PRIMORSKI DNEVNIK eJjp,«''''1"1 - Cena 70 lir Leto XXVI. St. 24 (7518) TRST, četrtek, 29. januarja 1970 ZELO VERJETNA OBNOVITE« STARE VLADE LEVEGA CENTRA tajniki štirih vladnih strank niso Rešili notranjih nasprotij koalicije Včeraj je bil zadnji, peti sestanek «na vrhu» - Danes se sestane vodstvo KD, v petek pa PSI, PSU in PRI 28. — Kmalu po zaključku j j n*a Poslanske zbornice so se sl se j„S taatkimi presledki 66 ur J1 16 , Počela v nedeljo popoldne (%ies' t"1' nato pa nadaljevala do *elo j1!1. 9.55. To je ena izmed iSke k nepretrganih sej po-Ja tovr , orn*ce, čeprav predstaviva »j* rekord še vedno raz-lala k:,* „ e'nih volitvah, ki je tra-236 ur in 50 minut. Zani-'Hju {tudi, da v zadnjem raz-% 2 nnhaja do poskusov obstruk-S|i;estace, proti kateri se upi-tačiini r^11*56 tavega centra ob od-t taUnisf01110^ vse levice in zlasti l9ke jp, v> medtem ko so po vojni l'a$pt.ot 8e seje bile vedno zaradi ^itri ^nia združene levice proti Nagonom. Spravi o vseh členih in o • *Ui 5>uPrav^ih (samo misovci so !»ki v Y Popravkov) so predstav-!žiave. ». skupin dali glasovalne tavil, rj Peralec Cottogna je ugo- jNladu a deželna ureditev ni v z pdl ui-»j druženo Evropo in da tekli VJ; avniki skupin večine iz-j> 60 Pomislekov o zakonu. H |j°n' za socialproletarce je de-, ia h, Se bodo vzdržali, ker ob- „„ d n odo vzdržali, ker ob-> anila orn' da bodo lahko dežele 'a centp Holranja nasprotja leve-Hlw a' s čimer se strinja tudi '0^1 0m levičar Finelli, ki je go-KothumnJeniencm ukrepu. Ust Malagugini je ugotovil trdnost vseh skupin, ki so zagovar-ale dežele, ki so se znale zoperstaviti desni obstrukciji. Odobritev tega zakona nagrajuje vztrajnost vseh onih, ki so zahtevali ustanovitev dežel, zato da se spremeni upravna oblast. KPI je igrala odločilno vlogo pri sprejetju tega zakona. Giolitti je dejal, da se socialisti zavedajo izrednega pomena ustanovitev deželne ureditve ter tesno povezujejo to ureditev s politiko programiranja. Dejal je, da ni povsem v skladu stališče komunistov, ko se ob zaključku vzdržijo glasovanja, saj gre za pomemben ukrep izvajanja ustave in je vladna večina imela odprt odnos do vseh skupin, ki zagovarjajo deželo. Orlandi za PSU je govoril o pomembni razpravi tega zapletenega zakona ter podčrtal v imenu svoje stranke, da je treba za dežele izdati »okvirne zakone, da se prepreči zakonodajna zmeda*. Mammi za republikance je izrekel razne pomisleke v zvezi s financiranjem lokalnih ustanov, zaradi česar so se tudi poslanci PRI pri glasovanju vzdržali. Misovec Guara se je hvalil z velikim naporom poslancev njegove stranke, ki so govorili 73 ur in 23 minut in da bo ta zakon pomenil srečanje med demokristjani in komunisti. Nekaj podobnega je govoril tudi monarhist Covelli. Za demokristjane je Andreotti zanikal trditve, da pomeni uvedba tega zakona ustanavljanje »koncilske republike* in da ne gre za noben sporazum med KD in KPI, temveč za odgovorno izvajanje ustave. De- jal pa je tudi, da bo treba preučiti vprašanje preureditve drugih lokalnih ustanov. Dolgo razpravo je zaključil predsednik poslanske zbornice Pertini, ki je ugotovil, da se je vršila brez kakršnega koli incidenta. Poslanska zbornica je nato pretvorila v zakon dva zakonska dekreta: Prvi se nanaša na podaljšanje do 31. decembra 1971 dovoljenja za prodajo na obroke avtomobilov, motorjev, električnih gospodinjskih aparatov, televizorjev in radijskih aparatov. Drugi pa se nanaša na plačevanje 13. pokojnine za državne in vojne upokojence. Poslanska zbornica se bo ponovno sestala prihodnji torek. Sindikalna dejavnost v Italiji RIM, 28. — Po vsej Italiji se nadaljujejo razna sindikalna pogajanja. Danes, od 8. ure zjutraj, je v teku 48-urna stavka uslužbencev generalnega ravnateljstva civilnega letalstva in vseh letališč. Stavko so razglasile sindikalne organizacije C1SL, DIRAC, UILAVIA in ANF DAC. Glavne zahteve se nanašajo na izenačenje plačilnih pogojev v sklopu ministrstva za prevoze, na večerne in nočne doklade ter po delitev kvalifikacij asistenta na pod lagi obstoječega zakona. Kljub stavki osebja letališča v Fiumicinu pa ni bilo večjih zasto jev v letalskih zvezah, ker je ministrstvo za prevoze imenovalo začasnega vojaškega ravnatelja, ki je s pomočjo osebja obrambnega ministrstva urejeval letalski promet. Ta ukrep je seveda povzročil reakcijo sindikatov. Sindikalne organizacije kategori- je, ki so včlanjene v CGIL, CISL in UIL, sc danes potrdile vsedržavno 24-urno stavko uslužbencev EN EL, ki je bila razglašena za 30. januar. Stavko so najavili zaradi prekinitve pogajanj za obnovitev delovne pogodbe. ENEL je s svoje strani izjavila, da bo bližnja stavka povzročila težave pri dobavi e-lektrične energije, zato vabi vse potrošnike, naj se pri uporabi energije omejujejo na najnujnejše potrebe. Na ministrstvu za delo je bilo na pobudo ministra Donat Cattina srečanje med podtajnikom Torosom in sindikalnimi organizacijami delavcev, ki se pogajajo za obnovitev pogodbe uslužbencev ENEL. Podtajnik Toros je ob tej priložnosti izrazil željo po obnovitvi pogajanj, predstavniki sindikalnih organizacij pa so izjavili, da so pripravljeni na ponovna pogajanja, a bodo kljub temu uresničili svoj program, ki predvideva za petek, 30. januarja vsedržavno stavko. Jutri bodo stavkali uslužbenci javnih prevozov. Jutrišnja prekinitev dela voznikov spada v program razčlenjenih stavk, ki so jih sindikalne organizacije razglasile zaradi prekinitve pogajanj za obnovitev delovnih pogodb. dobavi orožja Izraelu. Poudaril je, da je Egiptu znano, da ZDA že dlje časa dobavljajo Izraelu leta-«Phantom» in «Skyhawk», ki vsak dan bombardirajo egiptovske naprave in ubijajo Egipčane. Pri tem je podvomil, da si Američani želijo miru na Bližnjem vzhodu, ker odkrito podpirajo izraelske napadalce. Maghid je nadalje povedal, da se bodo 7. februarja sestali v Kairu poglavarji arabskih držav, ki so neposredno v vojnem spopadu z Izraelom. V Tel Avivu pa je izraelski o-brambni minister Dayan na sestanku s tujimi časnikarji ponovno obrazlodžl »svojo strategijo* v spopadu z Egiptom. Pri tem je poudaril, da ne obstaja danes v Egiptu nobena črta, ki bi lahko zadržala izraelske napade. Dayan je dejal, da hoče Izrael s svojimi letalskimi napadi preprečiti, da bi Egipt sprožil novo vojno. Takoj' nato pa je ugotovil: «če Egipčani niso v stanju zavrniti naših letal nad Kairom, pomeni da niso dovolj močni da bi lahko sprožili splošno vojno*. Izraelski minister je pojasnil, da hoče Izrael z letalsko ofenzivo doseči