena blagajna pozitivna in še kar v dobrem stanju.
Sledilo je poročilo upravnika Parka Franjo Mejšca. Zahvalil se je vsem članom in članicam, ki mu pomagajo pri urejevanju Parka. Vso zahva-
lo zaslužijo vse kuharice in pomočnice, z Loni Limonijevo na čelu, točaji in zakonski par Jože in Antonija Butinar, ki skrbno negujeta posajene rože in cvetje okrog kapelice, Marijinega kipa in po bregu okrog jezerca.
Izredno zahvalo pa je izrekel starim društvenim udarnikom, katere vidite na priloženi sliki, ki so s svojim delom okrasili in osvetili novo obalo in cerkvijo na pobočju jezera.
Poročilo upravnika so navzoči sprejeli s toplim aplavzom.
Sledilo je še poročilo voditeljice pevskega zbora Mare Kol-manove, pa Loni Limoni za kuhinjsko poslovanje, Dane Mejač za baro in Janko Limoni za sodelovanje z organizacijo »Uspeh«. Vsa poročila so bila soglasno sprejeta.
Po izčrpnih poročilih se je oglasil duhovni vodja dr. Gole, ki je pohvalil vse nesebične društvene delavce in delavke. Samo s takim prostovoljnim sodelovanjem lahko društvo uspeva in živi za prihodnost. Pohvalno je omenil tudi kulturno delo slovenske radijske ure, voditelja Izabele in Vladislava Kralja in dopisnika Ameriške Domovine Alojza Galiča.
Predsednik nadzornega odbora Karel Maierle je povedal, da so našli društvene poslovne knjige v redu, pohvalil delo odbornikov, ter izrekel sedanjemu odboru razrešnico.
Po kratkem odmoru je prevzel začasno mesto predsednika spoštovani Triglavan Ludvik Kolman, ki je v svojem prepričljivem tonu označil sedanjega predsednika Jožeta Ku-novarja za zmožnega, neumornega in delavnega predsednika in ga predlagal za ponovno izvolitev. Enoglasno in navdušeno je bil zopet izvoljen za predsednika Triglava. Jože se je zahvalil za zaupanje in novi odbor za leto 1988-1989 je sledeči:
Duhovni vodja Rev. dr. Jože Gole; predsednik Jože Kunovar; podpreds. Ivan Bambič; tajnica Helen Frohna; zapis. Marička Kadunc;
August Kovač umrl
GILBERT, Minn. — Na Gil-bertu je po daljši in težki bolezni dne 18. oktobra preminul August Kovač. Pogreb je bil 21. oktobra na Gilbertu. Pogrebno mašo je imel župnik g. Franc Perkovič, ob asistenci župnikov g. Janeza Šušteršiča ter g. Jožeta Vovka.
Pokojni je bil rojen 25. julija 1912 v Kozarjah pri Ljubljani, Slovenija. Leta 1951 je emigriral v Ameriko in se naselil na Gilbertu. Še isto leto se je poročil z Ivanko Remškar. Zgradila sta si lep dom, kjer je August živel do svoje smrti. Bil je zaposlen pri Erie Mine, v Hoyt Lakes, kot mehanik. V pokoj je šel 1. 1974.
V prvi Jugoslaviji je bil August v Zemunu letalski poročnik in inštruktor. Med drugo svetovno vojno je bil pa domobranski poročnik, v Kre-nnerjevem štabu.
Zapušča ženo Ivanko ter ostale sorodnike v Ameriki in Sloveniji.
Dragi August, počivaj v Bogu!
Tvoji prijatelji
blagajničarka Milka Modic; upravnik Parka Franc Mejač; pomočnik upravnika Parka Stanko Vaklič; voditeljica pevskega zbora Mara Kolmanova; dopisnik Ameriške Domovine Lojze Galič; športni referent Franc Rozina ml.; vodja bare Dane Mejač. Nadzorni odbor: Karel Maierle (preds.), Rezi Kolarjeva, Janko Limoni' Društveno razsodišče: Luds^ Kolman (preds.), Luček Kol- j man, Franc Menčak.
Po kratkem razgovoru je nato predsednik Kunovar z molitvijo zaključil uspešni 38. letni občni zbor SKD Triglav.
Presenečenje — V soboto,
29. oktobra, je v Triglavskem domu mlad postavni štajerski fant Joško Ornik presenečen obstal pri odprtih vratih, ko je zaslišal »Happy Birthday) Joško«. Ta dan je dočakal 30-rojstni dan. Presenečenje so mu pripravili njegovi vrstniki, fantje in dekleta, z dobrotami pa seveda njegova dobra mama Vera in ponosni oče Jože Ornik.
(dalje na str. 4)
IRIGLAVSKI PARK, september 1988. Z leve so: Jako& Modic, Stanko Yaklic, Janko Limoni, Jože Smolič, J°že Kunovar, Ivan Bambič.
Drobtinice, sladke in žaltave

CLEVELAND, O. - Pišem tele »drobtinice«, da se spomini, Če tudi morda žalostni, poživijo v temle novembrskem času, ko se spominjamo vseh naših rajnih, ki so odšli v večnost in pustili za seboj vrata odprta tudi za nas.
Tudi drugod, posebno pa še v Lemontu se vsako leto spo-tuinjajo našega trpina, škofa Gregorija Rožmana, ki na njihovem pokopališču, med duhovnimi sobrati čaka vstajenja — spominjamo se vseh mrtvih ■n še posebej onih, ki so padli kot žrtve revolucije.
»Prenehajte vendar že v ernigraciji pisati o trpinih in mučencih,« je želja vseh onih, ki jih vest teži — oni sami pa kar naprej vpijejo in pišejo o narodnih izdajalcih — in še danes v svoji zlobnosti ne mo-rejo v Ljubljani odstraniti sramotilnega spomenika, ki bremeni škofa Rožmana. Napo-ved Rožmana se danes uresni-^uje, trpijo prizadeti in še več hodo trpeli nedolžni.
V drugič sem počasi in s premislekom prebral tretji del, na tisoč stranem življenjepis o škofu Rožmanu.
Da so ostrina izvajanja komunizma v domovini omilili, to verjamem, ne verjamem pa, da bi to knjigo o Rožmanu Prosto dobil v roko preprosti žemljan v Sloveniji. Le nekaj teh knjig je spolzelo po skriv-nih potih v Slovenijo. Ta knjiga« ki se v malem bere kakor fv- pismo, če smem tako reči, Je Jasen nauk za vsakogar, po-Sebno še za tiste, ki so med re-v°lucijo podlegli lažni komu-nistični propagandi.
Napoved pokojnega škofa Rožmana, podana v njegovem Pastirskem pismu in še poseb-n° v njegovi zadnji pridigi v bolnici 12. decembra 1943, se UlTsničuje. Stolna cerkev tisti Večer je bila prenapolnjena, in VsaJ toliko ljudi je stalo zunaj Cerkve; ti slednji so pretreslji-v° Pridigo slišali po zvočnikih.
Slučajno sem bil jaz v cerkvi Prav blizu prižnice. Pridiga je 13 v časopisu »Slovenec« potisnjena, a kaj, ko pa je ta-
y BLAG SPOMIN
šesti obletnici smrti
^ Antona Adamiča
^ •ie Preminul 9. nov. 1982.
°d 'k ^et° že m‘neva>
o »v, Qr več med nami ni, e vsaki dan bedi.
krat že bila pošta okrnjena, da dežela o tej pridigi ni kaj vedela, dobro pa so jo poznali te-renci in vodniki partizanov, njihovi propagandisti so jo temeljito predelali in jo vsiljevali med ljudstvo. Hitler je rekel (seveda ne meni), da je bolj važen propagandni, kakor vojni minister. Partizanska tj. komunistična propaganda pa je bila res hudičeva, če - smem tako reči.
Omenjena škofova pridiga bom dobesedno povzel iz knjige Škof Rožman, 111. del. Je razmeroma nas malo, ki to knjigo imamo. In če jo imamo, smo jo na hitro preleteli, jo odložili in pridigo pozabili. Morda bi ta škofova pridiga izpred 45 leti danes sprejeli tudi tisti, ki so tiste usodne dni Rožmanu obračali hrbet in jim je bilo sveto vse, kar so partizani oznanjevali. Veliko danes potujejo domov in bi eden ali drugi to ponatisnjeno pridigo ponesel svojcem v domovino.
Sedaj povzamem iz knjige:
»Še enkrat je škof Rožman dvignil svoj svareči glas proti brezbožnemu komunizmu: v pridigi na Miklavževo nedeljo 12. decembra 1943.
V prvem delu pridige odgovarja na razne laži, ki so jih nasprotniki o njem širili. Sam ni imel namena zavračati te krivične sodbe, pa so ga verniki sami prosili, naj vendar proti tem klevetam kaj reče. On sam zaradi obrekovanja ni ‘bil užaljen, niti jezen, niti ga ni bolelo, če je slišal nove laži’ o sebi. Nasprotno: V tistih težkih časih mu je bilo v zabavo neverjetno živahna domišljija nekaterih ljudi in še bolj neumnost tistih, ki so te izrodke domišljije verjeli, pa morda še verjamejo.
Svojim nasprotnikom je v pridigi nedvoumno povedal, da ve, zakaj o njem širijo neresnične vesti: ‘Umažite škofa, prignusi tega vernikom, da se bodo obrnili od njega, ga zaničevali kot narodnega izdajalca ... Tako škofa oklevajte, potem pa naj govoro kar hoče, saj ga nihče več poslušal ne bo, nihče mu ne bo verjel.’
Na očitke izdajalstva je škof v pridigi odgovoril: ‘Kako v teh zmedenih razmerah sodijo mene, vašega škofa, eni kakor drugi veste le predobro. Slišite te sodbe in obsodbe, da sem naj večji izdajalec, da pomagam tujcem uničevati lastni narod. Videli so me v fašistični uniformi npr. na pogrebu faši-stinje Ariele Rea, drugič zopet v uniformi nemškega generala, ko sem pomagal voditi napade
na komuniste na Goriškem in Notranjskem, drugi zopet so me videli na Bledu v razgovorih in posvetih z nemškimi oblastmi, kako bi bolj gotovo zatrli Slovence, drugi zopet so me istočasno videli v Zalogu s puško, in to v času, ko nisem prestopil niti praga svoje sobe, kaj šele svoje hiše. Na Gorenjsko stran, odkar smo v vojski, nisem prišel dalje kot do stare mitnice na Celovški cesti ... S sv. Pavlom si upam reči: Nič tega, kar mi očitate, nimam na vesti, vendar s tem še nisem opravičen, sodil me bo Gospod. Z mirno vestjo, na da bi se bal vsevednega Sodnika, si upam trditi, da po moji krivdi, po mojem sodelovanju in stikih z raznimi oblastmi ni bila nikomur hiša požgana, nikomur imetja izropano, nihče zaprt ali poslan v taborišče, nihče umorjen, pač pa sem — hvala Bogu — mogel marsikoga rešiti iz ujetništva, tudi smrti in po posredovanju sv. očeta so bile mnoge notranjske vasi ohranjene, ki so bile že določene za požig. — Žal, da nisem mogel v vseh sto in stoterih slučajih uspeti, v katerih so me za pomoč prosili ljudje vseh slojev in vseh naziranj. Trdno upam, da mi večni Sodnik, ko bo na meni gotovo našel marsikaj graje vrednega, ne bo očital izdajstva nad lastnim narodom.’
Škof Rožman se je zavedal svoje dolžnosti.
