GLEDALIŠKI LIST SEZONA 1924/25 ŠTEVILKA' 10 IZDAJA UPRAVA NARODNEGA GLEDALIŠČA VOJUBLJANI tovarne čevlje z znamko Tržič Glavna zaloga v Ljubljani, Breg štev. 20 Aleksandrova cesta štev. 1 Prešernova ulica (Seljak) Podružnica v Zagrebu, Račkoga ulica 3 Filip Bizjak krznar Gosposvetsko cesto 13 K o I i z e j se priporoča za vsa krznarska dela. Velika zaloga vsakovrstne kožuhovine. m = e)s_ A.« Eo ILJ^EMjainias, Mesitmit ttrg| št« 10 iira mm o dl ima tlrgoviiraa Soladlimsi pos&rešlba -^1 Najfinejša svetlobna telesa ------------------------------- za stanovanja, vile, banke, bare, kina itd. kakor: lestence, namizne in stoječe svetiljke itd. itd. v vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih načrtih, izdeluje v kovini, lesu, svili, stekla itd. edina jugoslovenska Svetlobna industrija „VESTA“. Napočilo samo no atelje JESTA", Ljubljana, Kolodvorsko ul. 8/1. SPORED. DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer. Ponedeljek, 9. februarja Magda Torek, 10. )} Zaprto. Sreda, 11. 1} Izgubljene duše Četrtek, 12. »> Zaprto (generalna vaja). Petek, 13. )) Rosmersholm, premijera. . . Sobota, 14. >> Stričkov sen Nedelja, 15. it Ob 3. uri pop. Pepeluh, mladinska predstava Nedelja, 15. f) Ob 8. uri zvečer Rosmersholm Ponedeljek, 16. M Magda Torek, 17. It Zaprto. Sreda, 18. tt Cyrano de Bergerac . . . Četrtek, 19. it Pepeluh Petek, 20. )) Začetek Vdova Rošlinka, premijera 0,PERA. ob pol 8. uri zvečer. Torek, 10. februarja Baletni večer N. Kirsanove in A. Fortunata Sreda, 11. n Jenufa Četrtek, 12. ) » Traviata Petek, 13. >» Zaprto. Sobota, 14. >♦ Don Juan Nedelja, 15. n ob 4. uri popoldne a) Strupena tarantula, b) Karakterni plesi, ljudska predstava pri znižanih cenah Ponedeljek, 16. d Zaprto. Torek, 17. >) Trubadur Sreda, 18. t) a) Strupena tarantula, b) Karakterni plesi Četrtek, 19. n Don Juan Petek, 20. >> J Zaprto. Red E Red E Red F Red C Izven Izven Red B Red A Red C Izven Izven Red C Red B Red A Izveij Red D Red E Red F Uprava si pridržuje spremembo sporeda in zasedbe, Začetek ob 8. Konec ob 10. Rosmersholm. Drama v štirih ' dejanjih. Spisal Henrik Ibsen. Poslovenil Etbin Kristan. Režira: MARIJA VERA. Johanes Rosmer, posestnik na Rosmersholmu, bivši župnik..............................................Levar Rebeka West ...........................................Marija Vera Rektor Kroll, Rosmerjev svak...........................Skrbinšek Ulrik Brendel............................................Putjata Peter Mortensgard......................................Rogoz Madame Helseth, gospodinja na Rosmersholmu . . . Medvedova Godi se na Rosmersholmu, stari graščini blizu malega primorskega mesta na zapadnem Norveškem. Ne zamudite obiskati tvrdko v Ljubljana, Mestni trg 19. Vedno novosti za dame in gospode. Cene konkurenčne. "Cii« Na toaletni mizi vsake dame naj slu'i kot okrasek najboljša in originalna KOLINSKA VODA L2ST Johann Maria Farina, gegeniiber dem Jiilichs-Platz, ki si je tekom enega stoletja pridobila in obdržala svoj svetovni sloves. Dobiva se v vseh drogerijah in parfumerijah. sss. t flroieriji „Airi'', Liljan, frtn — 2 Začetek ob 8. Konec ob 10. Stričkov sen. Komedija v dveh dejanjih (petih slikah). Po Dostojevskega povesti priredil Boris Putjata. Poslovenil J. Vidmar. Režiser: B. PUTJATA. Marja Aleksandrova Moskalovna Afanasij Matvejič, njen mož . . Zina, njih hči..................... Griška, njih sluga................. Pavel Aleksandrovič Mozgljakov Knez K. (striček) ................. Pahomič, njegov sluga .... Nastasja Petrovna, Sofja Petrovna, Ana Nikolajevna, Natalija Dmitrijevna, Felisata Mihajlovna, Prva dama, Druga dama, Dejanje se godi sredi preteklega stoletja v Gobcih, gobčevske dame Medvedova Cesar Nablocka Kosič Levar Putjata Jerman Juvanova Rakarjeva Gorjupova Mira Danilova Vera Danilova Vida Juvanova Ježkova „ORIENT“, Ljubljana Touarna oljnatih baru, steklarskega kleja, lakau in firneža - Zaloga pleskarskih in slikarskih pot. ebščin Šopki, venci, trakovi, aranžmaji Al.k.a^a Kolika "* - 3 - Začetek ob 8. Konec ob pol 11. Magda. Tragedija ubogega dekleta v dvanajstih scenah. Spisal Alojzij Remec. Režiser: FR. LIPAH. Magda, ubogo dekle............................................. Nablocka Peter, mizarski pomočnik.................................. Kralj Medicinec, Detektiv, Policijski komisar, Trgovski agent, v Magdini ................................ Rogoz Zvodnik, Pesnik, Zdravnik, vsi eni in isti v Magdini ljubezni Scene: 1. Na kavarniški terasi ob jezeru. 2. V sobi pri gospodi’ kjer Magda služi. 3. V studentski sobi. 4. Ob klopici v parku. 5. Na policijskem komisariatu. 6. V kavarniški sobici. 7. Pred ponočnim zabaviščem. 8. V Magdini sobi, odprti vsakomur. 9. V sobi v bolnici. 10. Na mestnem mostu. 11. V bolniški sobi. 12. Pred dvorano za seciranje. Prvih sedem scen in zadnje štiri prelete kratko razdobje, doČim ločijo osmo sceno od njih dolga leta ponižanja in propadanja. Po sedmi in osmi sceni pavza. V. BEŠTER ATELJE „HELIOS“ Oglejte si slike, izdelane v najmodernejšem slogu! Aleksandrova cesta 5. Telefon interurb. 524. Začetek ob 8. Konec okrog 10. Pepeluh. Narodna pravljica v sedmih slikah. Spisal dr. Iv. Lah. Režiser: O. ŠEST. Kralj devete dežele......................................Skrbinšek Kraljična, njegova hči...................................Mira Danilova Prvi svetovalec............................................ Jerman Drugi svetovalec...........................................Smerkolj Tretji svetovalec.......................................Sancin Prvi minister............................................Povhe Drugi minister.........................................Lipah Tretji minister.........................................Medven Kraljevski komisar.......................'...............Jan Kraljevski tajnik........................................Danilo Glasnik . ..............................................Delak Dvorski nprec............................................Rogoz Očetov duh-Starec........................................Kralj Pepeluh..................................................Gregorin Prvi brat................................................Peček Drugi brat...................................................Drenovec Prvi hlapec..............................................Plut Drugi hlapec.............................................Cesar Babica...................................................Rakarjeva Deklica..................................................Vida Deček....................................................Tavčar Služabnik................................................Murgelj Kraljevi glasniki, služabniki, pisarji, tajniki, spremstvo, otroci, ljudstvo. Prva slika: Babica pripoveduje . . ... II. slika: Na očetovem grobu. III. slika: V deveti deželi. IV. slika: Na Pepeluhovem domu. V. slika: Dan odločilne tekme. VI. slika: Vitez z zlato zvezdo. VIL slika: Kralj Pepeluh. Glasbo zložil L. M. Škerjanc, plese naštudiral baletni mojster A.JTrobiš. Najlepše najcenejše slovito angleško sukno za obleke ima DRAGO SCHWAB v Ljubljani Začetek ob 8. Konec okrog- 10. . Vdova Rošlinka. Komedija v treh dejanjih. Spisal Cv. Golar. Režiser: FR. LIPAH. Vdova Rošlinka.......................................Juvanova Manica, njena hči....................................Vera Danilova Tončka...............................................Mira Danilova Rožmanov Janez...................................Cesar Balantač, romar........................................Kralj Jernejec.............................................Danilo Gašpar...............................................Gregorin Tomažin..............................................Plut Blažon.................................................Kosič Tinče................................................Jan Godi se na Gorenjskem v starih dobrih časih v hiši vdove Rošlinke. Prvo dejanje na sopraznik, drugo dejanje nedeljskega večera, tretje dejanje v delavnik. ZAJUTRKOVALNICA ZAJUTRKOVALNICA T. MENCINGER LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 43 PRISTNA VINA! NIZKE CENE! -------- Priporoča se delikatesna trgovina — FRANC