dva cilja: olajšati napore izraelskim oboroženim silam, da obdržijo svoje položaje vzdolž Sueškega prekopa in prepričati egiptovske voditelje, da niso pripravljeni začeti z večjim vojaškim spopadom. Meditem ko izvedenci egiptovskega zunanjega ministrstva proučujejo Nikonove izjave v zvezi z dobavo orožja Izraelu in egiptovski listi ostro napadajo politiko ZDA do Bližnjega vzhoda ter očitajo A-meričamam, da nočejo miru na tem delu Sredozemlja, je vlada ZDA obvestila arabske vlade, da poslanica, ki jo je poslal v nedeljo predsednik Nixon voditeljem hebrejskih organizacij v ZDA, ne pomeni, da so ZDA spremenile politiko do Bližnjega vzhoda, ki so jo napovedale svojih »enajstih točkah* preteklega decembra. RIM, 28. — Zakladni minister Co-lombo je danes sprejel delegacijo upravnega sveta italijanske federacije za tisk. Predsednik izvršnega odbora federacije Adriano Falvo je ministru izrazil željo, da bi prišlo čimprej do uzakonitve predloga za pomoč časopisom, ki preživljajo danes veliko krizo. Med drugim je ministra seznanil z dejstvom, da so pred kratkim prekinili izdajo nekega dnevnika v Rimu, 31. januarj? pa bodo najbrž prekinili izdajanje dnevnika v MessinL njo, da bo izgnala iz države vse misijonarje in druge osebe, ki so pomagale upornikom bivše secesio-nistične pokrajine Biafre. Danes je iz Port Harcourta prispela v Lagos prva skupina katoliških misijonarjev, v glavnem Ircev; ki bodo morali v kratkem zapustiti Nigerijo. Te ukrepe je zvezna vlada v Lagosu napovedala že med državljansko vojno. V Nigeriji bodo lahko ostali samo tisti, ki pomagajo sestradanemu ljudstvu. Z vseh strani sveta se v Nigerijo medtem še vedno steka pomoč. Kanada bo v prihodnjih dneh poslala poljsko bolnišnico z dvesto ležišči, operacijsko opremo in večjo količino zdravil. V Lagosu je komentator nigerij skega radia danes ostro napadel nekatere države, ki so med vojno pomagale secesionistični pokrajini in se sedaj skušajo spet približati Nigeriji. Dodal je, da je Nigeriji najbolj pomagala Sovjetska zveza in jo zato smatrajo za svojo najboljšo prijateljico. Bo Pompidou odložil potovanje v ZDA? PARIZ, 28. — Poslanec Jacques Douzans je vložil v poslanski zbornici vprašanje, v katerem izraža zaskrbljenost za napovedano potovanje predsednika Pompidouja v ZDA, ki bi lahko zaradi zadnjih političnih dogodkov škodilo ugledu francoske politike in predsedniku sa memu. Poslanec se sklicuje na spor okrog francoske politike do Bližnjega vzhoda in opozarja, da so nekateri ameriški poslanci že izjavili, da bodo francoskega predsednika »hladno sprejeli*. Pri tem poudarja, da so minili časi, ko je Francija moledovala ZDA za finančno in gospodarsko pomoč in da je zato sedaj Francija v stanju da lahko brani svoj ugled. Zato predlaga, na; predsednik Pompidou odloži svoje potovanje v ZDA. Iz Nigerij« izgnali skupino misijonarjev LAGOS, 28. — Nigerijska vlada je začela uresničevati svojo grož- ukvarjala s položajem slovenskega življa na Koroškem. Ugotovili so, da je politika dobrega sosedstva in sodelovanja najbolj ustrezna, ker se v njej ustvarja ugodno ozračje za urejenje odprtih manjšinskih zadev Slovenija, kot matična domovina in Jugoslavija kot matična država pa nimata le pravice, marveč tudi dolžnost podpirati manjšino v njenem boju za enakopraven položaj in vsestransko zaščito. Slovenski živelj je podvržen, podobno kot vse prebivalstvo dežele, kjer živi, vsem tokovom’in spremembam v gospodarskih strukturah. Zato se postavlja kot temelj neposrednih vprašanj nadaljnjega obstoja koroških Slovencev vprašanje, kako zagotoviti gospodarske temelje njihovega obstoja in razvoja. V tej smeri mora delovati pomoč, ki jc je koroškim Slovencem, kot delu slovenskega narodnega telesa, dolžna nuditi matična domovina. To tem bolj, ker se proces raznarodovanja danes izvaja prav z gospodarskimi sredstvi. Zato tudi spričo dobrih odnosov, ki obstajajo med Jugoslavijo in Avstrijo, ne gre zapostavljati nerešenih vprašanj koroških Slovencev. Slovenska javnost mora dosti bolj konkretno spoznati položaj slovenskega življa v zamejstvu, je dejal eden izmed udeležencev razprave. Pri naši manjšini nikakor ne gre za nekakšne etnične skupine, marveč za dele slovenskega narodnega telesa, ki so bili po prvi svetovni vojni odrezani od matice. Ne smemo tudi pozabiti dejstva, da se je slovenski človek, ki je danes ostal v Italiji in v Avstriji med drugo svetovno vojno sam o-svobodil izpod fašizma v skupnem protifašističnem boju. Našo podporo manjšini in njenim upravičenim zahtevam moramo zato uresničevati brez slehernih kompleksov, seveda tudi brez zaostrevanja odnosov, toda vedno odločno in samozavestno, ker to ni le naša dolžnost, marveč tudi pravica. Drugo pomembno vprašanje, ki so o njem prav tako obširno raz pravljali na današnji seji, je bilo vprašanje dvojezičnega šolstva v Prekmurju. Člani komisije so' se ga lotili predvsem z mednarodno političnih vidikov. Prikazali so velik odmev, ki ga je v svetu do živela taka oblika reševanja nacionalnega vprašanja in vprašanja manjšin v Sloveniji. Hkrati so opozorili na veliko škodo, ki jo je znana akcija slavističnega društva Slovenije, uperjena proti dvojezičnemu šolstvu v Prekmurju, povzročila koroškim Slovencem, ki se potegujejo prav za take vrste šolstva Na seji komisije so se zavzeli za temeljito preučitev položaja dvoje žičnega šolstva v Prekmurju z vseh vidikov, vendar ne z namenom od praviti tako šolstvo, marveč z namenom izboljšat’ in izpopolniti ga. Drago Košmrlj Delegacija KPI F.-J. krajine v Ljubljani Danes je prispela na enodnevni obisk v Ljubljano delegacija deželnega komiteja italijanske komunistične partije za Furlanijo - Julijsko krajino. Sekretarja deželnega komiteja Silvana Bacicchija in organizacijskega sekretarja Maria Collija je sprejel dopoldne predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Franc Popit in se zadržal z njima v daljšem pogovoru o aktualnih vprašanjih v delu obeh partij in o prihodnjem sodelovanju. Na srečanju sta bila tudi predsednik gospodarske zbornice Leopold Krese in predsednik komisije centralnega komiteja za mednarodna ekonomska in politična vprašanja Vinko Trček. Študentovsko gibanje napovedalo novo demonstracijo v Milanu MILAN, 28. — Mario Capanna, eden od voditeljev milanskega študentovskega gibanja, je danes izjavil časnikarjem, da bodo priredili v soboto ponovno demonstracijo proti policijskemu preganjanju delavcev in sindikalistov. Sprevod se bo odvijal po istem programu, je dejal Capanna, kot bi se moral odvijati 21. januarja, ko ga je policija nasilno razgnala. Do resnih incidentov je danes prišlo na rimskem vseučilišču, kjer je skupina desničarskih študentov vdrla v dvorano pravne fakultete, v kateri je bilo zborovanje. Dogodki na Kitajskem HONG KONČ, 28. - Tukajšnji listi objavljajo dve senzacionalni vesti o Kitajski. Tako poročajo, da so pričeli v Šangaju izseljevati prebivalstvo v okviru priprav za vojno. V tej zvezi navaja neki list vrsto pisem meščanov Šangaja, ki se pritožujejo, ker se morajo izseliti, pa čeprav so se rodili in so odrasli v Šangaju. Druga vest pa se nanaša na nenadno in resno bolezen ministrskega predsednika Čuenlaja. Vendar so kasneje to vest po obvestilih iz Tokija zanikali, češ da je Čuenlaj pred kratkim sprejel nekega tujega ministra in se z njim dalj časa irazgovarjal, kar so objavili kitajski listi. „„„........................................ ZASEDANJE PLENUMA CK KPČ Pomembne spremembe v vodstvu partije in vlade v ČSSR v Na mesto predsednika vlade Cernika imenovan Strougal PRAGA, 28. — Danes je prišlo do pričakovanega zasedanja plenuma CK KPČ, na katerem je prišlo do bistvenih izprememb v partijskem vodstvu, istočasno pa je predsednik republike Svoboda sprejel ostavko Černika in številnih ministrov ter je imenoval Lubomira Štrou-gala za predsednika vlade. Glede sprememb v partijskem vodstvu poroča agencija ČTK, da je na predlog prezidija podal Dubček ostavko na mesto člana CK. Lubomir Štrougal je bil imenovan za kandidata za predsednika vlade in je istočasno odstopil z mesta tajnika CK za Češko-Moravsko, na to mesto pa je bil imenovan Josef Kempny, ki je dosedaj predsedoval češki vladi. CK je sprejel ostavko Sadovske-ga z mesta prvega tajnika slovaške partije, s čimer je izgubil tudi mesto člana prezidija. Končno je podal ostavko na mesto člana prezidija in predsednika sindikatov Karel Polaček. Na tri izpraznjena mesta prezidi ja CK so imenovali: Antonina Ka-peka, Josefa Korčaka in Josefa Lenarta, ki je bil predsednik vlade med režimom Novotnega. Za namestnike člana prezidija so imenovali Josefa Kempnyja, Dalibora Ha-nesa, Vaclava Hido in Aloisa In dro. CK je predlagal Lenarta za tajnika slovaške partije in Sadov-skega za predsednika sindikatov na mesto Polačka. Sporedno s tem je predsednik re publike Svoboda izvedel nič manj obsežne izpremembe v vodstvu vlade in tako zamenjal Černika s Štrc-ugalom, černik ostane član vlade kot predsednik zveznega odbora za tehniko in investicije. Med ministri pa je prišlo do izprememb v ministrstvu za industrijo, za notranje zadeve, kmetijstvo ter številnih državnih tajnikov. Hamouz pa je . ostal samo še podpredsednik vlado, lizgubil pa je pomembno ministrstvo za zunanjo trgovino. Iz vseh teh izprememb izhaja, da je prišlo v ČSSR do novega o-strega preokreta proti skrajnežem in da je ošibljen položaj celo tistega umerjenega krila, ki ga vodi sedanji tajnik stranke Husak, da ne govorimo o popolnem razbitju naprednejše struje, ki je prišla na površje z Dubčkom. Od vodilne «četverice»: Dubček, Černik, Smr-kovsky in Svoboda, pa je ostal na vodstvu samo še stari predsednik republike, tudi za njega pa se govori, da bo kmalu »podal ostavko*. Zasedanje CK se je pričelo danes v »španski dvorani* na Hradča-nih in je v uvodu poročal član CK Hula o gospodarskem položaju, nato pa Husak o spremembah v partijskem vodstvu in v organizaciji partije. Pri tem ne gre samo za omenjene spremembe na vrhu, temveč za način izdajanja novih partijskih izkaznic, ki lahko pomeni pričetek širše čistke med partijskim članstvom. Iz Sovjetske zveze se je vrnila številnejša parlamentarna delegacija, ki je bila štirinajst dni gost vrhovnega sovjeta. Zanimivo je, da je prav v teh dneh v tej zvezi sovjetski tisk objavil razne članke in to na vidnih mestih, kot tudi intervju s Husakom, da je dosežena v ČSSR popolna »normalizacija in to na političnem, gospodarskem, kulturnem, literarnem in novinarskem področju. Tako poročanje sovjetskega tiska nekateri ocenjujejo kot podporo Husaku proti skrajno kompromitiranemu lndri, ki naj bi hotel priti na njegovo mesto. Jutri prvo srečanje med Valprcdo in njegovimi zagovorniki RIM, 28. — Preiskovalni sodnik Ernesto Cudillo, ki vodi preiskavo v zvezi z milanskim atentatom, je končno privolil v razgovor med Pie-trom Valpredo in njegovimi zagovorniki. Valpreda je, kot znano, obtožen, da je povzročil v prostonh kmečke banke v Milanu strahovito eksplozijo, ki je zahtevala 16 smrtnih žrtev ter nad sto ranjencev. Odvetnika Giuseppe Sotgiu in Gnido Calvi se bosta jutri lahko prvič srečala s svojim varovancem v rimskem zaporu Regina Coeli. Valpredo so aretirali 15. decembra v Milanu ter ga kmalu nato premestili v rimske zapore, kjer so ga zaprli v samico ter ga večkrat zaslišali. Med drugim bodo jutri vložili tudi zapisnike vseh teh zasliševanj. Obtoženec je vseskozi zatrjeval, da je nedolžen in da je v času eksplozije ležal bolan pri svoji teti. Preiskovalni sodnik Cudillo se medtem pripravlja na odhod v Milan, kjer bo zaslišal številne priče. BONN, 28. — Jordanski predsednik vlade je na uradnem obisku v Zahodni Nemčiji. Danes se je sestal s kanclerjem Brandtom, v prihodnjih dneh pa se bo srečal z zunanjim ministrom Scheelom in z ministrom za gospodarstvo Schillerjem. TITO V TANZANUI Obisk na otoku Zanzibar Sestanek Tepavac-Kavavom V Beogradu razprava o ustavnem amandmaju (Od našega dopisnika) DAR ES SALAM, 28. — Predsednik Tito je danes s soprogo in ostalimi člani jugoslovanske de legacije obiskal Zanzibar, otok kokosovih palm, banan in nageljčkov, kjer mu je prebivalstvo priredilo topel in prisrčen sprejem. Predsed nik Tito se je zadržal skoraj ves dan na ogledu prekrasnega otoka, kjer živi okrog 300.000 prebivalcev, ki jim je od države zagotovljeno brezplačno šolanje in zdravstvo. Otok se je leta 1964 pridružil (a kratni Tanganiki. S to unijo je nastala današnja Tanzanija. Uprava in vsi domači posli na otoku so v rokah revolucionarnega sveta, zunanja politika, obramba, policija, zunanja trgovina pa so v pristojnosti osrednjih organov v Dar Es Salamu. Predsednik Tito, ki se je nocoj vrnil nazaj v Dar Es Salam, ho jutri obiskal severno področje Tari zanije. Državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac je imel včeraj daij ši razgovor s podpredsednikom Tanzanije Rašidom Kavavom e sedanjem delovanju neuvrščenih držav in pripravah bodočega sestanka zastopnikov neuvrščenih držav v Dar Es Salamu. Razgovora sta se z jugoslovanske strani