‘Vpiti in klicati moram, pri-lično ali neprilično, in zavračati zmote. Ne zmot, ki so pred 100, 500 ali tisoč leti begale vernike, ne zmot, ki so morda nevarne v Franciji ali Španiji, ampak zavračati moram zmote, ki so danes nevarne slovenskim vernikom, ki danes motijo glave in srca slovenskega naroda. Vpiti, klicati in učiti moram, da bi slovenski ljudje vsaj k pravi pameti prišli in se rešili pogina, če že nočejo sprejeti vsega jasnega in rešilnega nauka Cerkve. V to me sili ljubezen do vas in do vsega naroda.’
Sklenil je pridigo.
‘Z božjo pomočjo hočem — in moram — vztrajati na mestu kamor me je Bog postavil. In do zadnjega bom isto učil in opominjal. Naj pride tudi to, kar mi grozijo; naj me na kose razsekajo ali pa, kar ljubljanske komunistke želijo, da me na Kongresnem trgu živega za-žgo — do zadnjega bom trdil in učil, da je brezbožni komunizem največje zlo in najhujša nesreča za slovenski narod. — In ko že več govoriti ne bom mogel, se mi bo iz umirajočega srca še dvignila naslednja prošnja — tista, ki za svoj narod vsak dan ponavljam: Razsvetli, Gospod, zaslepljene, da spoznajo časno in večno nesrečo, v katero jih peha brezbožni komunizem, da se obrnejo in spreobrnejo. Privedi jih. Gospod, nazaj k resnici in v božje kraljestvo.’«
To je le izvleček iz škofove pridige. In to-le še berem v omenjeni knjigi:
»Minilo je več kot trideset let (sedaj seveda skoro 45, op.
(dalje na str. 4)
SLOVENSKI DAN V CHICAGU
— 22. oktobra 1988 —
Tukajšnji Ameriško-Sloven-ski Radio Klub prireja vsake jeseni slovesnost, ki ji pravimo Slovenski dan. Z radovednostjo jo pričakujemo in vselej upamo, da bo program zadostil svojemu namenu. Idealna bi bila revija naših dosežkov skozi leto, na vseh poljih, ter okusnih, dovtipnih slaščic in sproščenega veselja; naj se vidi in sliši — da, celo razlega — vse, kar imamo spodbudnega, lepega in prijetnega.
Prav je, da za takšno mozaično podobo poskrbi naš Radio Klub, ki je strnil okrog oddajnika poletno skupino naših izobražencev. To je nenadomestljivi etniški vrelec, ki z živo besedo streže našim duhovnim, obveščevalnim in razvedrilnim potrebam. Ker pa Klub nima širšega zaledja, mu primanjkuje lastnih moči za obsežnejše uprizoritve v obliki zaokroženih večernih programov.
Rešitev so letos prinesli prijazni gostje iz Clevelanda, s poudarkom, da to storijo prav radi in da si to štejejo v čast. Cleveland je naše zgledno ognjišče — središče naše omike in razvoja na ameriških tleh.
»Fantje na vasi« so se prismejali z mladeniško živahnostjo.
Suzana Rigler — nova Gospodična
Dolgoletni navadi na ljubo je najprej bila predstavljena Gospodična v osebi popularne Suzane Riglerjeve. Koj po uvodni besedi predsednika Vinka Riglerja, ki je imel namen pozdraviti zbrano občinstvo in poudariti pomen današnjega praznovanja, je pristopila, v spremstvu resnih vojščakov Mihe in Marka Magajne, in na odru prebrala tradicionalni Proglas. S tem je bilo njeno ustoličenje potrjeno.
Pri tem se mi je zazdelo, da je ta ceremonija preskopa in nedosledna. Vtis imam, da se Slovenska Gospodična postavlja za eno leto, se pravi, do obnovitve, in skozi vso to dobo nam ona predstavlja živi okrasek. Nekajkrat je že prišla do izraza ta njena veljava, med le-torrf, ko je ona, npr. kot simbol prijaznosti, v narodni noši, pozdravila neko gostujočo skupino iz stare domovine, ali od drugod.
Ona naj bi torej simbolično imela svoj pomen ves čas, dokler ji ne poteče mandat. Tedaj naj bi ona »presadila« svojo čas na novo dekle, se pravi, okronala bi novo izbranko in sicer tako, kot to vidimo pri izboru »Miss America«.
V našem primeru se ta kontinuiteta torej sploh ne upošteva, kot bi njena funkcija odmrla že koj drugi dan. Z Bernardko Simrajh, dosedanjo Gospodično, smo bili zadovoljni skozi vse leto, ker je vestno, vneto in kvalitetno po-sezala v družbene aktivnosti, ter je uspešno sodelovala pri »kulturnih nedeljah«.
Suzane Riglerjeve smo tudi že vajeni, saj se je zlasti prejšnja leta pogosto vključevala v odrske sporede in je npr. z otroki ravnala prav poučno in prijateljsko. Ali naj bo tudi ona ob prehodu pozabljena, kot suha veja?
Domači spored
Vsebinski program je otvo-ril naš zbor Slovenska pesem, s skladno kombinacijo domovinskega zanosa, ter verske in ljudske idile.
Špendovljev »Slovenski svet« iznaša lepoto in milobo domovine, ter živo upanje v dokončno sprostitev, z značilnimi poudarki posameznih pevskih vlog. Jerebov »Že pada mrak v dolino« pa pozdravlja Devico ob sončnem zatonu, ob uri Angelskega Češ-čenja. »Jutranja«, nasprotno, pričara svež dih našega podeželja, ko se drami k delu. Pre-mrlova »Zdravica« s Prešernovo bistroumnostjo poživlja dobro voljo, ob kozarcu, in veleva najširšo spravnost. Ponarodela »Pozimi pa rožice ne cveto«, v resnici izpopolnjena po Špendovu, nas zaniha v romantično kramljanje o pušelj-cu izpod snežene odeje.
Nastop je bil uspešno zaokrožen z živahno Foersterjevo »Planinska«, ki nas za trenutek obda s hribi z gorskimi dišavami, ob katerih se zjasni vsaka ničemernost.
Slerherna pesem domačinov je uspela, kot umetnina in kot simbolika, s tehtno izraženimi akcenti. Po plesku je prikupna Milica, smeje se, pristopila pevovodji, z dehtečim šopkom in s poljubčkom, ter mu sramežljivo šepnila — gotovo nekaj lepega — kar smo si, seveda, prilastili tudi pevci.
Ves program je snemal neutrudljivi Viljem Trinko, s kamero, in bo nudil živo ponovitev eventuelnim interesentom. Lepo število posnetkov je ujel tudi Tone Arko.
Priznanje glavarju
Radio Klub se zaveda vloge p. Vendelina Špendova med čikaškimi Slovenci in mu je na programu vročil zahvalno Spomenico, kot duhovniku, vzgojitelju, glasbeniku in
(dalje na str. 4)
Grdina Pogrebni Zavod
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
1053 E. 62. cesta	431-2088
V družinski lasti že 85 let
Slovenski dan v Chicagu
(nadaljevanje s str. 3)
domoljubu. Hkrati mu je predsednik Rigler izrekel, po nedavni 40-letnici mašništva, zasluženo izpoved, naštevši njegove krepke življenjske korake na vijugasti poti navkreber.
Dodajmo še zasluge, ki jih je imel ta mož pri nedavni sestavi prvega mladinskega orkestra za slovenski Chicago, ter uspešna prizadevanja za ohranitev pevskega društva »Prešeren«; in še njegovo publicistično delo na področju slovenske glasbene zgodovine, domovinske in zdomske.
Končno, še prištejmo njegovo tiho, najgloblje delo, kadar se pogovarja on sam s seboj in to zapisuje. Iz leta v leto se mu vrstijo »novorojenčki«, ki so koj zreli za zbor... Naj mu dobri Stvarnik še dolgo priliva črnila in svežih življenjskih sokov.
Fantje na vasi
O tej znameniti glasbeni skupini nismo imeli prave predstave. Odslej jo bomo čislali, s ponosom (ker so naši), in z zavidanjem (ker so enodu-šni). Njihov vodja g. Janez Sršen pravi, da v primeri z nami niso na boljšem. Razdalje članov kljubujejo razvoju in enotnosti; vendar nastopajo
oni strnjeno, odločno in umetniško.
Kot prvo presenečenje so ponudili (nekdanjo?) slovensko himno »Naprej«, ne panslavistično, ampak specifično, Jenkovo, ki običajno ne prihaja na oder. Sledila ji je širša domoljubna »Ob večerni uri«, Vodopivčeva, in spet ena ožje-domovinska, koroška »Jen na Dravca Mehva« (Na Dravci je megla) od Mira Kernjaka.
Zvedavo smo prisluhnili ugledni Hajdrihovi »Jadransko morje« (z Aškerčevim besedilom), ki si je ne more privoščiti vsak zbor; morali smo jim iskreno čestitati, saj je izvajanje poteklo neomadeževa-no. Nato so se Fantje sprehodili na jug, proti Istri, s šegavo šaljivko R. Simonitega »A ča« (Ah, kaj), ki je razigrala vsa ušesa. Sledila ji je rahlejša zbadljivka V. Mirka »Na trgu«, le-tej pa Slakova »Znova naj lipa cveti«, z nežnimi, žuborečimi odtenki.
V nadaljnji Kmetčevi »Mami, oj mami« je bila izražena mehkoba, z vdanostjo in skoraj otožnostjo. Zatem so se pevci nenadoma preusmerili v šalo, s Kramolčevo humoristično »Pesem o rojstvu«. Baritonski solo je zanesljivo odpel Nejči Slak. Rado Simoniti
je imel še eno in sicer »Na Vipavskem«, ki je manj slišna, toda zasluženo priznana.
Kot zadnjo točko so gostje odpeli pravi venček, melodičen in prijeten. Tu so se res pokazali kot premeteni vaški fantje, korajžni, skladni in prepričljivi. Pristopili so še muzikantje s trobento, klarinetom, harmoniko in kitaro, vžigaje že itak razigrano ozračje in z vsem tem so zaključili Slakov ogenj, ki nam je že leta pri srcu.
Razvedrilo
Kot bi še ne bilo radosti dovolj, so mojstri ostali na odru z dvemi novimi presenečenji. Prvo je — v obliki dovtipne, rimane politične zbadljivke — oživelo vso dvorano kot nekaj nepričakovanega. Tehtno presojene satire, v lepi, tekoči slovenščini, so pri nas prava redkost, odkar nimamo Ludvika Leskovarja, ki je skrbel za kvaliteto, pestrost in okus odrskih prireditev, četudi posojenih.
Humor, ki piči le od daleč, zanesljivo ugaja vsakomur, celo prizadetemu. Zbiranje takih dragocenosti posebej zasluži pohvalo in priznanje. Ob tem skoraj pozabimo, da ni bilo nobene druge govorne ali deklamatorske točke (kaj šele igre), brez česar ne bi smeli več, nikdar več, praznovati Slovenskega dne. Literarna beseda je vir našega ponosa, najsi bo zgodovinska, ali dandanašnja, kot umetnina in ogledalo umnega junaštva iz preteklosti. Nocoj smo imeli uspešno nadomestilo s sodobno temo.
Drugo presenečenje so Fantje nudili s sproščenim, pretežno »vaškim« ritmom. Tudi tega pogrešamo, odkar se slovenske zabave nudijo le še v daljših presledkih. Ni bilo opaziti ostre delitve med plesno in ljudsko glasbo. Prispevali so takorekoč vsi, da se prelestno veselje ne bi prekinilo. Če so gostje uganili naše misli, jim bodi v zadoščenje, da so »lačne nasitili in žejne napojili«.