KOS, Ljubljana, Židovska ul. 5 Izbera raznovrstnimi speoijal i tet Primerna —..... ■ . . - Cene nizke božična darila Postrežba točna 6 — Začetek ob pol 8. Konec okrog pol 11. Don Juan. Opera buffa v dveh dejanjih (desetih slikah). Besedilo spisal L. da Ponte. Uglasbil W. A. Mozart. Dirigent: N. ŠTRITOF. Režiser: O. ŠEST. Don Juan, mlad, lahkomiselni kavalir.........................Cvejič Donna Ana....................................................Frisekova Don Octavio, njen zaročenec..................................Kovač Stari Comthur, oče donne Ane.................................Zathey Donna Elvira, zapuščena ljubica don Juana................Thalerjeva Leporello, don Juanov sluga..................................Betetto Masetto, kmečki fant.........................................Zupan Zerlina, njegova nevesta ... .....................Lovšetova Kmetje, kmetice, godci, kavalirji, dame, sluge. i. dejanje: 1. slika. Terasa pri Comthurju. 2. Cesta. 3. Cesta. 4. Pred don Juanovim dvorcem. 5. Na vrtu. 6. Dvorana pri don Juanu. II. de jan je: I. slika. Pred hišo donne Elvire. 2. Pred pokopališčem. 3. Na pokopališču. 4. Jedilnica pri don Juanu. Dejanje se vrši v nekem mestu v Španiji. Prva uprizoritev v Pragi leta 1787. g-9 Vsakovrstne informacije dobavlja informačni zavod E-3 O Drago Beseljak v Ljubljani Židovska ulica štev. 5. g-3 Manufakturna trgovina FABIANI & JURJOVEG Ljubljana, Stritarjeva ulica 5 Točna in solidna postrežba. Cene zmerne. - 7 — Don Juan. Vsebin a. I. d e j. Leporello je na straži. Iz palače pribeži don Juan, za njim donna Ana, ki vpije na pomoč. Comthur ga imenuje zapeljivca in ga pozove na dvoboj. Don Juan, ki so sprva ni hotel bojevati s starcem, zabode v dvoboju Comthurja. Don Juan in njegov sluga zbežita. Octavio, Anin zaročenec, prisega Ani, da ji bo maščeval očeta. Iz pr.: Donna Elvira pride in toži, da jo je dragi zapustil. Don Juan se ji laska. Ona se odkrije in don Juan, ki zagleda bivšo ljubico, razočaran zbeži. Leporello jo potolaži. 1 z pr.: Svatba Masetta s Zerlino. Ko prideta v družbo še don Juan in Leporello, se prvi takoj loti Zerline. Že hočeta v don Juanovo vilo, a tu ju preseneti in loči Elvira, ki Zerlino odpelje. Don Juan obljubi, da bo pomagal maščevati morilca. Ana spozna v njem morilca in prosi Oktavija, naj ga maščuje. Ko prihaja don Juan, se Masetto skrije, da preizkusi Zerlino, a don Juan jo odpelje v vilo. Sedaj nastopijo še donna Elvira, Ana in Oktavio v maskah in gredo iskat morilca v vilo. 1 z pr.: Don Juan se zabava s Zerlino, Leporello pa meša Masetta. Končno odpelje don Juan Zerlino v stransko sobo. Vstopijo tri maske. Zerlina pribeži iz sobe in don Juan vihti meč nad Leporellom. Tu pa ga vse naskoči kot krivca in morilca, toda on jim uide s pomočjo Leporella. II. d ('j.: Don Juan in Leporello si izmenjata klobuk in plašč. Pojavi se Elvira, ki ju ni opazila, in toži svoje gorje. Don Juan pregovori Leporella, naj jo odpelje. Don Juan pa poje podoknico Elvirini družici, a ga opazuje Masetto, ki je pripeljal s seboj oborožene kmete. Don Juan jih zvijačno odstrani, pretepe Masetta in zbeži. Iz pr.: Elvira prihaja z Leporellom; on bi se j<* rad končno otresel. Nastopijo Oktavio, Masetto in donna Ana ter planejo po dozdevnem don Juanu. Elvira jih prosi milosti, Leporello pa zbeži. Iz pr.: Don Juan in Leporello nastopita, si izmenjata obleke in don Juan pripoveduje, da je bil z neko deklico, katera ga je imela’ za Leporella, a mu je končno ušla. Zaradi teh frivolnih besed na pokopališču se oglase tajni strahotni glasovi, češ, da naj da mrtvecem mir. Ukaže Leporellu, naj pozove kamenitega Comthurja v goste. Ko Comthur prikima, ga vpraša še don Juan, je li pripravljen priti k njemu v goste. Comthur pritrdi. Odideta. lzpr.: Elvira hoče don Juana rešiti, samo če bo obžaloval. Že hoče oditi, toda pribeži od glavnega vhoda in zbeži. Tudi Leporello zbeži. Nekdo je potrkal. Don Juan gre odpirat in tu vstopi Comthur. Očita don Juanu njegovo življenje, da naj se poboljša, toda ta mu da roko, da ne opusti nikoli svojega življenja. Tudi strah pred smrtjo