udeležila tudi pomočnik državnega tajnika dr. U valič in jugoslovanski veleposlanik v Tanzaniji Milan Kneževič. * # * BEOGRAD, 28. — V družbeno -političnem svetu zvezne skupščine je bila danes, podobno kot včeraj v gospodarskem svetu, obširna razprava o izvajanju v praksi ustavnega amandmaja štev. 15. Razpra vo je sprožil svet Zveze sindikatov Jugoslavije, ki je lani analiziral stanje samoupravnih odnosov v raznih podjetjih in pri tem ugotovil, da so pri izvajanju ustavnega a-mandmaja štev. 15 prišle do izraza v nekaterih podjetjih, poleg pozitivnih, tudi negativne tendence. To je poskus, da se z ustanovitvijo tako imenovanih poslovnih odborov, katerih člani so večinoma strokov njaki, zožijo pravice neposredn:h proizvajalcev, konkretno delavskih svetov in drugih samoupravnih oi ganov. V razpravi je bilo ugotovljeno, da so v nekaterih podjetjih pri izvaja nju ustavnega amandmaja prišle do izraza tendence, da se uprava v podjetjih centralizira v poslovnem odboru, kateremu je dana pravica končnega odločanja. Svet Zveze sindikatov Jugoslaviie, ki je sprožil razpravo, sodi, da bi morala skupščina z ustrezno resolucijo dati meritorno tolmačenje ustavnega amandmaja, katerega smoter je bil nadaljnji napredek in razvoj samouprave, ne pa zože-nje pravic neposrednih proizvajalcev. Nekateri poslanci so bili mišljenja, da se primeri, da se v ne katerih podjetjih skušajo zožiti pravice neposrednih proizvajalcev po nepotrebnem dramatizirajo. Po njihovem mišljenju je prišlo tudi pred sprejemom ustavnega amandamaia do poskusov oziroma primerov, da se v samoupravne organe volijo ve * v njaki v podjetjih in vedno manj neposredni proizvajalci. Po obširni razpravi je svet na ložil skupščinski komisiji za ustavna vprašanja da prouči, kako se v praksi izvaja ustavni amandma štev. 15, da da svojo oceno in zadevni predlog svetu. O tem vprašanju bo jutri razpravljal tudi svet narodov. BOŽO BOŽIC CARACAS, 28. — Venezuelski notranji minister je včeraj izjavil, da so ugrabitelji 12-letnega Leona Taurela, ki so jih včeraj aretirali, bivši «mestni» gverilci, ki so ugrabili dečka, da bi dobili 96 milijonov lir. Agenti so aretirali 30 oseb, od katerih je osem oseb aktivno sodelovalo pri ugrabitvi. Doslej so policijski agenti dobili tudi 78 milijonov od skupne vsote, ki jo je Leonov oče plačal ugrabiteljem. Dr. Milko Matičetov v Slovenskem klubu V okviru torkovih večerov je ta teden prvič predaval v Slovenskem klubu rojak dr. Milko Matičetov o slovenski pravljici PRIČEVANJA TREMELLONIJA IN ANDREOTTIJA Sifarjevih svežnjev informacij ni nihče uničil in jih hranijo Tremelloni je ukazal zapreti 35 svežnjev v neko sobo, kjer so verjetno še sedaj - Ključe sobe ima poveljnik SID, bivšega SIFAR RIM, 28. Soctna razprava, ki jo je sprožil general De Loremzo proti generalu Gaspariju in urednikom lista «E-spressoi) je včeraj bila izredno zanimava zaradi prisotnih dveh obrambnih ministrov, Tremelloni j a in Andreottija, od kaiterih je vsaj eden dalj časa imel možnost preveriti, kot je sam dejal «tudi na medna rodni ravni«, dejavnost službe za državno varnost Sifar, o katera je «Espresso» trdil, da je s pripravo iinačrta Solo« o vzdrževanju javne varnosti julija 1964 dejansko privedla Italijo na rob državnega udara. Pričevanja Tremellonija in Andreottija so, seveda zaradi politične osebnosti obeh, predvsem pa drugega, ki je sedaj eden izmeči llllllllllllllllllllllllllllllllllllllll,II,IIIIIIIIIIIUIIU.IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlluilllllllllllllllliilliiiiiJiiiiiiii,11111111,111,111!,||,|,,||,|,|,|,,t,m„,,,|,t||||||I|n|,||||u||„||,,|I„|t|„,|„||||m||||n|||||III|t||tn||t||I||t|||)||||)|||)||||||||||||n|t|||||||||||||||||||11|I||1||1||||||||||||||||||t|m|||||||)) KRATKE VESTI IZ LJUBLJANE Srečanja in prireditve v teh dneh v Sloveniji Kandidati za Prešernove nagrade - Obletnica ustanovitve OZN in delavskega sveta jeseniške železarne • Italijanska delegacija v Ljubljani LJUBLJANA, 28. — Ob slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem rojstnem dnevu, bodo prihodnji mesec na Gorenjskem prvič podelili Prešernove nagrade petih občin. Dotlej je take nagrade podeljevala le občina Kranj. Žirija je predlagala za letošnjo gorenjsko Prešernovo nagrado štiri kandidate in sicer pisatelja Toneta Svetno za trilogijo «Ukana», Ir Franka Berčiča za kniigo »Tiskaritvo na Slovenskem«, Janka Pribošiča za sk’edateljsko in pedagoško delo ter Jožeta B°rtoclja. mojstra u metnega kovaštva v Kropi. * * * Dopoldne je bila na republiški konferenci klubov organizacije združenih narodov seja tajništva teh klubov, na kateri so pregledali delo komisij, ki so jih ustanovili na prvi seji tajništva v začetku tega meseca. Letos poteka namreč 25 letnica ustanovitve Združenih narodov. Zato je tajništvo klubov za Združene narode ustanovil komisijo za izvedbo programa ob 25-letnici te svetovne organizacije Hkrati pa so razpisali tudi natečaje za najboljši literarni prispevek ter najboljši likovni in fotografski prispevek na temo »mir, pravičnost in nepredek« ter natečaj za organizacijo proslave 25-letnice Združenih narodov. • • • Jutri dopoldne bo poteklo natanko dvajset let od Izvolitve prvega činoma odgovorni ljudje in strokov-....................................................... IZ TRŽAŠKE KRONIKE OBČNI ZBOR SEKCIJE cITALIA NOSTRA» Ustroj združenja bo treba prilagoditi sedanjim razmeram Občni zbor so po poročilu in razpravi odložili za mesec dni delavskega svete, v jeseniški železarni. Zato bo na Jesenicah slavnostna seja sedanjega delavskega sveta. Na njej bodo obravnavali finančni načrt za letošnje leto ter razna druga pomembna vprašanja. Na koncu seje bo predsednik delavskega sveta govoril o dvajsetih letih samoupravljanja v železarni. Pred dvajsetimi leti se je v isti dvorani na Jesenicah zbralo 274 delegatov iz tovarne, ki so izvolili E7-članski delavski svet Prvi predsednik je bil Franc Arh, ki še vedno dela v tovarni kot delovodja. « • • Danes se je mudila v Ljubljani tričlanska italijanska delegacija pod vodstvom senatorja Orlanda, ki se je udeležila zasedanja mešane jugoslovansko italijanske komisije za znanstveno sodelovanje, ki se je v teh dneh končalo v Beogradu. Dopoldne je delegacijo sprejel član republiškega izvršnega sveta dr. Ernest Petrič ob navzočnosti pomočnika republiškega sekretarja za prosveto in kulturo Marjana Laha in se s člani delegacije pogovarjal o realizaciji protokola o znanstvenem sodelovanju med Jugoslavijo ln Italijo s {»osebnim