Zaključek
Ker so strunarji odbrenkali točno o polnoči, jim je ostalo dovolj ur za počitek. Videli smo jih spet — in slišali — s kora Sv. Stefana prihodnje jutro; najprej ob grmeči »Povsod Boga«. Nismo vzdržali v klopeh, vzpeli smo se in se združili, da bo nemara še boljše, ob Špendovljevi mašni partituri, ob Slomškovi »Zarji« in ob Vodopivčevi »Najvišji, vsemogočni Bog«. Štefanova ladja je spet bila akustična, dasi ne prenapolnjena (ali prav zato?). Pater Kalist je umno izvabljal liturgični pogovor med zborom in oltarjem.
Pred odhodom so potniki posedli v veliki dvorani, da bi obnovili telesne moči. Vestne in požrtvovalne kuharice, še vedno neutrujene od bremenite sobote, so spet z veseljem pripravile izdatna in okusna krepčila, da si bodo mojstri pri dobri volji lahko tudi zapeli med potjo.
Predsednik Slovenske pe-
smi, dr. Janez Vidmar, je obljubil, da vrnemo obisk Clevelandu, verjetno v februarju 1989, s svojim koncertom. Temu dogodku se primikamo s prijateljskimi občutki; saj gre za utrjevanje medsebojnih vezi, ki ne združujejo samo glasbeno, ampak tudi srčno harmonijo, ter domoljubje nasploh. Družitev krepi, greje in dviga, odpravljaje sled tujine.
Maks Milanez
Op. ur. — Obljubljeni za objavo posnetki s praznovanja Slovenskega dne. A ko pridejo, jih bomo vsaj nekaj dodatno objavili.
DROBTINICE...
(Nadaljevanje s str. 3)
J.P.), odkar je škof Rožman imel to pridigo. Čim bolj pa se tistemu času odmikamo, tem izrazitejši je pečat resnice, ki ga desetletje pritisne na njegovo vsebino. Celo to se je uresničilo, da je tudi umirajoči škof Rožman še vedno molil tisto prošnjo, ki jo je že med vojno vsak dan ponavljal, naj Bog da spoznanje tistim, ki z uvajanjem komunizma sebe in slovenski narod pehajo v časno in večno nesrečo.
‘Molite žalostni del rožnega venca — jaz zelo trpim — za komuniste, za tiste, ki so me preganjali.’ To so bile, kakor vemo skoro zadnje besede, ki jih je izgovoril, že med hropenjem, ko se je za nekaj trenutkov prebudil, kak dan in pol pred smrtjo, veliki škof ljubljanski, dr. Gregorij Rož-man.«
Še nekaj mojega pripisa:
Drobtiničar se zelo čudi, ker je še nekaj dobrih družin, ki življenjepisa škofa Rožmana še nimajo. Sam za sebe sem poprej mislil, da o Rožmanu precej vem, ko pa sem knjige o njem bral, sem videl, da sem presneto malo vedel, ali vsaj premalo.
Rožmanov življenjepis je vseskozi zanimiv, posebno tretja knjiga je zgodovinskega pomena. Kako bi bile te knjige o Rožmanu zaželjene, če bi se res oblaki razgrnili, da bi imele prost vstop domov, tja, kjer je Rožman škofoval. Knjige se verjetno še dobijo. Lahko jih pa sami ali preko mene naročite ‘pri Mohorjevi družbi v Celovcu.
Naj bo dosti za danes.
J. P.
Novi grobovi
(Nadaljevanje s str. 1) član izvršnega odbora Kluba društev pri SND na St. Clair-ju, kjer je prvih 12 let služil kot nadzornik, naslednjih 12 let pa kot tajnik-blagajnik. L. 1983 je bil izbran za moža leta SND na St. Clairju. Bil je zelo priljubljen med ljudmi in imel veliko prijateljev. Služil je v ameriški vojski 49 mesecev ter bil član SNPJ št. 566. Pogreb je bil včeraj, 7. nov., iz Želeto-vcga zavoda na E. 152 St. na pokopališče Whitehaven. Družina priporoča darove v pokojnikov spomin Slovenskemu domu za ostarele, 18621 Neff Rd., Cleveland, OH 44119.
Bolnik
(Nadaljevanje s str. 2)
asistentov. Kako bo svojo nalogo opravil? To je ob tem bolniku veliko vprašanje.
Preden pa poskusimo odgovoriti na vprašanje, kako je do današnjega zelo kritičnega stanja tega gigantskega bolnika sploh prišlo, se bomo na kratko pomudili še enkrat pri glavnih vzrokih obolelosti. Omenili smo že Marxove zmote v ocenjevanju kreature, kateri znanost pravi homo sapiens. Zavrgel je namreč njegovo duhovno substanco in jo poslal med vrabce. Omenili smo tudi že Leninovo zmotno misel, da bo svet mogoče zadovoljivo urediti, če bo imela vso oblast v rokah ena sama privilegirana (komunistična) stranka, ki bo o vsem avtoritarno odločala in dajala ukaze tudi s prisilo. Na čelu te stranke bo voditelj, proti kateremu ni priziva.
V sedemdesetih letih na teh zgrešenih premisah zgrajenega socialnega, političnega in gospodarskega sistema, se je to svetovno gibanje s središčem v Moskvi, pomnoženo z njega zlorabljenjem, razvilo v popolno diktaturo (pa ne proletariata!) — pomislimo na Stalina — in po drugi svetovni vojni z nasiljem zajelo obširne dele dotlej svobodnega sveta — vključno našo domovino —, povsod ukinilo svobodo in črtalo človekove pravice.
Zdelo se je, in svobodni svet se je resno začel bati, da tega giganta na njegovi poti do dominacije vsega sveta ni več mogoče ustaviti, zlasti ne zato, ker je začel kopičiti nuklearno orožje v taki meri, da je grozil z njim uničiti svet.
Notranje napake in bolezni pa je naš bolnik znal na diktatorsko dosleden in temeljit način prikrivati, groziti in podžigati po svobodnem delu Zemlje komunistične revolucije. In Svet se je vrtel naprej, dokler ni narava delovnega človeka v sami Sovjetski zvezi (in drugod) začela uveljavljati svoje naturne pravice: produkcija je padala od leta do leta, delovni človek v Sovjetski zvezi je bil sit komande od zgoraj, ki mu je obljubljala raj na zemlji, dajala pa misile, namesto vsakdanjega kruha. Zato je odnehal v tovarni in na polju. To pa je najhujša notranja bolezen, ki lahko ugonobi vsak sistem. Komandanti v partiji so končno uvideli, da je marksi-zem-leninizem odpovedal, da je bolan in so zavpili: Ozdravimo ga! Izbrali so Gorbačova in mu poverili vodstvo zdravljenja.
Toda zdravljenje je kočljiva zadeva in je veliko vprašanje, ali je bolnik po dobljenih zdravstvenih ukrepih sploh še zmožen življenja, ali pa bo v spremenjeni strukturi hiral naprej, vsekakor pa v obliki enostrankarske partijske diktature.
Močno dvomljivo je, ali bo morebitna operacija sploh možna, ker je opozicija proti njej zelo močna in globoko zakopana v osebnih privilegijih vodilnih aparatčikov.
L. F.
Mimogrede iz Milwaukeeja
(Nadaljevanje s str. 2)
Mladi slavljenec Joško se je veselo razpoložen zahvaljeval na levo in desno. Veselo razpoloženje se je prijelo vseh nas, samo s to razliko, da smo se mi starejši stisnili v kot, daleč od »šanka« in poskušali zapeti pesem, ki jo mladi ljudje še ne cenijo: »Najlepša je mladost«.
Dragi Joško, naj Ti Bog nakloni še mnogo, mnogo zdravih in uspešnih let.
Koline — Naš največji kmečki praznik so bile koline. Domače krvavice z zeljem in praženim krompirjem je bilo gosposko kosilo. In s takim kosilom so nam postregli člani in članice DSPB Tabor, in sicer v nedeljo, 30. oktobra, popoldne, v domu Triglavskega parka. Domače krvavice je napravila s svojimi pomočniki in pomočnicami naša marljiva in delavna članica Minka Meja-čeva.
Te prijateljske zabave DSPB Tabora se je udeležilo veliko število naših rojakov in rojakinj, ki so bili s kosilom izredno zadovoljni. Prijateljski razgovor, krasen pogled na razsvetljeno cerkvico in na novo urejeno jezersko obalo ter ob petju naših viž — čas je tekel prehitro. Z domobransko pesmijo Bog-Narod-Do-movina smo se poslovili. Na svidenje drugo leto!
Naj dodam še, da je predsednik milvvauškega Tabora
Franc Mejač ob tej priliki omenil, da je bil pred kratkim v Milvvaukeeju rojak in soborec Jože Medina z ženo, iz Toronta, in da se nista mogla načuditi lepemu Triglavskemu parku. V upanju, da sta odnesla dobre vtise iz triglavske slovenske oaze, sredi Amerike izrekamo obema prijateljske po zdrave!
Koncert — Pevski zbor »Uspeh« vabi vse naše rojake in rojakinje na drugi »Zabavni pevski koncert«, ki bo v nedeljo, 13. novembra, ob 2. uri popoldne v Knights of Columbus Haoll, 1800 S. 92 St. v West Allisu. Pevski zbor vodi in za ta zabavni koncert ga je pripravila naša odlična pevka Dolores Ivanchich. Preskrbljeno bo za prigrizek in pijačo. Vsi prijateljsko vabljeni. Nobelovi nagrajenci — Letošnjo nagrado v fiziki delijo trije Američani, v medicini dva Američana in en Anglež, v kemiji pa so bili nagrajeni trije Nemci. Po eno pa so dobili: za mir — Združeni narodi, za h' teraturo Naguib Mahfouz >z Egipta, v ekonomiji pa Francoz Maurice Allias. Nagrad je bila letos $390.000.
Z letošnjimi nagradami 'n po 87 letih teh nagrad s° Američani jih prejeli Angleži 79, Nemci 67, Francozi 33, Švedi 25, ZSSR 15, Švica 14, Italija 13, Danska 12 ^ Avstrija 10. Nekaj držav ie prejelo eno ali več nagrad’ med njimi Jugoslavija, z Iv0 Andričevo nagrado v literata ri.
a.g.
i
!
I ( S
5
ti
t
d
s
s
S
D
V
II
Sl
k.
s\
d-
'a
b,
IV]
k;
lil
h
k
da
ro
Kanadska Domovina
OD ME VIS PRERIJE...
LETHBRIDGE, Alta. - Polete. ki je čas počitnic, je za nami. Kot ostalo Kanado je tudi nas tlačila izredna vroči-na> ki je po nenamakanih far-uiah do škode požgala posevke ‘n so te ponekod enostavno Preorali, ker ni in ni bilo potrebnega dežja. Res čudno vremensko leto, saj nas celo običajni vetrovi to poletje niso uadlegovali. Kjer je kar je na uenamakanih farmah obrodi-*°> tega je bilo malo, je pa dalo P° kakovosti najboljše žito.
Kjer so namakalno porabi-‘ ogromno vode, da se je po-raiala skrb, če ne bo vode pov-Sem zmanjkalo. Tu je bila leti-na dobra, posebno dobro je le-t°s obrodila sladkorna pesa. Nekaj nenavadnega je bilo ud> krasno vreme ob času že-*Ve in pospravljanja polj. Ob asu žetve je navadno vsako et° pričelo deževati in so dež, vetrovi in dostikrat prezgodnji Sne8 nagajali, zavlačevali ali Pa celo onemogočili žetev. Le-°s Pa se je torej nebo usmililo .oda in nam z lepimi sončni-jP' dnevi dovolilo hitro, nepre-'tjeno žetev in mlačev.