ne uniči v njem strahu pred kaznijo. Comthur izgine in don Juan, zvest svojim načelom, a do zadnjega junak, pade od strele ubit. „JE LITE“ d. z o. z. Ljubljana, Prešernova ulica štev. 9 Največja konfekcijska trgovina Mojstrsko krojena damska in moška oblačila EN DETAIL 8 Začetek ob pol Ž. Konec ob 10. Strupena tarantula. (La tarantelle de la mort.) Mimodrama v sedmih slikah. Spisala Bruno Warden in I. Welleminsky. Poslovenil Pavel Debevec. Uglasbil Julius Bittner. Dirigent: M. KOGOJ. Koreograf: A. TROBIŠ. Scena in kostumi: ing. arh. prof. R. KREGAR. I. DEL. Crni pierrot...............................................Ovsenikova I. slika: V katakombah. II. slika: Trg pied hišico. Lepa Ninon .... Svobodova Lepa Ninon............Svobodova Kastelan..............Golvin Muzikant..............Golvin Bohemien..............Trobiš Škric.................Trobiš III. slika; Baletna dvorana. IV. slika: Gledališka garderoba. Lepa Ninon............Svobodova Lepa Ninon................Svobodova Debeli gospi d . Golvin Vojvoda...............Golvin [............Japelj Clown.................Trobiš Učenke................Mohar I............Jančar V. slika: Spalnica. VI. slika: Šafot. Lepa Ninon............Svobodova Lepa Ninon................Svobodova Vojvoda...............Golvin Vojvoda...............Trobiš Jakobinec.............Trobiš Rabelj................Gotvin VII. slika : Kot prva. Godi se v Parizu. ODMOR. Karakterni plesi. 1. Nocturno....................................Chopin Piešejo: Svobtdova, Japljeva, Moharjeva in baletni zbor. 2. Valček......................................Sirauss Moharjeva. 3. Burleska....................................Berger Svobodova, Japljeva in Trobiš. 4. Serenada....................................Haydn Moharjeva iu Smeikolova. 5. Slovanski ples (št. VIII.)..................Dvofak Svobodova in Trobiš. 6. Mazurka.....................................Delibes Japljeva in Moharjeva. 7. Tarantela...................................Moskovski Svobodova, Trobiš in baletni zbor. — 9 — Začetek ob pol 8. Konec ob 11. Trubadur. Opera v štirih dejanjih (osmih slikah). Napisal S. Cammerano, uglasbil Giuseppe Verdi. Dirigent: A. NEFFAT. Režiser: FR. BUČAR. Grof Luna..................................Popov Leonora....................................Lovšetova k. g. Azucena, ciganka...........................Thierry-Kavčnikova lc.g. Manrico...................................Mestek Ferrando...................................Zupan Ines.....................................Ribičeva Ruiz......................................Mohorič Stari cigan....................................Perko Sel........................................Bekš Redovnice, cigani, vojaki. Godi se na Španskem v XV. stoletju. Strupena tarantula. (La tarantulle de la mort.) Vsebin a. I. s 1.: P a. r i s k e kat a k o ni b e. Ob grobu lopo Ninon čopi pošastna prikazen kastelanova. Bohemion, ki vstopi v katakombe, hoče popivali dalje. Toda ne najde luči, da si posveti. Vso sceno objame velik pajek in izza groba mrtvo Ninon so razpne kastelanova senca z violino v roki, na katero gode s človeško kostjo. Tudi bohemion pograbi gosli in zaigra nekaj aktov zloglasno tarantule. In gloj: steklenica se napolni z vinom. Godec so napije in trclno zaspi. II. s 1.: Pred m o š č a n s k o hišic o. Ninon pripravlja drva. Iz daljavo prihajajo zvoki tarantule. Kast elan pride k Ninon, ki ga prosi, naj ji kaj zaigra. Kaste-lan ji igra pesmico, po kateri začne Ninon plesati. Pa pride škric (prej bohemion). Ninon mu ugaja nadvse. Ninon zardi, 011 pa ji prigovarja, naj so zaupa njemu, da ji pokaže pot v svet. Ninon je pripravljena zapustiti dom in odide. III. sl.: V- baletni dvor a 11 i. Lopa Ninon se uči v baletni šoli. Opazuje jo star gospod, ki podari deklici dragoceno zapestnico in odide z njo. IV. sl.: V gledališki garderobi. Ninon jo ravnokar doplesala. Clown ji zavida uspeh za tako «skakanje». Potem pride mladi vojvoda. Ninon se poklanja, vojvoda jo obdari z lepim diadcmom. Zamaknjena stoji pred zrcalom. Vojvoda ji da vedeti, da bi rad še