oziram na Slovenijo. Med bivanjem v Ljubljani si je Italijanska delegacija ogledala Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko. Tretja žrtev «čete smrti» Včeraj je bil v dvorani palače Artelli v Ul. Universita občni zbor tržaške sekcije združenja »Italia Nostra«, katerega glavni namen je ohranitev umetniških in naravnih lepot. Na občnem zboru bi morali izvoliti novi odbor, a so izvolitev odložili in sklenili, da se bodo ponovno sestali. Večina je namreč ugotovila, da bo treba sedanii ustroj sekcije in tudi način njenega dela spremeniti, za kar se bodo morali obvezati novi odborniki. Ta težnja je prišla do izraza že v poročilu predsednika prof. Montesi-ja in tudi v razpravi, ki ji je sle dila. Predsednik Montesi je v začetku svojega poročila dejal, da postajajo pogoji raznih kulturnih združenj v sedanji družbi anahronistični m zato tudi nepomembni. To se do neke mere tiče tudi združenja »Ita lia Nostra«. ki bi se moralo bolj vključiti v javno in družbeno življenje, to je bolj prodreti v sedanjo družbo. Zato je treba razpravljati o načinu, kako bi to dosegli. Družba mora namreč vsrkati vase kulturne vrednote kot stvarne dobrine, ki so nujne za vsakogar. Kultura namreč ne sme biti domena ozke elite, marveč mora dejavno posegati v življenje in ga preobra iati Kultura elite oziroma razred na kultura mora biti stvar pretek los ti, ker je popolnoma preživeta Tudi kulturne dobrine se lahko za ščitijo in ohranijo le s sodelova njem celotne družbe. Zato je treba najti nova pota za širjenje kulture. Odbor meni, da mora združenje težiti k tem smotrom in prilagoditi temu namenu tudi svojo organiza djo. Med drugim je treba priteg niti na to vprašanje pozornost političnih In sindikalnih organizacij, ki so ga doslej zanemarjale, češ dm ne tiče neposrednih interesov družbe in delavcev. V zvezi s tem je omenil občinski natečaj za načrte za zgodovinski center v Trstu, ki lahko služi za to, da se poveča zanimanje za vprašanja te vrste. Tržaško županstvo bi moralo čim-prej prirediti razstavo načrtov za zgodovinsko središče, da pritegne pozornost- meščanov nanje. Preobrazba zgodovinskega središča bo namreč imela neposredne posledice za vse mesto od zgornje tržaške okolice do nabrežij. Rešitev tega vprašanja bo vplivalo tudi na delovne in življenjske razmere vseh ter na njihovo gospodarstvo v pri hodnjih 50 letih V zvezi s tem je prof. Montesi omenil, kako je rešila to vprašanje bolonjska občina. V Bologni bodo namreč ohranili staro mesto, hkrati pa sanirali stare hiše, da bodo lahko ostali v njih sedanji prebivalci z delavci in obrtniki vred. Na koncu je prof. Montesi predlagal, naj bi predvsem razpravljali o odnosih tržaške sekcije z drugimi sekcijami v deželi, ki naj bi skupno nastopile v odnosu do deželnega urbanističnega načrta. V Trstu pa naj bi stopili v stik s stranka mi in sindikati v zvezi z ohranitvijo kulturnih dobrin in z vprašanjem zgodovinskega centra. Nadalje naj bi navezali stike z didak tičnimi ravnateljstvi za srečanja z učenci in dijaki, da bi jih vzgojili v spoštovanju kulturnih dobrin. Končno naj bi stopili v stik tudi z občinskimi upravami. V razpravi so spregovorili dr. Fabiani, prof. Monfalcon, gospa Jole Burlo, gospa Braida in drugi. Se posebno so ob ravnavali vprašanje starega mesta, ki ga je treba ohraniti, a poskrbeti tudi, da bodo stanovanja primerna za bivanja. Staro mesto se je namreč že pol izpraznilo, ker so higienske razmere v stanovanjih neznosne. RIO DE JANEIRO, 28. - V predmestju Rio de Janeira so policijski agenti našli težko ranjenega 25-letnega mladeniča Ivana Perci-lia Medeirosa, ki je pred smrtjo povedal: »Ničesar nisem zakrivil. Možje, ki so name streljali so bili člani »čete smrti«. Ne vem zaradi česa so mi to storili.« Moški, ki so ga neznanci petkrat ustrelili, ;e kmalu nato izdihnil v mestni bolnišnici. Če bodo obtožbo žrtve potrdili, bo to tretji umor, ki so ga storili člani »čete smrti«. To četo sestavljajo bivši policijski agenti, ki so izjavili, da po njihovem mne nju zakoni prepočasi kaznujejo kriminalce in so začelj na svojo roko izvrševati po njihovem mnenju pravične kazni. Aretirana posadka jugoslovanske ladje «Cavtat» PALERMO, 28. — Finančna straža v Palermu je danes zasliševala 27 članov posadke jugoslovanske ladje »Cavtat«, katero je včeraj zajel požar na odprtem morju. Kot smo že poročali so člani posadke na izvidniškem čolnu finančne straže včeraj opazili, da mornarji z jugoslovanske ladje natovarjajo ci Barete na dva motorna čolna v bli zini Ustice. Ko je finančna straža ladjo hotela ustaviti, da bi kontrolirala tovor, se je ladja z veliko hitrostjo oddaljila. Pozneje so čla ni posadke ladje »Cavtat« hoteli zaž gati na krovu ostanek tovora cign ret, zaradi lega je na ladji nastal požar. Izvidniški čoln finančne straže je rešil jugoslovanske mor narje iz vode. Vlačilec «Alycus» je nato hotel razbitino ladje »Cavtat«, na kateri so požar pogasili, odpeljati v pristanišče v Palermo, vendar so pozneje morali odvezati vrvi, ker so se na krovu jugoslovanske ladje zopet pokazali plameni. Ko so tudi drugi požar pogasili, so nado ljevali plovbo. 27 članov posadke ladje »Cavtat* so italijanske oblasti obtožile tihotapstva in prekrška, ker se niso ustavili, ko jim je to ukazala fi nančna straža. Vsi člani posadke so zaprti v zaporu v Palermu. Vzrokov požara še niso ugotovili, po sadka trdi, da )e do požara prišlo za tem, ko so s čolna finančne straže večkrat streljali z mitraljezi v ladijski vijak. ODLOČITEV IRAŠKE VLADE V Bagdadu razglašena amnestija za udeležence kurdskega upora Pomilostitev zadeva civiliste in vojake - Vsi Kurdi, ki so bili pred uporom v državni službi, se bodo vrnili na svoja mesta BAGDAD, 28. - V nedeljo dopoldne je revolucionarna vlada baasistov razglasila splošno amnestijo za civiliste in vojake, ki so leta 1962 sodelovali pri uporu Kurdov. Kurdom je bil takrat na čelu general Barzani, čigar predstavniki so se sedaj, če upoštevamo razglas amnestije, uspešno pogaia li s predstavniki iraške vlade. U-radno poročilo o amnestiji je v nedeljo razglasil radio Bagdad. Besedilo tega poročila je: Svet revolucionarnega vodstva ,ie potrdil vsebino poročila iz 29. junija 1966 o zadevi Kurdov. Da bi bil skladen z odločitvijo revolucije, naj se zadeva s Kurdi mirno reši in na pravilni način, tako da bo mogoče uveljaviti poročilo 29. junija 1966, je svet revolucionarnega vodstva odločil: 1 Za vse civiliste in vojake, ki so sodelovali pri dogodkih r.a severu je odobrena