^enda se slovenska druščina todie veseli mojih nabranih . > ker se je na povabilo mo-je8a kvarteta zbralo skoro po-Vlc° slovenskih rojakov in n°gi kanadski znanci, da so e nasmejani oporozili: . ant, staraš se in amen!«. r . zadržano se je v ozadju v Stal8rani diužbi muzal po po-HlQV.1 'n »rangu« naš naj višji ()0 Za^ar g- Ivan Boh, ki pa se
Prih rVC novernhrske dni tudi 1 asal do zavidnih 75 let!
noBil° Je res domačno, poseb-
PrilT56*0 ^e’ *cer je Pr^e* za t0 brat ° na 0*:,’sk Kvedrove raje ln stric Jože s Koroške, ki
ostal
tule tri tedne. Veliko
'a
Sedo’
vSa, Vasovala med našimi in 0 ^ °bisk da priliko za klepet $0glSeniogočern, žive debate, Ien aNe in včasih tudi razgla-Ptlev IJ?nen-*a> ki sm0 j'b prebij 81 z Znanci, ki so naju va-dva na srečanja. In kaj bi mi-Pookretna samca brez so-Svak ’ nanireč brez svakinje in ^v°nke in Franceta Poi0'Ja- kjor smo preživeli vanjaIC0 Pjogovega počitniko-Pta	^b tej priliki nji-
Srčna ,Vsern našim ljudem pri-
C).hvala-
ker smo se bolj doma, Syak tf1 ne rajža rad. Smo pa z ^ance, Ivan Boh in mi-'aPi bp31001 ^Nkali v Mon-br,t0valzP Kalispella dobra ^arij0a.‘P naša znanca go. S >P dr. Vilkota Jenka, abin: ° v njuni lepi in udobni ''b ra7^rC^'*' dva dni v boga-110 sPom°VOr’*1 'n brenkanjih
°bi’
"Pinih.
x!skala
Park Udl
PO'
Po Sva s Erancetom in ' Paš najbližji narodni
^ o aierton in njegove le-°ck	Lake in Red-
Ca,
iyon. Priznati
mo-
ram, da je bilo po bratovi vrnitvi na Koroško v mojem domu hudimanovo tiho, mirno in seve pralno...
Koncem avgusta smo pa Bohovi in Kvedrovi dobili obisk iz daljne Argentine. Ga. Anica Bonič (roj. Jakop) nas je razveselila s petdnevnim obiskom, čeprav je vnaprej nekako opravičljivo zapisala, da »svakog gosta tri dana dosta«. Radi bi jo obdržali za daljšo dobo, pa se je k nam namenila spotoma, ko je rajžala kar za dva meseca k sestri v Milano v Italiji in seve obisk doma in slovenskih znancev.
Samo v Waterton smo jo zapeljali, ker ni bilo časa in prave prilike, da bi jo zapeljali v osrčje lepih kanadskih gora in ji razkazali lepote naše nove domovine Alberte. Vesele ure smo preživeli tudi z njo, saj si lahko mislite, koliko pogovorne snovi se zbere v 40 letih od zadnjega srečanja. Skupno smo tolkli taboriščna leta, ko nam je usoda narekovala slovo. Ona je 1947. leta odšla iz Špittala k sestri v Trst in nato v Argentino, mi pa 1949. v tole, doslej žegnano kanadsko zemljo, kjer smo našli miru, svobodo, delo in kruh. Od nas jo je pot vodila na obisk znancev v Vancouver, od tam v Toronto in nato čez morje v Evropo.
Pa tudi naše sorojakinje so letos potovale, kar same, ker moški naj bodo včasih raje doma. Najprej je odšla v Slovenijo ga. Tončka Boh za mesec dni na obisk sorodnikov, predvsem bolehne sestre. Doma vre; kako je, lahko čita-te, saj doma in v tujih časopi-
Štiridesetletnica...
TORONTO, Ont. — V soboto, 19. novembra, se bo slovesno praznovala štiridesetletnica prihoda prvih slovenskih beguncev v Kanado. Jubilejni banket pripravlja poseben odbor prvih povojnih naseljencev. Prireditev bo v Slovenskem domu na Pape Avenue v Tofontu.
Čisti dobiček večera je namenjen slovenskemu starostnemu domu Lipa. Za vsa na-daljna pojasnila sta na razpolago:
Stane Lamovšek,
14 Sellmar Road Weston, Ont. M9P 3E6 Tel. 248-4549 in
Lojze Rigler,
154 Habitant Drive Weston, Ont. M9M 2P3 Tel. (416) 742-4796
Kanadski rojaki!
Dopisujte v Ameriško Domovino!
sih dnevno beremo, da nekoč opevano Titovino razganjajo nezadovoljstva in stotere težave, zlasti še ko postaja južni slovanski brat valpet slovenskemu narodu, ki ga že vsa leta pridno in spretno izkorišča in izžema. Zdaj skušajo južnjaki še posebno pridno in spretno živeti po geslu, ki je bilo znano že za mojih mlajših študentovskih in vojaških dni, namreč: »Malo radi, malo kradi i živi pošteno«...
Po vrnitvi ge. Bohove jo je pa pobrala v Slovenijo ga. Ivanka Dimnik. Ta je Ribni-čanka in ima žlahto raztreseno po širni Jugoslaviji. Njeno izhodiščno mesto je bilo »velemesto Ribnica«. Tak vtis sem imel nekega dne, ko sva se menila o Ribnici. Kot veste, so Ribničanje že od starih dni raztreseni po celem svetu (po cejlem svejtu). To od nekdanjih krošnjarjev, preko političnih beguncev in sodobnih ekonomskih izseljencev.
Takrat mi je vsa zagreta in navdušena, na vprašanje, kolikšna je Ribnica, prav brž odgovorila: »Kaj ne veš, da nas je zdaj že čez milijon?« No, je brž popravila, da toliko jih pa res še ni. Bolj tako se mi je slišala ta vesela pripomba, kot tista, ki sem jo čul kot Ijudsko-šolček, da so južni bratje radi poudarjali: »Nas i Rusa ima sto milijona«.
Pet tednov doma je prevan-drala Jugovino po dolgem in počez: Kosovo, Peč, Polzela, Ptuj, Sarajevo, Zagreb, Ribnica, je samo nekaj glavnih imen, ki sem si jih zapomnil. Bil pa je tiste dni, kje drugje kot v Ribnici, Baragov dan, ki se ga je udeležilo poleg pet slovenskih škofov, 35 duhovnikov in ogromno slovenskih vernikov.
Doma je dobila tudi prej naročeno narodno nošo in seve sodelovala z drugimi ženami v narodnih nošah. Po fotografiji sodeč ji noša lepo pristoja. Ponagajal sem ji, če je bil njen fant tudi fejst, pa je bolj mr-davo povedala, da je bilo deset deklet oz. žena v narodnih nošah pa samo en fant. Čudno razmerje, pa jim je prav babnicam, ki romajo brez moških kar na svoje!
Iz Ribnice je odpotovala v York pri Londonu v Angliji, kjer živi sin Stanko že nekaj let z družino. Je »social worker« tam. Pri sinu jo je čakal mož Tone, ki je prebil tam 14 dni. Od tam sta odletela nazaj v Kanado, pa spet vsak na svoje, nič skregana, - a nista mogla dobiti skupnega poleta. Je bilo pa potlej verjetno doma spet vse bolj medeno.
Že nekaj mesecev pa je v Sloveniji tudi ga. Tončka Filvpczuk, ki menda vsako leto preživi mesece doma. Menda se čuti tule bolj osamljeno, odkar ji je pred leti ne-
Lovska sreča
TORONTO, Ont. — Sezona na lose je v polnem teku že od 17. septembra in traja tja do 15. decembra v gotovih conah.
WM cone, katere so lahko dostopne, so bile odprte 8. oktobra in tam je bilo tudi največ uspeha.
Ontarijo je še skoraj brez snega, ko to pišem, medtem ko je listje že večinoma odpadlo. Le krošnje topolov so še vse v zlatu.
V	coni WM 21B za Geraltonom so lovili inž. Škulj, Žejn in Srebrnič. Že takoj prvo uro lova je Marjan Žejn priklical moosa teleta in ga podrl z dvema streloma.
V	coni WM 29 je lovil Slavko Bajec in ustrelil moosa kravo, za katero je imel dovoljenje, dasi jih je videl več.
Peter in Frank Gormek sta lovila v WM 40 coni (Elk Lake) iz STZ koče. Peter Gormek je zalezel velikega bika, de-seterca, in ga je s tremi streli podrl.
Vsem uspešnim lovcem iskreno čestitamo!
Borut
SLOVENIJA — Moja dežela
— DOLENJSKA —
Dolenjska — naša najmehkejša in najprijaznejša dežela. Pokrajina je polna nizkih vzpetin, zaobljenih goric, gozdov in polj, travnikov in vinogradov, pa med njimi posejanih zaselkov in domačij.
Dolenjec te povabi v zidanico in Bog ne de, da bi povabilo odklonil. Potem ti ponudi svoj cviček, pa kar naprej govori v svoji pojoči govorici, domiselno in zabavno, prijateljsko in družabno. To so mehke duše.
Že kmalu po Škofljici je svet zelo razgiban in rodoviten. Iz Grosuplja bomo obiskali Taborsko jamo, polno mogočnih kapnikov, in Tabor — gotsko cerkvico in okrog nje obzidje. V Višnji gori bomo povprašali po njihovem polžu, v Stični pozdravili bele menihe, na Muljavi Jurčičevo rojstno hišo.
Dolina Krke je prelepa zaradi svojih mehkih bregov in zelene vodne bistrine. Pragovi iz votlega kamna, čez katerega teče Krka, ji dajejo poseben čar. Nad rečnim koritom se vleče po obeh straneh širša terasa, po njej se vrstijo njive, vasi, vinogradi in teče cesta. Dolina Krke je »dolina gradov«.
Ob obeh straneh gornje Krke leži Suha krajina, suha, ker po njej ne teče nobena voda. Po površini je deževnica izoblikovala polno vrtač in uval, planjave so porastle s travo, grmičjem in hosto. Ob stari most čez Krko se je zleknil Žužemberk z nekdaj mogočnim gradom Turjačanov.
Više gori teče vzporedno s Krko Temenica, še više Mirna. Blizu Trebnjega se odpre prehod v mirensko dolino. Na Za-
nadoma umrl mož.
Takole smo torej iz poletja in dogajanj v njem tudi mi vstopili v doslej lepo, toplo in sončno jesen, ki pa jo bo po vremenskih napovedih tele dni obiskalo mokrotno vreme, saj je sneg že pobarval bližnje gore...
Fak
plazu je slovita Marijina božja pot, v Mirni nam postrežejo z ocvrtim krompirjem »cekinčkom«, v mirenski dolini nas pozdravljajo mnoge cerkve in gradovi.
Novo mesto, dolenjska metropola, se je postavilo na pomol v okolju Krke, kapiteljska cerkev v gospodujočem položaju vrh griča daje mestni podobi močan lepotni poudarek. Novo mesto je versko, kulturno in gospodarsko središče Dolenjske.
Vredno je stopiti na Trško goro, vso pokrito z vinogradi, v vodni grad Otočec, v Šmarješke toplice s termalnim kopališčem in zdraviliščem in naprej v Šentjernej, znan po konjereji in lončarstvu (šent-jernejski petelin). Kostanjevi--ca je najstarejše in najmanjše slovensko mesto, ogromni grad — nekdanji samostan — je eden najpomembnejših naših kulturnih spomenikov. Vinogradi na bližnji Gadovi peči dajejo najbolj sloviti cviček, pri menihih v kartuziji Pleterje pod Gorjanci pa bomo dobili sira in vina.