enkrat videl njen znani ples. I11 ona plešo. Premagan poklekne pred njo tor ji ponudi svojo življenje. V. sl.: N i n o 11 i n a spalnic a. Ninon sanja. Po prstih pride v sobo vojvoda in jo poljubi. Ona so zbudi. Uderejo Jakobinci in eden izmed njih napade vojvodo. Ninon da slednjemu meč in vojvoda ga zabode. VI. sl.: Na morišču. Ljudstvo zasmehuje obsojeno Ninon in vojvodo. V tesnem objemu se ne brigata za zijala in se najdeta v dolgom poljubu. Rabelj ju raz-druži in Ninon mora glodati, kako obglavijo vojvodo. V divjem plesu odpleše na morišče. VII. sl.: V katakombah. Grob je odprt, ob njem ječi v sanjah bohemion. Potom se priplazi kastelan, zmagoslavje v očeh. V jutranji luči se pojavi mrtva Ninon. Glavo nosi skrbno pokonci, v strahu, da ji ne pade z vratu. Ko opazi bohemiena, ga skuša z izmučenim plesom zvabiti v grob. Bohemien so v smrtnem strahu pokriža. Strahovito zagrmi. Bohemien pobegne, pokrov groba se zapre, kastelan je izginil. — 10 — MARIJA VERA: Rosmersholm. Po nemškem uvodu v Ibsenovo dramo. Sprva je Ibsen imenoval dramo „Beli konji", ki „strašijo“ in so simbol preteklosti. Ta pa je močnejša kot vse želje in stremljenja ljudi, ki žele nezavestno ali zavestno krivdo izbrisati iz življenja, da bi si po tej zmagi nad sencami preteklosti poiskali nove sreče. „Beli konji" — tragični fatum! Rosmer je potomec stare avtohtone rodbine, ki je od pamtiveka svojo okolico nadvladala. Poleg tega je fino čuvstvujoča, plemenita duša, tenkočuten napram vnanjemu svetu, a globoko čuteč na vznotraj. Rosmer ima nekaj hamletskega- Hoče poboljšati ves svet, a uspe mu le v enem primeru. On očisti le eno dušo! Rebeko West! Rebeka West je prišla iz nečiste okolice — s preteklostjo, v kateri je, nevede sicer, činila krvoskrunstvo — na Rosmersholm. Tu stori nekaj, kar je podobno zločinu. Ko se z vso svojo demonsko nebrzdano naravo zaljubi v Rosmerja, občuje ž njim le kot najboljši srčni prijatelj in dopoveduje Rosmerjevi ženi, da njeno razmerje do Rosmerja ni samo duševne narave, temveč da občujeta tudi spolno. Rebeka je hči pokrajin polnočnega solnca in če bi bila prišla par tisočletij prej na svet, bi svojo nasprotnico kot pristna pravljična junakinja umorila z lastno roko. V naših kultiviranih časih pa se v kritičnih trenotkih vedno bolj loči želja od volje. Mi želimo, da bi se marsikaj zgodilo, nočemo pa tega dejanja neposredno izvršiti. Rebeka želi, da bi Rosmerjeva žena izginila Rosmersholma. Ali njena volja ni dovolj krepka, da bi jo mogla z lastno roko umoriti. Toda njena močna želja jo sili, da korak za korakom zasleduje svoj cilj in z besedami in posrednimi dejanji in tako dovede ženo — nasprotnico — do tega, da ta sama izpolni Rebekino vročo, strastno željo. Histerična, neplodovita žena Beata Rosmer, rojena Kroll, se v svoji trpeči ljubezni umakne iz življenja, da bi njen soprog lahko postal srečen z ženo, o kateri ve, da ga duševno in telesno izpopolnjuje. Ali na Rosmersholmu se zgodi še nekaj čudežnega. Žrtev je do-prinešena. Pot k Rosmerju je Rebeki prosta. Živita skupno na samotnem posestvu. Svet ju obrekuje, ali onadva občujeta kot brat in sestra, kot dva dobra prijatelja. Občevanje s plemenitim, finim, tihim, čistim možem je vzbudilo v Rebekini podivjani duši spavajoče dobre sile. Njena strast se očiščuje; vse, kar je velikega in lepega v njej, je osvobojeno in se razvija ter pride na dan kakor biser iz školjke. Rosmerjeva kontemplativna narava je Rebeko očistila, a njeni aktivni značaj vzpodbuja njega k možatemu udejstvovanju. Ibsen ni nikoli ustvaril žene, ki bi ne vplivala močno na moža, katerega si je duševno osvojila. Rosmer hrepeni ljudi osrečiti, dovesti jih do samospoznavanja, do medsebojnega razumevanja in ljubezni. „0, kako krasno bi bilo življenje! Nobenih sovražnih prepirov več! Samo tekmovanje! Vseh oči uprte v en cilj!" Ali kar meščansko filistrska Beata, rojena Kroll, ni mogla razumeti, to je razumel ta padli otrok greha: Rebeka je razumela - 11 - borbo čistega moža za ideal. Sicer ni veselje povzdignilo njenega duha, kakor si to želi Rosmer, pač pa je