splošna amnestija: 2. Za vse civiliste in vojake, ki so se udeležili dogodkov na severu je razveljavljena zahteva, naj vrnejo orožje in strelivo, ki ga imajo v posesti; 3 Vse odgovorne oblasti so vabljene, naj postavijo na prejšnja mesta funkcionarje, ki so jih odstavili, ker so sodelovali pri dogodkih na severu. Kurdi prebivajo v krajih v okolici zgornjega toka reke Tigris, po veri so islamci in se delijo v dve kasti: vojake in kmete. Živijo v štirih državah Srednjega vzhoda: v Iraku, Siriji, v Turčiji in Libanonu V Iraku, ki ima skupno približno 5 milijonov prebivalcev odpade 15 odst. teh na Kurde. Sporočilo, ki so ga izdali v Bagdadu je hvalevredno zaradi načina, ki je doslej najboljši na poti do realizacije pisma, ki ga je v prid Kurdom sestavil leta 1966 bivši prvi minister Abdel Rahman Bazzaz. To pismo poleg amnestije predvideva, formalno izjavo, da priznajo Kurde za narod, da je kurdski jezik uradni jezik v provincah z večinskim kurdskim prebivalstvom, dostop Kurdom k vsem državnim službam, v številu ki bo sorazmerno s številom prebivalcev. Kurd-ščino naj poučujejo na univerzah, Kurdi, ki so v vojaški službi ali v službi na policiji naj združijo svojo vojaško silo ali policijske a-gente; za severne provip"” naj u-stanovijo posebno ministrstvo . Že pred dvema mesecema so i-raške oblasti skušale ugoditi nekaterim od teh zahtev in so uresničile predvsem tiste, kulturnega značaja Zaradi tega so začeli poučevati v kurdščini na šolah prve in druge stopnje, na univerzi in c ’» na vojaški akademiji. Kurdski pisatelji so mogli za tem ustanoviti celo združenje kurdskih časopisov. Zaradi tega je verjetno, da bodo poleg amnestije iraške oblasti ugodile tudi ostalim kurdskim zahto vam. Vlada baasistov namreč do pušča Kurdom njihovo avtonomijo, pravico do narodnosti in jezika. Prvič se sedaj dogaja, da Trak skuša s predstavniki kurdskih gverilcev sestaviti pravičen sprozamu. Iraška vlada skuša priti do mirnega sporazuma s Kurdi, da bi ne bilo treba seči po orožju za rešitev tega problema. Sedaj skušajo bolje začeti ta sporazum, kot so to storili v prejšnji vladi, ko niso hoteli generalu Barzaniju priznati, da je predstavnik Kurdov in so mu zaradi tega, da bi ga onesposobili, postavili nasproti mladega tekmeca Jalala Talabanija, ki se .je zavze mal za upravno avtonomijo Kurdi stana v okviru iraške države ln arabskega naroda. Doslej se Kurdi niso hoteli pogajati drugače kot tako da upoštevajo vse njihove zahteve iz leta 1966. Zavračali so celo vsako naj manjšo spremembo formalnega zna čaja, ki so jo hoteli uvesti baasisti, da bi branili svoj položaj pred svetom Leta 1969 so začeli s pred pogajanji na stanovanju voditelja baasistov Michela Alfaka. V pr- vem tednu oktobra pa so začeli skladno proučevati zadnje detajle sporazuma. Alfak je namreč začel z načrtom uvajanja k temu, da sprejmejo člani stranke «to, kar bi se nekaterim zdelo duh doktrinske herezije«. Zaradi tega je 17. oktobra pisal v časopisju iraških baasistov «K1 Abram«: «Kurdski nacionali- zem je odraz zakonitega čustva, ki ni sumljivo, katerega so dokazali z dejanji in čigar misli so potvorili. To ni sad imperializma, to ne sledi arabski revoluciji.« Poudaril je takrat, da so Kurdi in Arabci vedno živeli kot bratje in da Irak »mora uničiti imperialistične načrte, ki hočejo skopati prepad med obema narodoma.« Vsekakor bodo v Bagdadu morali pred sporočilom, ki bo razglasilo sporazum ■ Kurdi, osvoboditvi Baz-zaza, ki ga sedaj stražijo na njegovem domu. Če bi to storili, bi iraške oblasti dosegle nekaj simpatij, ki so jim v tem trenutku precej potrehn.e. Z druge strani postajajo vedno bolj verjetne vesti, da so zatiranja zarotnikov, do katerih je prišlo zadnje dni v Iraku in ki so jih uradno proglašali za posledice poskusa državnega udara, bila predvsem zamišljena kot nevtralizacija skupin častnikov, za katere naj bi se mir s Kurdi moral dr,s"či samo z orožjem v roki. Ta dokaz moči, ki bi se mogoče tujcu zdel negativen, je vendar verjetno odvrnil od naklepa vsakega, ki bi se hotel postaviti oblasti po robu. najvplivnejših mož v KD. obenem nje, kdo ima ključe te oklepil* ** pa o njem sodijo, da uživa največ-.je zaupanje v vojaških in političnih krogih zahodnega zavezništva, predvsem politično kalibrirana. Kljub temu pa je Tremelloniju hote ali nehote ušlo nekaj izjav, ki bi lahko predstavljale možnost za začetek širšega političnega škandala. Nai omenimo samo dejstvo, da se že nekaj dni govori na sodni razpravi o zasledovanju in sestavljanju svežnjev informacij o političnih osebnostih, med temi 74 generalov, karabinjerjev, poslancev in kandidatov na predsedniško mesto, samih ministrov — ln končno, celo tistih karabinjerskih častnikov, katerim je vlada poverila preiskovanje zadeve Predsednik sodišča je Tremellonija, ki je bil minister za obrambo v zadnji Morovi vladi, vprašal, če potrdi izjave, ki jih je svoj čas dal pred poslansko zbornico, da je v svežnjih kopica takih informacij, ki bi lahko «zastrupile politično ozračje v državi«. Tremelloni: «Da...» Predsednik: «Vi ste tedaj zagotovili, da je delo Sitarja bilo popolnoma omejeno in se take stvari več ne dogajajo...« Tremelloni: «Da.» Predsednik: «Je res, kar trdijo časopisi, da ste dali ukaz, naj se svežnji z informacijami o posameznikih uničijo?« (Res se je tudi svoj čas govorilo o tem, da so bili svežnji uničeni, celo to, da je trganje svežniev v posebnem «mlinu» nadzoroval sam minister). Tremelloni: ((Pravzaprav sem jaz dal samo ukaz, naj se zaprejo v oklepno sobano, kjer naj se hranijo Tam jih je bilo 35 tisoč» Včeraj so nekatere priče vedele povedati, da je bilo svežniev, ki jih je pripravil Sifar nad 17.H tisoč, torej je 125 tisoč svežnjev še vedno v teku in se iz dneva v dan obnavljajo. Predsednik je na to trditev vprašal Tremellonija, če lahko jamči, da nima nihče vpogleda nad svežnji, kar je minister potrdil, kljub dvomom, ki jih lahko vzbuja njegov naslednji odgovor, na vpraša. bane. Tremelloni: ((Poveljnik službe * vojno varnost SID (prej Sdah' Tremellonija so nato zaslišali 0 cenzuri poročil o preiskavi o d*1’1 Sifarja. Na to vprašanje je pri®®' da so poročila pred objavo ceo* rirali politični voditelji v vladi, & to pa z vojaškega vidika še Sila1 sam. Andreotti je dajal predvsem 1* litične izjave. Tako je na vpt*^ nje predsednika dejal, da sodi, <* spada obramba varnosti v P ris15" nost političnih oblasti v primeri’ da je «javni red« v nevarnosti-Javni tožilec je Andreottija 'rPr®' šal, če potrjuje izjave