Prostrana slemena Gorjancev vabijo na sprehod skozi stoletne bukove gozdove in čez trate s pisanimi cveti, med drugim encijana in lepega čeveljca, kjer se sprehaja razna divjad, posebno divji prašiči.
Zahodno Dolenjsko bomo obiskali kdaj drugič.
»Naša luč«
Zakaj je M. Djilas razšel s Titom
V polpretekli zgodovini Jugoslavije je znano ime marksističnega ideologa Milovana Djilasa. Pred meseci je predaval več sto študentom na univerzi v Mariboru in rekel, da mora Jugoslavija danes izbirati med demokracijo in razpadom. Na vprašanje, zakaj se je razšel s Titom, je Djila odgovoril:
»Videl sem, kako se komunisti poganjajo za limuzine in razkošne vile.«
Amerika in Amerikanci
Rev. J.M. Trunk
Kranjec John, Rev., rojen dne 22. februarja 1871 v Starem trgu na Dolenjskem, dospel v Ameriko 1. 1892, študiral v St. Francis Seminary, Wise., je bil dne 3. julija 1897 posvečen v mašnika ter nastavljen na angleški župniji v Jolie-tu, 111. Leto pozneje ga je škof iz Pittsburga poklical tja, da prevzame Slovence, ki so ravno sezidali cerkev. Razmere niso bile ugodne; dve leti je stanoval v zakristiji, potem sezidal župnišče, a čikaški nadškof ga je odpoklical, ker ga je potreboval za Slovence v S. Chicagu in Waukeganu.
Nekaj časa je oskrboval Chicago in S. Chicago skupaj, a ni šlo; posvetil se je leta 1903 le S. Chicago, kjer je za 30.000 dolarjev sezidal cerkev in župnišče ter v 8 letih odplačal na dolgu 8000 dolarjev. Po smrti Rev. F. Šušteršiča je dobil župnijo Joliet, 111.
Kraschowitz A. M., Rev., je rojen slovenski Amerikanec. Deloval je v Chicagu in Jolie-tu; zdaj je župnik v South Chicago.
Krže Francis L., Rev., je bil nekaj časa profesor v zavodu St. Thomas College, St. Paul, Minn.; potem je deloval v Clevelandu, O., kjer je bil urednik izvrstnega lista »Nova Domovina« (tudi predhodnik našega lista, op. ur. AD). Zdaj je župnik v kraju Marblehead, °.
Krže Frank izdaja mesečnik »Slovenski Gospodar« v Chicagu, 111.
Lampe Simon, Rev.,
0.	5.B., je bil rojen dne 5. decembra 1865 v Bregovcu na Kranjskem. V Ameriki je od 3. novembra 1883, kjer je vstopil v red sv. Benedikta, ki se zanima zlasti za indijanske misijone. Posvečen je bil v mašnika
1.	novembra 1888 v St. Clou-du, Minn. Nato je bil nekaj časa profesor na St. Johnski univerzi, Collegeville, Minn.; od 1. 1889 deluje kot indijanski misijonar po severni Minnesoti. Oskrboval je Indijance po naslednjih indijanskih reserva-cijah: Red Lake, White Earth, Beaulieu in Cloquet, kjer živi in vneto deluje še zdaj. Slovi tudi kot izboren poznavalec čipevejskega ali očipvejskega indijanskega jezika.
Lavrič Josip, Rev., rojen v Blagovici na Kranjskem, je župnik pri sv. Lovrencu v Cie- • velandu, O.
Leskovec Anton, Rev., je župnik na slovenski župniji v mestu Kansas City, Kansas.
Levec (Leviz) Ivo, Rev., O.F.M., je baje Slovenec, ker ni samo spadal v isto frančiškansko provincijo kakor znani indijanski misijonar o. Oton Skola, O.S.F.,, temveč ga prištevajo tudi njegovim rojakom (Verwyst: Life of Bishop Baraga, str. 395). '
Kdaj je o. Ivo Levec prišel v Ameriko, ni znano. Deloval je
v škofijah New York in Philadelphia. Pozimi 1. 1841 in najbrž še dalje je npr. oskrboval veliko župnijo v New Yorku. Biti je morala nemška, ker mu je o. Skola, ki je baš tedaj prišel iz Evrope, lahko več mesecev pomagal oskrbovati njegovo mnogoštevilno čredo.
Leta 1848 in 1849 najdemo Levca kot misijonarja v Holmesburgu pri mestu Philadelphia. Od začetka junija 1849 do srede septembra 1850 je pastiroval v Lebanonu, Pa., kjer je bil prvi stalni duhovnik. Sedanji župnik cerkve D. Marije v Lebanonu mi piše, da je o. Levec (sodeč po načinu, po katerem je vodil župnijske knjige) moral biti zgleden duhovnik. Nekateri stari ljudje se ga tam še zdaj z veseljem spominjajo.
Od septembra 1850 dalje njegovega imena nisem več mogel najti nikjer, moral se je torej vrniti v svojo domovino in tam tudi umreti.
(Rev. J. L. Zaplotnik)
Ločnikar Bernhard, O.S.B., opat, je bil rojen dne 29. septembra 1848 v vasi Bitnje na Gorenjskem. Njegovi starši so bili ubogi a verni ter so ga vzredili prav skrbno, včepivši mu v njegovo mlado srce vse one nauke, katerih sadovi so ga pozneje dičili. Ker je bil deček izredno nadarjen, poslala ga je njegova ovdovela mati s pomočjo nekega duhovnika v šolo in gimnazijo v Kranj in pozneje v Alojzijevišče v Ljubljano, kjer je bil vedno med prvimi.
Ko je čital o delovanju svojih odličnih rojakov, preč. gg. Baraga, Pirca, Lavtižarja in drugih med Indijanci v Ameriki, se mu je vnela želja, da bi tudi on šel med Indijance. S tem namenom je poleti 1868 s svojo materjo in bratom zapustil rodno zemljo ter prišel v Ameriko.
Cilj njegovega potovanja je bil okraj Stearns v Minnesoti. Dočim sta se tam njegova mati in brat naselila na mali farmi blizu Albanya, se je on seznanil v sosedni opatiji St. John’s z očeti benediktinci in sklenil pri njih ostati v nadi, da se mu pri kaki priliki posreči izpeljati svoj prvotni načrt. Ker je že dokončal gimnazijske študije, je bil takoj poslan v novicijat St. Vincent, Pa., kjer so ga dne 29. septembra 1868 preoblekli.
Meseca oktobra prihodnjega leta se je vrnil v Minnesoto, kjer je naslednja tri leta študiral bogoslovje. Tam je storil slovesno obljubo dne 13. oktobra 1872. Istega leta, dne 22. decembra, je bil v Št. Pavlu posvečen v mašnika in na Sveti dan je pel slovesno novo sv. mašo.
Prihodnjih sedem let je bival v opatiji St. John’s, Collegeville, Minn., in predaval na ondotnem zavodu dogmatiko in moralo. Zraven je kot
dušni pastir oskrboval male občine po okolici opatije, kakor npr. Albany, Avon, St. James, Holding, Holdingford ter slovenski naselbini Krain-town in Brockway. Poleg tega je opravljal še druge službe.
Še preden je postal duhovnik, doletela ga je dne 20. novembra 1872 prav izredna čast. Postavljen je bil namreč za podvodjo ondotnega zavoda, dasi je bil še v nižjih redovih; to službo je opravljal eno leto. Od marca 1875 do 1. 1877 je bil subprior, od 1. 1877 do 1879 pa prior samostana. Pri tem je še našel časa za privatne študije ter bil dne 1. junija 1879 promoviran za doktorja bogoslovja.
Vsi ti neprestani posli pa so mu omajali že itak rahlo zdravje. Zato je prosil, da bi mu odvzeli težka in odgovorna bremena in ga poslali na misijone. Prošnja je bila uslišana, in dr. Ločnikar je bil 1. 1879 poslan v Št. Pavel, kjer je deloval naslednjih enajst let in sicer najprej nekaj let kot duhovni pomočnik, od 1. 1888 pa kot župnik cerkve Vnebovzetja in prior tamkajšnje benediktinske hiše.
A pri tem ni ostalo. Ko je namreč opat A. Edelbrock re-signiral, je bil izbran dr. Ločnikar za vikarja samostanskega kapitelja začetkom aprila 1. 1890. Naslednjega 7. maja je bil izvoljen za tretjega opata opatije St. John in kot tak je bil tudi predsednik ondotne univerze, na kateri je prej sam dolgo let poučeval. Dne 2. avgusta je prišla iz Rima potrditev njegove izvolitve, in 25 dni pozneje je bil slovesno posvečen in vmeščen v opatijski cerkvi v Collegevillu. Pri tej slavnosti je bilo navzočih sedem škofov, četvero opatov, skoro tristo duhovnikov in okrog tisoč vernikov iz raznih krajev Združenih držav.
Dasi je bil dr. Ločnikar primeroma še mlad — štel je šele 41 let — so ga vendar njegovi sobratje smatrali vsled njegove velike učenosti in obširne izkušnje za najpripravnejšega in najsposobnejšega moža za tako visoko in odgovorno službo. Bodočnost je pokazala, da se niso motili. Opat Ločnikar se je z veliko marljivostjo lotil svoje nove službe ter s čudovito vztrajnostjo deloval za povzdigo redovniškega in cerkvenega življenja.
Poznali so ga blizu in daleč kot moža molitve. Zlasti si je prizadeval, da bi povzdignil in razširil češčenje Najsvetejšega. Mudivši se leta 1893 v Rimu je izprosil od sv. očeta kanonično vpeljavo bratovščine ve-dnega češčehja presv. Rešnje-ga Telesa v tolažbo dušam v vicah. Predsedoval je tej bratovščini kot generalni ravnatelj za Ameriko. Ni dvomiti, da je bil blagi opat v tem oziru najkrasnejši zgled vsem sou-dom; saj je potekel malokak
dan, da bi se ne bil mudil pred Najsvetejšim še čez deseto uro zvečer.
Dne 27. junija 1894 zvečer je St. John’s College obiskala velika nesreča. Nastal je namreč silen ciklon, ki je razkril več poslopij, razdejal pralno strojarno, deloma porušil dijaško spalnico, odpihal vse dimnike, razrušil vremensko opazovalnico in uničil lepi novi hlev ter poleg škod povzročil kajpada tudi mnogo strahu; ubil pa na srečo ni nikogar.
Od onih, ki so bili med ciklonom pri St. Johnu, pa ta nesreča na nikogar ni hujše vplivala kakor na opata Ločni-karja. Bil je rahlega zdravja že mnogo let poprej. Ko se je začelo novo šolsko leto, se je podal na pot, da obišče razne župnije in misijone, ki so jih očetje njegove opatije oskrbovali. Upal je, da ga izpremem-ba razvedri in okrepi.
Po zdravnikovem nasvetu se je podal v Stillwater, kjer je našel skrbno postrežbo. Dne 1. novembra pa je tako shujšal, da so ga prevideli, in 7. novembra 1894 zjutraj je izdihnil.
Njegova prerana smrt je povzročila povsod globoko žalost. Truplo pokojnikovo je bilo z odličnim spremstvom prepeljano v samostan St. John’s. Pogreb se je vršil dne 14. novembra. Pokopal ga je sprejšnji opat A. Edelbrock ob navzočnosti štirih opatov, treh škofov, 75 duhovnikov in velike množice ljudstva.