očistila in povzdignila njeno dušo velika bol in — kesanje. Ona postane dobra, plemenita, a ne vesela. Ko pa hoče Rosmer svoj ideal uresničiti in poseči v borbo življenja, se že od vseh strani spodtikajo njegovi prijatelji in nepri-jatelji nad Rebekino preteklostjo. Kar mu prijatelj Kroll in sovražnik Mortensgard razkrivata, drži on seveda za podlo obrekovanje. Zato ponudi svoji prijateljici zakon. Ona pa mu to prestrašena odreče. Rajši smrt kakor to nezasluženo srečo! In kmalu ima Rebeka pogum, da sama odkrije Rosmerju Svojo posredno krivdo na Beatini smrti. On začne dvomiti v njeno čišto čuvstvovanje, ne zaupa ji več. Morata se za vedno razstati, leer preveč ju loči: njena preteklost, njeno varanje, umrla žena. Kako naj ji veruje, ko ga je tako dolgo varala! Vero v njo bi mu vrnil le kak dokaz. Ona mu je dolžna tak dokaz ljubezni, ki bi ne bil nič manjši od onega, ki ga mu je dala rajnka žena. Njena smrt bi to storila. Po starih rodbinskih tradicijah n.ora na Rosmersholmu vsako krivdo oprati žrtev kazen : Rosmerjev dogma: „Vsakdo naj sebe sodi!" bi bil potrjen. Tako prideta Rosmer in Rebeka v svoji razburkani notranjosti, v svojih najglobljih in najsvetejših čuvstvih drug proti drugemu in drug za drugega čuvstvujoč in željna žrtvovati se, do potoka, kjer se je vtopila rajnica. Ena duša in srce, kot sta bila v življenju, gresta skupno veselo in prostovoljno v smrt, ker ne moreta v temi, ki jo okoli nju prede preteklost, srečno živeti. „Rajnica je prišla po nju!“ toži preprosta žena, ki veruje v „bele konje“ rosmersholmske. Objeta jih vidi potopiti se, objeta prvič v življenju. Rosmerholmsko nazi-ranje, da zahteva vsaka krivda zadoščenja, se uveljavi. Naziranje, ki očisti dušo ali stre srečo. To je stara krščanska morala, ki sta jo izvajala Rosmer in Rebeka, četudi nista imela svetopisemske vere. (Konec prihodnjič.) FR. LIPAH: Golarjeva „ Vdova Rošlinka“. Prav na kratko hočem opozoriti vse, ki bodo to delo gledali, na dejstvo, da smo dobili končno ravno v Golarju slovenskega komediografa, ki nam je kar preko noči iz gorenjske pesmi in hentane kmečke ljubezni podal prvo slovensko komedijo. Ko sem čital tekst, se mi je zdelo, da romam iz meglene volitvene Ljubljane nekam na Gorenjsko, v Poljanske hribe in tam prisede v krčmi romar sv. Balantina in kvantač Balantač in mi pripoveduje. Kar govori, je napol nedolžna kvanta, napol molitev — o, Ti ljubi Bog! — ves naš slovenski narod! In se spomnim končnic na panjih: kako je vodila fantazija čopič temu samouku, ki je šel in naslikal čebelam, kako lega poštena mati, stara Rošlinka v posteljo in vabi k sebi mladega fanta. * * s|c — 12 — Da je od tragičnega do komičnega — če -sploh je — en sam majcen korak, je tako stara beseda, da je ni treba ponavljati. Toda s kako genialno lahkoto spravi Golar v dveh uricah to pošteno mater Rošljinko do katastrofe in to do molliersko - klasične katastrofe, kakršnih je v naši drami še prav malo, to je zame nekaj prav posebnega. In zato bo ta komedija, v kateri ni nobenega teatra, še prav dolgo gospodovala po slovenskem teatru. Treba je nadalje poudariti, da se delu takoj pozna, ne samo da ga je napisal odličen pesnik, ampak tudi možak, ki pozna oder in ki se je prvi v nevezani besedi odločno zanimal za ekonomijo odrske dikcije in isto povzdignil skoro do klasičnosti. Preprosto, z enim samim stavkom, buši vate in ti si premagan. Ne ljubi teatra in je morda v celi igri en sam stavek, ki ga bo najbolj pedanten dramaturg črtal — če ne bo imel zanj igralca. * * * Golar je posegel tja, kjer je doma. Toda ta njegova odkritosrčnost, ta neverjetna ljubezen do tragične matere Rošlinke je nekaj tako velikega, da človeka zajame. Pride k nam v družbo in nam po gorenjsko razklada našo staro slovensko kmečko anekdoto. Zarobanti nam eno pravo, mi to radi poslušamo, ker vse je humor in samo dober in zdrav humor. Kdor bo iztaknil v „Vdovi Rošlinki“ kaj drugega kot samo humor, je licemerec. In ker nam je naš Cvetko Golar v teh žalostnih časih prinesel toliko zdravega kmečkega humorja, ki nam ga je ravno te čase tako zelo treba, mu moramo biti hvaležni. Dragi kolega Hinko Nučič!