v nekeri svojem članku, da mora vlada Pj jasniti kriterije sestavljanja sv* njev. Na to je bivši minister * obrambo odgovoril ,da misli sedaj enako. , Sledil je general Dl Aloja, P™ načelnik vojnega štaba, ki Je seri® potrdil, da je tudi njega kampanja obrekovanja iz krog* De Lorenza. V Indoneziji 50 mrtvih zaradi požara DŽAKARTA, 28. — V požaru, B se je v soboto vnel v naftnem sld*' dišču v Indoneziji je umrlo 50 osčU’ 41 pa je ranjenih. * Sporočili so, da je do nesreč prišlo v kanalu, po katerem se P* taka petrolej. Na kraju je ^ mnogo oseb, ki so kradle gorivo, * bi ga na črni borzi prodale P*® ceno. Starejšim so otroci z bak^ svetili pri delu, ko se je nenadoP* petrolej v kanalu vnel, požar š je bliskovito razširil in povzr00. veliko število mrtvih in ranjen"1' FIRENCE, 28. - Prišla je da bodo prihodnjo nedeljo urari* imenovali dona Enza Marchlja, 1° več časa vrši funkcijo župnik* (dsolottu« v Firencah, za župrij te skupnosti Pred časom je o**: reč škof odvzel Marohiju to ft** cdjo. RAZPRODAJA vse po polovični ceni drop predstavlja svojo izredno razprodajo jesensko - zimskih zalog ob koncu sezone ! za NJEGA: plašči in obleke po jopiči po za NJO: obleke po plašči po 8.900 5.000 3.500 5.500 6.900 10.900 lir 7.500 lir 4.500 6.900 lir 8.900 lir drop je velika trgovska mreža na evropski ravni z nad sto trgovinami, ki so specializirane v konfekciji in oblačilstvu za MOŠKEGA, ŽENSKO in OTROKA Iz beležk Louisa Adamiča «Boj» V mansardi« Kardelj čaka na zasliševanje sem prosil za vodo, mi je ?a žandar umazano steklenico, iz atere so že mesece pili vsi v so-Zaradi tega in zaradi kruha, 1 sem ga pojedel, mi je bilo več Ur slabo. Velika ženska s črno ruto je ves dan slonela na steni. Pojedla 1® samo košček kruha, potem pa ala štruco moškemu poleg sebe. ,° sem čutil takšno spoštova- nJe. ki ga ne morem opisati, da • ~ utr iiiuicriii t/piaau, ua Je dalj časa nisem mogel gledati. , ' ^ ta čas pa glasno stokanje s panika, pritajeno stokanje in vzdi-m ‘Judi v mansardi. Ko se je stemnilo, sem nekaj asa mislil, da bom zblaznel. Premagovati me je začel nejasen ?;F~V Potem je nekdo prižgal e-e™dčn° luč, eno samo žarnico ?.re® sobe, in počutil sem se bo-1®. Le obraz, dimlje, vse telo me Jp strašno bolelo. Hotel sem govo-d a S—, mladeničem zraven se-*d je bil tudi iz mojega me j"8 *n moj prijatelj, vendar ni-naogel. Od prejšnjega dne so jpe preveč bolela usta in grlo. Tu-81 S— ni mogel govoriti. Samo ?d časa do časa sva se spogleda-a- Pripeljali so ga z istim name ,°m kot mene: da bi dal podat-ke o X. Bilo je pozno pozimi in polagoma postalo v sobi zelo mrzlo, stavbi imajo centralno kurja-yendar jo zaprejo, ko nehajo ®lati v večini uradov v nižjih pdstropjih. Moj tanki površnik JJ11 m nič zalegel. Zobje so mi slišna šklepetali in ves sem se tre-r81’ tako je vsaka mišica trzala . Potezala še druge, vse to pa Se stopnjevalo bolečine po vsem Od časa do časa sem si ®Kel: »Tega ne bom več dolgo — vendar me je na-«njih nekaj dni naučilo, da ra-, n smrtnih ran skoraj ni meje, 0 katere ne bi mogel zdržati člo- veški organizem, tudi če je tako kot moj. Moralo je biti še zelo zgodaj, ko stopu v mansardo Kosmajac. ®.radi preslabe luči ga nisem mo-“ 1 Jasno videti, pa tudi drugih ’ vendar njegovega glasu niha mogel zgrešiti. Nekoga je Prasal, ali se piše tako in tako. ^em Pa: «Ajde!» ^komu je to rekel? čakal sem, , “J® Se °d mraza, strahu in gro-' J32 naslednji? Ne morem ad svojih misli in občutkov. _ a trenutke nisem mogel dihati, amo zevai sem. Stiskal sem ro-. ■ vendar jih nisem čutil. Tu in z*®1 sem za malo časa skoraj po-^»aoma otrpnil. Slišal sem samo rjakorneren zvok: šklepetanje svo-f® *°h. Bilo mi je slabo. Potem j, si zamislil, kaj počnejo z mo-v ..ali mladeničem ali žensko Ij. ®1®čilnici, lahko da ravno z ve-0. tensko, ki čez dan stoji ob .1 ivi vet uau oia/ji hi. in spet sem se ovedel. p ončno so ga pripeljali nazaj. , ° zvoku njegovega ječanja in sto-v sem spoznal, da je moški. Ne kdo je bil; v glavnjačo je n» o l)re kako se pišem. Nisem j^hgel odpreti ust. Brcnil me je k 016 še enkrat vprašal. «Ne: ne . 1P a,To1o +nl/»i ga Je rekel drugi. »Tale tukaj. Pišeš S-?» je rekel S-. iat vpe|jala sta ga — mojega pri-„ . ja; hotel spm mu kai zakli- cati __ kar koli — vendar nisem h»!avil iz sebe niti glasu. Odpeta 8_sta mojega prijatelja! Vra- ®.a hasprotni strani sohe so se ki) a"' Bolem sem zaslišal, ka-tg s° se zaloputnila druga vra-šal 'n Potem sem spet lahko sli-samo stokanje moškega, ki sta Pvavkar pripeljala nazaj, in tpijhje in jok kmetice in pisali8 'z celice na hodniku... pori*. Pa nenadoma predirni, histerik?! , ‘ki\ dekleta naprej po hod-Zvm' .kl ie bi!a tukaj - tako sem - Qei pozneje — ker je nevede delit*88'8 bratu, komunistu, raz-hioč pntkaj denarja za Bdečo poniža '■Rdeča pomoč je tajna orga-(jp]. hija, ki zhira denar in ga med družine tistih, ki so v ah so jih ubiti vladni te-VloJ. Bve noči preč našim pri- plf,t°!n ,*° jo dve uri bili po pod-hjvjv1 I® se sramotno izživljali na p°m spolovilu, tamstrašno je bilo, sedeti v Poltemi, drgetajoč, bolan n?.N?'obiti, in kar je bilo najhuje, «i "sati stokanje, tožbe in histe- suknjičev pa sta se ob tem zlobno zasmejala. Dve uri so ga bili po podplatih. Ko mučitelja nista izbrala mene in sta odšla z drugo žrtvijo, sem zdrsnil k S— in ga, ne da bi mogel spregovoriti, prijel z eno roko za njegovo in mu položil drugo na obraz. Okrog ust se mu je lepila kri. Pozneje sem zvedel, da so mu izbili dva zoba. Spoznal me je, z obema rokama se je oklenil moje in začel stokati v mukah. Rekel mi je nekaj, česar nisem mogel razumeti, potem je to večkrat ponovil, dokler nisem razbral, da jim ni ničesar povedal. To me je skoraj pokončalo. Udrle so se mi solze in obšel me je občutek, ki je bil menda mešanica ljubezni in sočutja do S— ter ponosa na najino stvar. Mogoče je bil to občutek, soroden intenzivnosti in splošni vsebini religioznega občutka »odrešitve*, čeprav je bil seveda hkrati čisto drugačen. V njem ni bilo nič sreče, nobene zamaknjenosti; samo bolečina in groza in, če lahko tako rečem, junaštvo. To je bila najhujša noč v mojem življenju. Vzel bi Dostojevskega ali Gorkega, da bi se kje približal in jo opisal z vseh strani. Naslednje dni sem videl še hujše grozote, vendar so me manj prizadele. Navadil sem se nanje. Vendar se mi je vse to, kar se je godilo, vedno bolj upiralo, vse to sem vedno bolj sovražil. Obhajali so me napadi besa, ki sem jih le s težavo zadržal v sebi. Cele ure sem si izmišljal