Ločnikarja je dičila otroška ponižnost in dobrosrčnost, združena z učenostjo in pobožnostjo, kar mu je pridobilo neomejeno spoštovanje in ljubezen njegovih učencev, žup-Ijanov in vse severozapadne amerikanske duhovščine. Vsak, ki ga je poznal, ga je čislal. O njem si niti najhudob-nejši jeziki niso upali ničesar črhniti. Bil je brezmadežnega značaja, svet mož in svečenik po volji božji. S svojo apostolsko gorečnostjo si je namah osvojil vsa srca. Ni torej čudo, da so bila vsa njegova dejanja uspešna.
(Rev. John L. Zaplotnik)
Logar Anton, bogoslovec, rojen v župniji sv. Neže v Št. Pavlu, Minn., iz ugledne dru-. žine A. Logarja in Katarine Levičnikove, se je šolal v St. Thomas Military College ter vstopil v semenišče. Dne 30. maja 1912 je napravil izlet na neko jezero, ker je bil ravno »Decoration Day«; pri tem se mu je prevrnil čoln in je utonil.
Majerle Matej je ugleden rojak v Pueblu, Colo.
Mažir Francis S., Rev., rojen dne 30. septembra 1873 pri Sv. Ani na Krembergu, je študiral gimnazijo v Mariboru in bogoslovje v Celovcu, kjer je bil dne 20. julija 1899 posvečen v mašnika. Ko je služboval na več postajah na Koroškem, je 1. 1907 odpotoval v Ameriko ter vstopil v nadškofijo Št. Pavel, Minn. Nekaj časa je bil pri župniji sv. Neže v St. Pavlu, pozneje župnik v Nicoletu in Rogers; zdaj je v kraju Lo-
retto, Minn.
Martinovič Edvard, Rev., je bil 1. 1860 župnik in misijonar v mestu Colbus, Ind., ter oskrboval okraja Bartholomew in Shelby. Več se o njem ne ve.
Medoš Frank, rojen 1. 1869 v Vinici, posestnik hotela v S. Chicago, prejšnji predsednik J.S.K.J., je bil odličen rodoljub; umrl je 10. oktobra 1912.
Mensinger Angela, slovenska učiteljica v Waukeganu, 111., je umrla v Brockwayu dne 15. junija 1912.
Mensinger Ed., brat prejšnje, je lastnik lista »Slovenski narod« v Pueblu, Colo.
Merici John C., Rev., rojen iz Dvorjan, župnija Cerklje, je študiral modroslovje na zavodu St. John, Collegeville, Minn. V mašnika je bil posvečen 1. 1901 za škofijo Pittsburg. Od 1. 1903 je župnik slovenske župnije v Pittsburgh Pa.
Mika Mary je učiteljica v Steeltonu, Pa.
Mikš Anton, Rev., je župnik v kraju St. MichaelSi Minn.
(Nadaljevanje prihodnji torek)
MALI OGLASI
V Najem
4 sobe, s kopalnico, spodaf E. 73 St., severno od St-Clair Ave. Kličite 881-3092-(81-84)
_____________________
For Rent	,
Upstairs. 5 rooms. Lake Shore Blvd. Euclid. Near Holy Cross Church. Senior5 preferred. 486-7098.
For Rent 2 bdrm. apt. on E. 63. Car peted, fenced yard, ur>fur nished. $150 mo., secuH1
dep., no pets. 391-7137.
(83-86 *
itt«'
Seeking a full-time babysi (Mon.-Fri.) for my 6-mOn ^
old child. Prefer St. ^'tl)
aft6'
area. Call 5:30 p.m.
481-5339
9.851
For Rent
4 rooms, up. St. Vitus are3 Call 431-8998.	„«1
(81'8
Hiše barvamo zunaj ih 1 traj. Tapeciramo. (We ^ paper). Popravljamo in o . mo nove kuhinje in kopo)nl ter tudi druga zidarska mizarska dela.	.ji
Lastnik TONY KRISTA*^ Pokličite 423-4444
For Rent	v.
Hts. Dunham & fwo 1 bdrm. apts- n^f. occupy. For more ih
Office Space ^ gt
600 to 700 sq. ft. Ind^
61 25 St. Clair Ave'
Call 431-7463. g.8*1
Imenik slovenskih društev
Slovene Organization Roster
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
American Slovenian Catholic Union
Društvo SV. VIDA št. 25 Duhovni vodja: Rev. Joseph Bo-*nar; preds.: Joseph Baškovič; pod-Preds.: Joseph Hočevar; taj.: Albin 0rehek, 18144 Lake Shore BIvd., 'el- 481-1481; blag.: John Turek. JJjedzorniki: Mary Hodnik, James ebevec, Stan Martinčič; vratar: , tank Zupančič. Vodja atletike in '''ladinskih aktivnosti; Joseph Hoce-var- Za pregledovanje novega član-s'va vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsako drugo Nedeljo ob 10:15 dopoldne pod cer-vii° sv- Vida. Mesečni asesment se Ptline pobirati pred sejo in tudi 25. Iar|uarja in 25. julija od 6. do 7. ure ^večer v društveni sobi avditorija pri v- Vidu. V slučaju bolezni naj se ,0lnik javi tajniku, da dobi zdravniški llst in karto.
Društvo SV. JOŽEFA št. 169
Duhovni vodja: Rev. John Kumse Preds.: Eugene Kogovšek Podpreds.: Anthony Tolar Fin. tajnik: Anton Nemec, 708 E. 1 59 St., Cleveland, OH 44110, tel. 541-7243
Pomožna tajnica: Anica Nemec Bol. taj.: Helena Nemec, 541-7243
Blag.: Jennie Tuma Zapis.: Mary Okicki Nadzorniki: Frank Žnidar, John Obat, Gary Koketec
Direktor za atletiko: John Obat, 481-6129
Dir. za ženske aktivnosti: Jennie Tuma
Vratar: John Jackson Zdravniki: dr. Maks Rak in vsi družinski zdravniki
Por. v angleščini: Helena Nemec
Por. v slovenščini: Josephine Ka-stigar
Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7.30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Društvo sprejema člane od rojstva do 70 let za zavarovalnino od $2,000 naprej.
Športni referent: Raymond Zak, tel. 526-3344
Direktor za mladinske aktivnosti: Judy Ryan
Zastopnica za Klub v SND: Angela Lube
Zastopnik za SND: Joseph F. Rigler
Vratar: Antonia Šega
Seje se vrše na drugo nedeljo v mesecu od februarja do decembra ob 1 2. uri. V januarju in decembru je začetek seje ob 2. uri. Vse seje se vršijo v Slovenskem narodnem domu, 6417 St. Clair Ave. Pobiranje asesmenta je pol ure pred sejo in takoj po seji.
KSKJ vam nudi mnogovrstno in najnovejše, moderno zavarovanje in to pod najbolj ugodnimi pogoji. Za podrobnosti se z zaupanjem lahko obrnite na tajnika društva.
Slovenska Ženska Zveza
Slovenian Women’s Union
Dfuštvo SV. LOVRENCA št. 63 Duhovni vodja: Rev. Anthony Re-0|' Preds.: Joseph L. Fortuna; pod-recls-: Isabelle Godec; taj.: Ralph odec, 847 E HM|sda|e( te, 524.
01; zapis.: Mary Ann Sray; blag. ames T. Weir, 1 5052 Rochelle Dr., ^aple Hts., OH 44137; nadzorniki: n'hony b. Lausche, Olga Sray, Vir-^lnia Fortuna; zastopnika za SND na ■ 80. St.: Joseph Fortuna, Ralph “dec; zastopnika za SND na Maple 1	s-- Joseph Fortuna in Ralph Go-
' C; zastopnika za atletiko in »boo-^er“ k|ut>-. Joseph Fortuna in Ralph °dec Zdravnika: Dr. Wm. Jeric in r„F- Jelercic.
“eie so
Sl
nar. domu na ■30 zv stva
25.-ega v mesecu v E. 80 St. ob Novi člani sprejeti od roj-ase 60. leta starosti. Bolniški pl SrTlen' je 65 centov na mesec in p6 U|e $7 bolniške podpore na te-fy>n'lc^e ie član bolan 5 dni ali več. . la i v Nevburgu, pristopite v dru-
5tv0
sv- Lovrenca!
Društvo SV. ANE št. 150 bo|-UtlOVn' v°dja: Rev. Anthony F bts'd Prec*s" Angela Winter; pc Vj/intS" Flelen Krofi; taj.: Josephi ra B er'3555 E. 80. St.; blag.: L« ter	Nadzornice: Anna W
?aPis 6resa Zupančič, Helen Krc <,'■ ^a'herine Zabak; zastopni ta$t0n^. na F- 80.: Laura Berdyc Heien !?'Ca *a SND na Maple Ht io: . rof|; zastopnici za Federa Wip^s'a Winter in Josephi bruji^' ^dravniki: Vsi slovenski VrneSg '' ^eie so vsaka prva sre (l',0ranC* °*5 2.30 popoldne v šol: °le pri Sv. Lovrencu.
V° SV. MARIJE MAGDALEh
Dph	162
*nar: °Vni vodja: Rev. Joseph Bi borjpr Pr6c^s-: Rruoces Nemaniči ^ary ^s' Anna Zakrajšek; ta;
Nlott, 760 E. 212 Sl Sy q H’ tel- 531-4556; blag Vak; na^etle^; zapis.: Frances Ni J°SePhi Z°rn'ce: Frances Macerc rabite|jj^ Lorenčič in Mary Palci' i6 Za Qh F,osa|ia Palčič; zastopr (u^išek'0 *^^3 Federacijo: Anr ^fianipJ. Frances Novak, Franct ^avr^j 1 z6ravniki: vsi slovens saje Se
6s6cu ^ršii° vsako prvo sredo avH° il * 1 P°P- v društve d'loriia Pri Sv. Vidu.
|I
il
Društvo PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA št. 172
Duhovni vodja:	Rev. Joseph
Božnar
Preds.: Ludmila Glavan
Podpreds.: Frank Kuhel
Tajnica: Draga Gostič . 19831 Locherie Ave., Euclid, O. 44119, tel. 531-5678
Blagajnik: Joseph Melaher
Zapisnikarica: Tanja Gostič
Revizorji: Joseph Lach, Bogomir Glavan, Draga Gostič ml.
Vratar: Štefan Marolt
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu in sicer: januar, marec, maj, julij, september in november, na domu predsednice na 13307 Puri-tas Ave. ob 7. zv.; februar, april, junij, avgust, oktober in december pa v Baragovem domu,'6304 St. Clair Ave., ob 7h zv. Pobiranje asesmenta pol ure preje.
Lodge OUR LADY OF FATIMA No. 255
Spiritual Adviser:	Rev. John
Kumse
President: Edward J. Furlich Vice-pres.: Sally Jo Furlich Secy.-treas.: Josephine Trunk, 17609 Schenely Ave., Cleveland, OH 44119, tel. 481-5004 Rec. Secy.: Connie Schulz Auditors: Jackie Hanks, Connie Schulz ,
Womens & Youth Activities: Maureen Furlich
Men's Sports: Bob Schulz Meetings: Second Wed. of the month at Pres.-Vice Pres, home,
1 8709 Kewanee Ave., at 6:30 p.m. Tel. 486-6264.
Physicians: All Slovene physicians in the greater Cleveland area.