* Danes slaviš petindvajsetletnico svojega umetniškega dela na gledališkem odru, svojega truda, požrtvovalnosti, samozatajevanja in bridkih razočaranj. Ampak to je Kalvarija nas vseh, vsakega umetnika. Četrtstoletja hodiš neustrašeno naprej, vedno višje in višje stopaš, ti Hinko, kot kulturni delavec. Domovini, katero tako iskreno ljubiš, polagaš na oltar vse svoje znanje, vse hotenje in ljubezen. Dosegel si s Tebi lastno pridnostjo med nami častno mesto. Čestitam Ti v imenu našega Udruženja, v imenu kolegov, v imenu prijateljev, prav posebno pa Ti čestitam jaz kot ,,stari druže“ z vročo željo, da bi Ti bila usoda i v bodoče naklonjena bodisi na domačih deskah ali pa na bratskem odru. Pridi prej ko prej k nam v goste, sprejele Te bodo mehke roke gorke ljubezni. Bog Te živi! * Na H. Nučičevem jubileju v Zagrebu govoril jr. A. Danilo. — G. H. Nučič gostuje v kratkem v naši drami in bomo priobčili ob tej priliki daljši članek o njem. - 13 - Igravčeva osebnost. Paul Gsell, ki nam je dal Rodinove misli o umetnosti in lepo knjigo o pokojnem A. France-u, objavlja sedaj pomenke z Gemierom, ravnateljem O de on a, 2. dramskega gledališča v Parizu. Evo vam odlomka. »Mnogo ste razmišljali o Shylocku in ne čudim se, da ga predstavljate s tolikšno silo.“ Gemier: Človek nikdar dovolj ne proučuje shakespeareske vloge. Neprenehoma se je treba poglabljati v darovite pisatelje, če jih nočemo biti nevredni. Kajti prva, edina vrlina za glediškega glumača je, da se pokaže čim zvestejšega avtorjevi misli." „Potakem menite, da je vaša umetnost povsem podrejena pesnikovi?" Gemier: „Brez dvoma!" „Ali pa podpišete mnenje onih, ki trdijo, da igravci kažejo manj osebnosti nego pesniki, kiparji, slikarji, glasbeniki?" Gemier: „Bogme, razprava je morda prazna. Dober glumec, ki zna osvetliti visoke in blagodejne resnice, ki jih proglašajo veliki dramaturgi, izvršuje nadvse koristno in častito zvanje. To je že precej." „Je li invencija v tej umetnosti manjša nego v ostalih?" „Odkrito rečeno, tega ne verujem. Sicer se nikoli ne oddaljujemo od besedila, vendar smo navzlic temu siljeni, vselej kaj pridati. Pristavljamo pa vse, kar se obrača na oči ter ušesa: vnanjost osebe, njene izraze v obličju, držanje, kretnje, gibanje, govorico, poudarke. Živo, govorečo in delujočo soho delamo iz sebe. To soho pač domneva tekst in avtor je pisal edino za to, da bi jo videl oživotvorjeno. V tekstu je pa vendarle ni: ona ga nadaljuje in dokončuje. Stari Grki so rekali, da je Fidias upodobil svojega Jupitra po Homerjevem stihu. Niso pa smatrali, da bi bil podobar pokazal manj iznajdljivosti nego poet . . . Gotovo se glumčev izum tesno oklepa avtorjevega. A vendar se obe invenciji ne krijeta. Vzporedni ostaneta, potemtakem jako različni. Ena plove v omiselju, druga se giblje po vidni in slišni ravnini. Ako se še tako poslušno oklepaš besedila, je vendar nešteto načinov, kako ga je igrati, in vsi morajo biti izvrstni. Kakor bi sto — 14 — bistroumnih obraznikov moglo upodobiti sto raznolikih mojstrovin po enem Homerjevem verzu, tako so veliki igravci jako raznotero udejstvili kako vlogo ter jo eden prav tako dobro ostvarili kakor drugi." „Ako pa avtor živi, utegne vendar on najbolje voditi svoje interprete, kajti med pisanjem si je predočeval vso njih mimiko." Gemier: „0 tem nisem posebno preverjen. Velenadarjeni avtorji so cesto najslabši svetovalci za glumače. Prav dobro so pač pojmili psihologijo in vsa gibala svojih oseb; a nezmožni so, da bi točneje določili pantomimo ali pa stavčni zvok. Se tega za gotovo ne vem, da bi bil Shakespeare, ki je bil sam glumec, dal najboljša navodila za predvajanje svojih igrokazov. Saj, če je bil domiseln avtor, ni pa nikdar imel slovesa kot izreden interpret. Ustno izročilo pravi, da je uspeval edino v drugovrstnih vlogah. Najbolje se je obnesel kot duh v Hamletu. To je dokaz, da njegovo igranje ni dosegalo njegove pesniške domišljije. Glumač se mora torej predvsem zanašati na svoje lastno na-vdihnjenje, hoteč oživotvoriti junake, ki