Društvo KRISTUSA KRAI JA št. 226 Duhovni vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Joseph F. Rigler, tel. 943-2306
Podpreds.: Mary Wolf-Noggy Tajnik: Frank Šega, 2918 Emerald Lakes Blvd., Willoughby Hills, OH 44092, tel. 944-0020 Blagajničarka: Eva Verderber, tel. 481-1172
Zapisnikarica: Mary Šemen Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Louis Ferlinc, Anthony Rigler
Duhovni vodja: Rev. John Kumše Predsednica: Marie Gombach Podpreds.: Dannielle Susel Taj.-blag.: Rosemary Susel, 9965 Knollwood Dr., Mentor, OH 44060 Zapisnikarica: Ann Stefančič, 900 Rudyard Rd., Cleveland, OH 441 10, tel. 531-7635 Nadzornica: Helen Suhy Sunshine Comm.: Faye Moro, Joyce Le Nassi Zgodovinarka: Ann Stefančič Sgt.-at-arms: Alice Struna Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu ob 1. pop. v Slovenskem domu na Holmes Ave. in sicer v sledečih mesecih: januar, marec, maj, junij, september, november in december
PODRUŽNICA št. 14 Duh. vodja: Rev. Francis Paik Predsednica: Martha Koren Podpreds.: Mary Stražišar Taj.-blag.: Donna Tomc, 2100 Apple Dr., Euclid, OH 44143 Zapisnikarica: Addie Humphreys Nadzornice: Vera Bajec, Antoinette Zabukovec, Frances Plut Poročevalka: Alice Kuhar Zastopnice za SDD na Recher Ave.: Anna Cekada, Martha Koren, Sharon Kobal
Sunshine Ladies: Irene Collins, Frances Eržen, Rose Rodgers Zastopnici za Klub društev: Cele ste Frollo, Lucille Korencic,
Se|e vsak prvi torek ob 7 30. SDD na Recher Ave
PODRUŽNICA št. 25 Duhovni vodja:	Rev. Joseph
Božnar
Preds.: Josephine Mohorčič Taj.-blag.: Cirila Kermavner, 6610 Bliss Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 881-4798 Zapisnikarica: Janet Krivacic Nadzornici: Mary Turk, Frances Kotnik
Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu, ob 1.30 pop. v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Asesment se pobira pol ure pred sejo, ter tudi 25. dan v mesecih januarja in julija, od 5.30 popoldne do 7. uri zvečer, prav tako v društveni sobi pri Sv. Vidu. Ako'pride 25. dan na soboto, se pobira en dan prej, ako pride 25. dan na nedeljo, se pa pobira en dan pozneje.
Poročajte o društvenih in osebnih novicah v Ameriški Domovini!
PODRUŽNICA št. 47 Duhovni vodja: Rev. Anthony Rebol
Predsednica: Mary Mundson Podpreds.: Olga Dorchak Taj.-blag.: Mary Taucher, 15604 Shirley Ave., Maple Hts., OH 44137, tel. 663-6957 Zapisnikarica: Jennie Praznik Nadzornici: Anna Harsh, Elsie Lovrenčič
Zastopnici za vse SND: Jennie Gerk in Mary Taucher Seje: Druga nedelja v mesecih marca in septembra, ob 1. pop. V mesecih maja in decembra pa na prvi nedelji, ob 1. pop., v Slovenskem domu, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., Ohio.
BRANCH No. 50 President: Ann J. Terček Vice Pres.: Ann Ryavec Secretary: Diane Bencin Treasurer: Irene S. Jagodnik, 6786 Metro Park Dr., Cleveland, OH 44143, tel. 442-0647 Rec. Secy.: Ann Winter Auditors: Mary Jo Rom, Mary Miller
Sentinel: Dorothy Ann Winter Reporter: Vera Šebenik Historian: Josephine Smith Meetings are held every 3rd Tuesday of the month except July, August and December at 7:30 p.m. at the Euclid Public Library, 681 E. 222 St. Guests welcome.
Ameriška Dobrodelna Zveza
American Mutual Life Association
Društvo SV. ANE št. 4 Predsednica (začasna): Ann Zak Podpreds.: Ann Zak Tajpica: Marie Oražem, 20673 Lake Shore Blvd., Euclid, OH 441 23 tel. 486-2735
Blagajničarka: Josephine Ambro-sic
Zapisnikarica: Frances Novak Nadzornice: Frances Kotnik, Frances Macerol, Josephine Mohorčič Mladinske aktivnosti: Marie Oražem
'Poročevalka: Frances Kotnik Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v društveni sobi pri Sv. Vidu na E. 62. cesti in Glass Ave. Za preglede novih članov pristojni vsi slovenski zdravniki.
Društvo NAPREDNI SLOVENCI št. 5
Predsednik: Frank Stefe; podpreds.: John Nestor; taj.-blag.: Frances Stefe, 1482 Dille Rd., Euclid, OH 44117, tel. 531-6109; zapisnikar: Haruid TefiCh; nadzorniki: Mark S. Telich, dr. Joseph Chrza-nowski DDS, Edward Pečjak; mlad. koordinator Mark S. Telich. .Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu marcu, juniju, oktobru in decembru na domu tajnice, 1482 Dille Rd., ob 10. dop. Za preglede novih članov vsi zdravniki, priznani od ADZ.
Društvo SLOVENSKI DOM št. 6
President: Joseph G. Petrič Vice President: Marie Hosta Secretary: Albin Banko, 6809 Mayfield Rd., Apt. 1472, Mayfield Hts., OH 44124 Treasurer: Virginia Kotnik Rec. Sec.: Anne Cecelic Auditors: Jean Fabian, Caroline Lokar, Louise Fabec
Youth Coordinator: Jean Fabian Medical Examiner: Dr. Anthony Spech
Meetings: First Thursday of the month, 7:00 p.m,, at the Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio.
Društvo NOVI DOM št. 7 Predsednik: Anton Švigelj Podpreds.: Anton Škerl Tajnik-blagajnik: Franc Kovačič, 1072 E. 74 St., Cleveland, OH 44103, tel. 431-7472 Zapis.; Jennie Antloga Nadzorniki: Jože Gabrič, Slavko Gabrič, Ana Mihelich Zdravnik: Vsak po zakonu priznani zdravnik v Ohiu
Seje: Prva nedelja v mesecu, ob 10. dop., na domu tajnika.
Društvo KRAS št. 8 Preds.: Vida Zak Podpreds.: Mary Price Tajnik: Anton M. Lavrisha, 18975 Villaview Rd., Cleveland, OH 44119 Blag.: Ivanka Kapel Zapis.: Sophie Matuch Nadzorniki: Joe Ferra, Pauline Skrabec, Joseph Skrabec
Mlad. odbor: Joseph Skrabec Seje: Drugi četrtek v mesecu ob 7. zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Društvo CLEVELAND št. 9 Preds.: Albert Amigoni Podpreds.: Stanley G. Ziherl Tajnica: Pat Amigoni, 21051 Arbor Ave., Euclid, OH 44123, tel. 531-8468
Blagajnik: Robert Menart Zapisnikarica: Mary Ziherl Nadzorniki:	Frank	Ahlin, Mary
Champa, Andrew Champa
Koordinator mladinskih aktivnosti: Albert Amigoni Zdravniki; Vsi slovenski zdravniki Seje:	Vsaka prva nedelja v
mesecu v glavnem uradu ADZ, 19424 Š. Waterloo Rd.. ob 10. dopoldne.
RIBNICA ŠT. 12 ADZ
Preds.: Louis M. Šilc Podpreds.: John Cendol Taj.-blag.: Cafole A. Czeck, 988 Talmadge Rd., Wickliffe, O. 44092 tel. 944-7965 ''•L-
Zapisnikarica: Gina liacqua Nadzorniki: LoCfis Šilc, John Cen-do. Gina liacqua 1 , J Seje v 1988 bodo pb 2. pop. 20. marca, 1 7. julija, 16. oktobra in 1 8. decembra na domu preds. 30417 Oakdale Rd., Willowick, 0., 44094.
Zastopniki: Klub društev — John Cendol; Slov. nar. dom — John Cendol, SDD, Recher Ave. — Louis Sile, Gina liacqua; Slov. dom za ostarele — Louis Sile, Carole Czeck.
(Dalje na str. 8)
Imenik slovenskih društev
Slovene Organization Roster
(Nadaljevanje s str. 7)
Društvo COLLINWOODSKE SLOVENKE št. 22 Preds.: Stefie Koncilja; pod-preds.: Tina Collins; taj.-blag.: Frank Koncilja, 1354 Clearaire Rd., Cleveland, OH 44110; tel. 481-6955 zapis.: Stephanie Dagg; nadzornice: Tina Collins, Joyce Segulin, Millie Novak; zdravnik: vsi slovenski zdravniki; seje: seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 6. uri zv. v spodnji društveni sobi Slov. doma na Holmes Ave.
Društvo KRALJICA MIRU št. 24
Preds.: Anna Perko; podpreds.: Frances Cazin; tajnica: Alice Arko, 3562 E. 80 St.., Cleveland, OH 44105, tel. 341-7540; blag.: Agnes Žagar; zapis.: Mary Prosen; nadzornice: Dolores Hrovat, Angela Musil, Mary Sever; koordinatorka za bratske zadeve: Alice Arko. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 1.30 pop. v SND na E. 80 St.
Društvo SV. CECILIJA št. 37 Preds.: Nettie Zarnick; podpreds.: Anna Šilc, taj.-blag.: Jean McNeill, 6808 Bonna Ave., Cleveland, OH 44103; zapis.: Marie Bond; nadzornici: Frances Stepic, Anna Ribic; zdravnik: vsi slovenski Seje so vsaki 1. torek v mesecih feb., apr., jun., sept. in nov. ob 1.30 pop. v šoli sv. Vida.
Društvo MARTHA WASHINGTON št. 38
President: Terry Hočevar Vice-President: Rose Zalneratis Secy.-Treas.: Bertha Richter, 19171 Lake Shore Blvd., 692-1793 Rec. Secretary: Carol Lesiak Auditors: Frances Primosch, Jane Royce, Ann Krajc, Rosemary Kozar
Fraternal Affairs Rep.: Joanne Fordyce.
Meetings: Third Tuesday in Jan., April, June, Nov. (Additional meetings as scheduled.)
Oltarna društva Altar Societies
OLTARNO DRUŠTVO fare Sv. Vida
Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar; častna preds.: Mary Marinko; preds.: Amalija Košnik, podpreds.: Frances Novak; taj.-blag.: Kristina Rihtar, 990 E. 63 St., tel. 391-6545; zapisnikarica v slovenščini: Gabriela Kuhel; zapisnikarica v angleščini: Mary Turk; redite-Ijica: Ivanka Pretnar; nadzornici: Frances Kotnik in Ann Brinovec.
Vsak četrtek ob 6.30 zvečer ima društvo uro molitve, vsako prvo nedeljo skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši, ob 1.30 popoldne pa seja v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu.
OLTARNO DRUŠTVO fare Marije Vnebovzete
Duhovni vodja: Rev. John M. Kumše; predsednica: Pavla Adamič; podpredsednica; Maria Ribič; taj-Aica in blagajničarka: Rose Bavec, 18228 Marcella Rd., tel. 531-6167; zapisnikarica: Ivanka Kete; nadzornice: Tončka Urankar, Mary Podlogar, Amelia Gad. Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši. Isti dan popoldne ob 1.30 uri molitvena ura, po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani.
Društvo Najsv. Imena Holy Name Societv
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duh. vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Charles Winter Podpredsednik: Emil Goršek Vice President (Eng.): John Hočevar
Tajnik: Joe Hočevar, 1172 Addison Rd., Cleveland, OH 44103 Zapisnikar: Joseph Cimperman Blagajnik: Anton Oblak Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši.
Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
HOLY NAME SOCIETY of Sl. Mary Parish
Spiritual Director:	Rev. John
Kumse
President: Mike Pozun Vice Pres.: Dennis Sušnik Slov. Vice Pres.: Rudi Knez Secretary: Dominic Gorshe Treasurer: Art Eberman, 16301 Sanford Ave., Cleveland, OH 44110, tel. 531-7184 Sick and Vigil Chmn.: Frank Sluga
Program Chairman: Frank Zernic
Corres. Sec.: Louis Jesek Marshall: Bill Kozak Social Apostolate: Ed Kocin ‘ Retreat Chmn.: Joseph Sajovic
Catholic Order of Foresters
BARAGA COURT No. 1317 Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar
Chief Ranger: Rudolph A. Massera
Vice Chief Ranger: Dr. Anthony F. Spech
Past Chief Ranger: John J. Hočevar
Recording Secretary: Alphonse A. Germ
Financial Secretary: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., tel. 881-1031
Treasurer: John J. Hočevar Trustees: Albert Marolt, Dr. Anthony F. Spech, Joseph C. Saver Youth Director: Angelo M. Vogrig
Visitor of Sick: Joseph C. Saver
Field Representative - Frank J. Prijatelj, 845-4440 Meetings held the 3rd Friday of each month, Social Room, St. Vitus Auditorium, at 8.00 p.m.
/ril
ST. MARY’S COURT No. 1640
Spiritual Director: Rev. John M. Kumse
Chief Ranger: Alan Spilar ViceChief Ranger: Hank Skarbez Past Chief Ranger: Hank Skarbez Rec. Secy.: Joe Sterle Fin. Secy.: John Spilar, 715 E. 159 St., Cleveland, O., Te! 681-2119
Treasurer: Vickie Skarbez Youth Director: John Osredkar Trustees: Gerry White, Harold White, Kathy Spilar Sentinel: Hank Skarbez Field Representative: Alan Spilar, Tel 951-9775
Meetings are held every third Sunday in the St. Mary Study Club
Room.
Slovenski narodni domovi
Slovenian National Homes
FEDEKAI ION OF SLOVENIAN NATIONAL HOMES President: Charles Ipavec 1st Vice Pres : Helen Urbas 2nd Vice Pres.: William Snyder Fin Secretary-Treasurer:	Rudy
Pivik, 15570 Humphrey Rd , Mid-dleburgh Hts., OH 44130
Corresponding Secy : Rose Mary Toth
Recording Secy : Helen Konkoy Auditors: Steve Shimitz, Dan Pavšek, John Jackson
Historian: Ella Samanich (Ch ), John Habat, Asst Legal Counsel: Charles Ipavec
SLOVENSKI NARODNI DOM 6409 Sl. Clair Avenue President: Edward Kenik Vice Pres.: June Price Secy . Treas.: John N. Perencevic Recording Secretary: Julia Pirc Legal Advisor: Charles Ipavec Autiilinu Coininillee:
Ann Mane Zak, Antonia Zagar, Ann Opeka, Sophia Opeka House Committee:
Edward Bradach, Mary Balls, John E. Leonard, John Vatovec, Daniel Shimrak, Don Mausser, John Trinko, Stanley Frank Ways anil Means Committee:
Jean Križman, Marceline Mausser Alternate Directors: Anthony J. Tomse, Frank Stefe
Meetings every second Tuesday of the month in Room No. 1, Old Building, 7:30 p.m
Office hours: 11 a m. to 3 p.m. Tel. 361-5115
SLOVENIAN HOME 15810 Holmes Ave.
President: Ed Kocin Vice President: Jim Krann Treasurer: Ray Sterle Rec. Secretary: Jennie Tuma, 29437 Vmewood Dr., Wickliffe, OH 44092
Fin. Secy.: Frank Ferra Auditors: John Jackson, Mary Podlogar, Chuck Femec House Comm.: John Jackson, Chuck Femec, Jack Videtič, Joe Krann; Alternate: Dennis Austin Federation Reps.: Dan Pavšek, John Jackson, Chuck Femec; Alter nates: Bob Ryan, Jim Krann
Other Directors: John Habat, Leroy Koeth
1st Alternate: Gus Petelinkar 2nd Alternate: Frank Podlogar Meetings for Directors are every fourth Monday of the month, at 7:30 p.m
SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road
. President: Steve Shimits Vice President: Anthony Sturm Secretary: Millie Bradač Treasurer: Frank Bittenc Rec. & Corr. Secy.: John Vicic Legal Advisor: John Prince Trustees; Tony Silc, Catherine Vicic, John Mauric, Emma Grk, Al Meglich, Joe Frollo, Ernest Tibjash, Frank Smerke, Paul Šibenik, Stanley Grk
Alternates: Frank Slejko, Frank Zgonc
Reps, to Fed. of Slov. Natl. Homes: Anthony Sturm, Steve Shimits, Millie Bradač
Office hours: Mon., Wed. and Fri. 7 to 9 p.m., or by appointment. Phone 481 5378 or 481-0047.
SLOVENIAN SOCIETY HOME	S.N.P.J. FARM, Heath Road
20713 Recher Avenue, Euclid, OH	Ladies Auxiliary
Joseph Petrie: President Frank Cesen: Vice President William Kovach: Secretary William Frank: Treasurer Rosemary Toth: Rec Secretary Dorothy Kapel: Ch., Audit Comm. Josephine Trunk: Auditor, Membership Comm., Sunshine Max Kobal: Auditor, House Comm Ed Koren: Ch., House Comm Mary Ster: House, Memb. Comms Ed Marinčič:	House, Memb
Comms
DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave., Cleveland, OH Predsednik: Joseph Klinec Podpredsednik: Ken Ivančič Blagajnik: Joseph Pultz Zapisnikarica: Nancy Kadar
Finančna tajnica: Pauline Stepic Nadzorniki: Stephanie Pultz, Theresa Stefanik, Elaine Saxby Seje vsak tretji petek v mesecu ob pol 8. ure zvečer.
President: Betty La Macchia Vice President: Wilma Tibjash Rec. Secy.: Rosemary Toth Financial Secy.: Vida Zak, 186* Sagamore Dr., Euclid, OH 44117 Tel. 481 6247
Auditors: Dorothy Gorjup, Sopi11* Matuch, Eleanor Zevnik
Upokojenski klubi Pensioner’s Clubs
FEDERATION OF AMERICAN SLOVENIAN PENSIONERS ClO® President: John Taucher Vice-Pres.: Frank Cesen, Jf-Secretary: Mae Fabec Treasurer: Joe Ferra Rec. Sec.: Louis Jartz Auditors: Tony Mrak, H611 Kersman, Frank Fabec
Meetings every three montii3, alternate Slovenian homes, alf o’clock, the months of MafC June, September and Decemb^
SLOVENSKI NARODNI DOM 5050 Stanley Ave., Maple Hts., O. Predsednik: Frank Urbančič Podpreds.: Lud Hrovat Tajnik: Tom Meljač, 7030 Shaner Dr., Walton Hills, OH 44146, tel. 439-8888
Blagajničarka: Millie Lipnos Zapisnikar: Joseph Habjan Nadzorniki: Frank Urbančič, Anton Kaplan, William Ponikvai Odborniki: Louis Champa, Al Lipnos, Frank Hrovat, Louis Ferfolia, Bob Habjan, Martin Planišek, Anton Kaplan, Joseph Glivar, Eugene Vercek. Emma Urbančič
Seje vsak četrti torek v mesecu ob 7.30 zv., v SND, 5050 Stanley Ave., Maple Hts.. O., tel 662-9731
Upravni odbor korporacije BARAGOV DOM, 6304 St. Clair Ave Predsednik: Stanko Vidmar Podpreds.: Vinko Rožman Tajnik: Jože Melaher Blagajnik: Anton Oblak Gospodar: Frank Tominc Social Club: JaVtez Žakelj Nadzorni odbor:	France Sega,
Tomaž Slak, Lojze Bajc
Odborniki: Anton Meglič, Jože Dovjak, Franc Kamin, Anica Kurbus, Viktor Tominec, Ferdo Sečnik, Janez Košir, Jože Cerar, Pavel Lavriša, Janez Semen in tudi zastopniki organizacij, ki prostore uporabljajo.
Dom ima prostore za razne priredi tve: partije, pogrebščine in ohceti. V domu je Slov. pisarna in knjižnica. Tel. št.: 881 9617
SLOVENSKA PRISTAVA, Inc.
Duhovni vodja: č.g. Viktor Tomc Predsednik: Dr. Mate Roesmann
I.	podpreds.: Frank Lovšin
II.	podpreds.: Lojze Mohar Tajnica: Mojca Slak, 5404 Sta-
nard Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 881-1 725
Blagajničarka: Marija Leben Zapisnikar: Vid Sleme Nadzorni odbor: Inž. Franček Go-renšek, John Hočevar, Peter Osenar Razsodišče: Inž. Ivan Berlec, Frank Kovačič, Frank Urankar
Slovenska šola sv. Vida: Ivan Zakrajšek
Slovenska šola Marije Vnebovzete: Valentin Ribič, Gabriel Mazi Društvo upokojencev Slov. pristave Pensioner's Club of Slov. Pristava Predsednik: Max Jeric Podpreds.: Avgust Dragar Tajnik: Frank Urankar, tel. 531-8982
Blagajnik: Jože Dovjak Zapisnikar: Vili Zadnikar Nadzorni odbor: Franček Goren-šek, Frank Kastigar, Vinko Vrhovnik Odborniki: Stane Vidmar, Lojze Hribar, Jože Sojer, Angelca Hribar, Julka Mejač, Francka Kristanc, Mary Vrhovnik, Tončka Urankar
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJ^ CEV za St. Clairsko okrožje
Predsednica: Margaret Kau®
I.	podpreds.: Antoinette Krajc
II.	podpreds.: Irene loth ___ -Tajnik-blagajnik: Stanley
5919 Prosser Ave., Cleveland/ 44103, tel. 391-9761
Zapisnikarica: Janet KrivaC'c ^ Nadzorni odbor: Jewel Karf,( ski, Hattie Gorgan, Nettie Ma,n^ Odbor za potovanja: Mar0a Kaus
Planning Chairman: EdiW3' nak	(
Sestanki se vrše vsak tretji & tek v mesecu ob 1.30 pop v Pr'* ku Slov. nar doma na St. Clair
SLOVENIAN PENSIONERS^1 of Euclid, Ohio President: Frank Cesen 1st Vice Pres.: John Kause* 2nd Vice Pres.: Ann Mrak Rec. Secy.: Helen Levstick , Fin. Secy.: Eleanor Pavey, .j E. 174 St., Cleveland, OH 44 tel. 531-4445
Treasurer: Emma Cesen Auditors: Mae Fabec,

Lokar, Josephine Trunk Meetings: 1st Wed. month, beginning at 1 P-nn'^Ji Slovenian Society Home,
Ave.	..dp
CLUB OF RETIRED SLOVT OF HOLMES AVENIR
Hon. Pres.: Joe Ferra President: Gus Petelinkar Vice Pres.: John Habat Rec. Secy.: Louise Fujda	^
Fin. Secy.: Mary Lavrich/	^
Firestone Ct., Mentor, OH	£
Jel. 951-4974	$
Auditors: Christine Bold011' Gornik, Ann Grzybowski Federation Reps.: Gus Frank Fabec, Mae F3*3®0' ^ Kersman, Emily Kersmqn; ^
Pet^
Mazie Princ
Sgt.-at-arms: Cecelia R° Reporter: Ann Stefančič .1 Sunshine Chair lady-	I
Schultz, 19501 PasnoW did, OH 44119, tel. 48 jf/ Meetings every 2nd 'N ^ of month at 1 p.m. at Home on Holmes Ave.
Ali je tudi Vaše dru* zastopano v Imeniku drufW y1

AMERIŠKA I)OM°V druži Slovenj po vsem svet