jih je stvorila tuja domiselnost." „Vaša primera igravca z živim kipom mi je močno pogodu." Gemier: „To je na žalost umrljiv kip. Cesto se je že reklo: naš kip je hip. Nekdo je pripovedoval, kako je med obleganjem Pariza rezbar Falguiere, stoječ ob nasipu na straži, v brezdelici zgnetel iz snega čudovit kip mučeniške Francije. Ob prvem solncu se je raztopil. Naše najboljše vloge niso kdo ve kaj trajnejše." „Spomin ostane nanje! Toda vrnem se na svoje vprašanje. Kakšne so vaše skrivnosti, da modelirate svoje nepozabne snežnjake?" Gemier: „0, moje skrivnosti! Saj jih nič nimam. Vendar pa obstoji bistven aksiom v naši umetnosti. Namreč, da se mora tu vse raztopiti v dejanje. Besede, stavki so za nas edinole prilike za čine in kretnje. Skratka, gledališče je predvsem dejanje. To so Grki dobro pojmili, saj so igrokaze imenovali drame, t. j. „dejanke“. Imenujejo nas acteurs. Izraz zelo točno označuje našo nalogo.. In Talma* je obžaloval, da ni prikladnega glagola za naš poklic. Želel bi si bil, naj se ne reče igrati, temveč vršiti vlogo. * Franc Josip Talma. (1763 —1826), Parižan, je bil najljubši glumač Napoleona, kateri mu je dal priliko, nastopiti v Erfurtu pred parterjem kraljev. Skrbeč za zgodovinsko resnico v izberi kostumov in uprizoritve, je privedel pretirani zanos tradicionalne tragedije v naravne meje. Op. prev. - 15 — Največji dramatski pisatelji so baš oni, ki nudijo največ prilike za dejstvovanje, ki najdejo njih ideje v mimiki igravcev svoj najpopolnejši izraz. „Vzemimo n. pr. vlogo Shylocka.“ „To vam je samo dejanje." „Res je,“ sem mu dejal. „In da vam dokažem, kako dobro razumem vašo misel, glejte, kaj sem opazil, ko sem vas pravkar gledal. Najprej delate kratke, tesne, zabrisane kretnje . . . Pritajeno stopate. Skrivate svoje kremplje, nekam umikate ter izogibljete se. Takoj odpočetka nam torej s svojo hojo, s svojim kretanjem pokažete Shylocka. Čim se vam zasvetlika možnost, osvetiti se nad Antoni jem, postane vaša pantomima samozavestnejša in se širje razmahne . . . A ko je Antonio vam izdan na milost in nemilost, postajate drznejši in vihtite usodni listič. Kristjana se skušate polastiti. V nekakem besnilu zahtevate, naj ga primejo. Sedaj si pred sodiščem brusite nož na podplatih. In ko vam Porcija dozdevno daje prav, naperite nabrušeno rezilo proti golim prsim dolžnikovim. Preokret: Porcija iznenada razglasi, da je zakon proti vam in zahteva vašo obsodbo. Tedaj odskočite nazaj, spravite svoj nož, se manjšate in krčite in bi se hoteli izgubiti pod zemljo .. . Zopet se vračate v svojo temino . . .“ Gemier: „Hvala, da ste toli pozorno zabeležili toliko podrobnosti. Dokazujete mi, da moji glumski napori niso bob ob steno. No, kakor ste pravkar ugotovili, ves Shylokov značaj je obsežen v grozeči pantomimi. V slednjem trenotku izzivlje čudoviti tekst tragične kretnje. To je vrhunec gledišča." A. D. jr. wa jsr e: k LJUB LJ A. N A, Sv. Petra cesta 19 priporoča najmodernejše obdelane kožuhovine, kakor tudi barvanle lisičjih in drugih kož; športne čepice in moške klobuke. Sprejema vsakovrstno kožuhovino čez poletje v shrambo in v popravilo Najmodernejši salon za dame in gospode EMIL NHV1HŠEK šef vlasuljar slov. opere in drame v Ljubljani Izposojevalnica gledaliških lasulj in potrebščin — 16 — toxz/&tno milo /e do&eo ltz isG-afoo ena/za do&Dcr '■ ...-.-j." ■■ FK^FOKOt/an©. ¥SEfl KOI&BIMiin SCO CIKORIJO IZVR^TCM PRI SUITE K Z(& KAVO LJUBLJANA SV. PETRA CESTA HOTEL ,,LLOYD“, Prenočišča z zračnimi sobami — Izvrstna kuhinja z mrzlimi in gorkimi jedili Poleti krasen senčnat vrt — Točna postrežba t prejemajo se tudi učenke v kuhinjo MARIJA TAUSES, lastnica hotela „Lloyd“ D. D. DOBROVOLJACKA BANKA, v ZAGREBU PODRUŽNICA LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA ŠT. 31 TELEFON INTER. ŠT. 5 IN 720 IZVRŠUJE VSE BANČNE POSLE NAJKULANTNEJE Urejuje Fr. Lipah. — Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani. Nosite |llflffiflllilllllll!lllll!lllllllll! ■ kaučuk uma kaučuk mmmmaaaamKm poiplale! Elastična Ko ja, varstvo prali vla^i. Boljše in cenejše so koi usnje.