muke, s katerimi bi se za naše trpljenje maščeval Kosmajcu, Vujkoviču, Stankoviču in drugim agentom, katerih imen nisem nikoli zvedel. Zavedal sem se, da je maščevanje primitivno čustvo, vendar si nisem mogel kaj, da ga ne bi občutil. Želel sem si, da bi bil priča in soudeleženec pri mučenju kralja Aleksandra in vseh tistih, ki so okrog njega in v njegovi službi; vsega razreda, stotisočev ljudi, v katerih korist vladajo on in njegovi in nas mučijo. Prepričan sem, da po naravi nisem krut in hudoben. Vem, da sta bila moj oče in mati nadvse nežna človeka. Toda kar sem videl in izkusil v glavnja-či, je zbudilo v meni močne sadistične nagone in v nekaterih sem bil v pravih delirijih sovraštva do vseh, od kralja pa tja do najnižjega žandarja. Moje sovraštvo in želja po maščevanju sta bila elementarna, vendar mislim, da sta bila v skladu s pravico. Tista noč je bila najporrjemb-nejši čas v mojem življenju. Čeprav sem proletarskega rodu, sem dotlej v mislih in delovanju kot komunist imel opraviti predvsem š teorijami. Zdaj" pa šem zagledal nepremostljiv prepad, strahotno globino razrednega sovraštva. Zdaj sem vedel in čutil, za kaj gre pri tem. Boji... Boj!... Zjutraj mojega drugega dne v glavnjači so pripeljali nove jetnike. Nekatere so očitno že pretepli: imeli so zatekle, črne in modre obraze. Nekateri, ki so jih brcali ali jim stiskali moda, so težko hodili. Izmed tistih v celicah so odvedli kakih dvanajst jetnikov. Mislim, da so jih nekaj poslali na obravnavo na sodišče za zaščito države; druge so odvedli v staro glavnjačo, kjer je bilo trenutno več prostora kot v novi; spet druge so izpustili. Nekaj jih očitno niso mučili ali vsaj niso kazali sledov slabega ravnanja. Ko so jih gnali skozi mansardo, nisem spoznal nobenega. Nekaj je bilo nedvomno komunistov; drugi so bili morda bolj zmerni revolucionarji ali nasprotniki režima. Nekaj jih je bilo v odličnih oblekah, celo v krznenih plaščih. Slednji so kazali najmanj sledov slabega ravnanja. Potem so nas nekaj od tistih, ki smo prišli pred kratkim, vtaknili v celice ob hodniku. S štirimi drugimi so me porinili v luknjo, ki je bila komaj dovolj velika, da smo mogli sesti. V tem kotu so bili svežnji zaplenjene komunistične literature, in žandar, ki je imel službo na našem hodniku, nam je dovolil, da smo jih razložili in posedli po njih. Moji štirje sojetniki so mi bili vsi tuji. V mansardi so bili nekaj dni. Razen na uvodnih zaslišanjih jih še niso mučili. Dva sta bila že prej v glavnjači: delavec iz rudarskega revirja v Srbiji in hrvaški železničar, oba komunista Izmed drugih dveh je bil eden črnogorski študent iz Beograda, ravno tako komunist: drugi, vojvodinski kmet, je bil politično pripadnik kmečke stranke. Ubogi S— je stokal in ječal v sosednji celici. Moji sojetniki so se pogovarjali, Končno sem spet zbral toliko moči, da sem jim povedal, kdo sem in odkod. Tedaj pa sem nenadoma postal strašno zaspan in sedeč na svojem svežnju komunistič-naslonil BITKA NA KULTURNI FRONTI NA ČEŠKOSLOVAŠKEM Ileana Bratuž, ki bo sodelovala pri Prešernovi proslavi v Gorici v nedeljo, 1. februarja Ostra opozorila Ljudske fronte trdoglavim umetnikom Opozorilo ameriškega humanista WASHINGTON, 28. — »Združene države ne polagajo dovolj pozornosti pomembnosti, ki jo imajo v razvoju človeške družbe humanistične vede. Zaradi tega bodo ZDA prišle v resne težave v svoji družbeni strukturi.* — To je napoved, ki jo je dal znani ameriški zgodovinar Bamard Keeney v _ svojem poročilu pred posebno mešano senatno komisijo. Strokovnjak Keeney je bivši rektor univerze Brown. trenutno pa načeluje neki organizaciji za zaščito ameriškega humanističnega bo gastva. Kot priznan strokovnjak za humanistične vede, je kritiziral preveliko važnost, ki jo ZDA posvečajo tehniki, tehnologiji in raziskavam na področju uporabnih znanosti. «Prepričan sem, je med drugim rekel, da vse do tedaj, dokler bodo volivci in izvoljenci sposobni povezovati razvoj s preteklostjo, z zgodovino in dokler bodo svoje sklepe sprejemali v povezavi s ti; lozofijo preteklosti, bomo sposobni reševati probleme naše družbe. To, kar naši deželi in tudi vsemu svetu sedaj primanjkuje, je možnost dojemanja preteklosti, je način zgodovinskega in analitičnega razmo-trivanja sleherne problematike.* «Brez primernih instrumentov za pravično dojemanje preteklosti, je dodal strokovnjak, ZDA ne bodo mogle prebroditi težav, ki nastajajo v njihovi družbi.* Po splošnih razpravah o odnosu med kulturo in politiko, so zdaj prišli na vrsto povsem določni očitki in kritike ■ Predsedstvo Ljudske Ironte opozarja umetniške ustvarjalce, da ne bo do neskončnosti prenašalo njihovih stališč Češkoslovaškemu vodstvu, poleg gospodarstva, povzroča največ skrbi tako imenovana kulturna fronta. Od nekdanjih splošnih razprav glede odnosa med politiko in kulturo (v glavnem okrog tega, ali je kultura kriva za napake politike in, ali mora res prav ona odgovarjati za to) je zdaj prišlo do navajanja povsem določenih očitkov. Kot je že v začetku januarja sporočilo predsedstvo Ljudske fronte, se večina čeških umetniških zvez še ni odpovedala politično nepravilnim političnim dokumentom, sprejetih v preteklem obdobju, vodstva teh zvez niso pripravljena obračunati z desničarskimi tendencami ter njihovimi nosilci v lastnih vrstah. Še nadalje obstaja stremijeinje, da se bojkotirata kultura in umetnost SZ in dežel socialistične skupnosti, s tem v zvezi pa se kaže tudi nepripraivlje^ nost, da bi se obnovili neposredni in prijateljski odnosi z njihovimi umetniškimi organizacijami. Zlasti je resna situacija v Zve- Ljudske fronte, ta zveza tudi po večkratnih opozorilih še naprej nadaljuje z netenjem protisodalistič-nih razpoloženj. To je — poudarjajo — očitno pokazala tudi provokacija s podelitvijo nagrade avtorju televizijske oddaje «V pomoč tožilstvu* z dne 7. novembra, oddaje, ki govori o nejasnostih v zvezi s smrtjo nekdanjega zunanjega ministra Jana Masaryka. Čeprav je odločitev o nagradi bila predmet kritike, se vodstvo češke Zveze filmskih in televizijskih umetnikov od nje ni ogradilo. S tem — pravi predsedstvo Ljudske fronte — se je ta zveza sama odpovedala, da še naprej sodeluje v dejavnosti Ljudske fronte. Tako je po izključitvi iz te organizacije dejavnost omenjene zveze pravzaprav ilegalna. O položaju v celotni češkoslovaški kinematografiji (ne samo v Zvezi) je nekaj dni kasneje_ raz- pravljalo tudi predsedstvo CK KP Češkoslovaške. Nadrobnosti iz te razprave niso bile objavljene. Nekaj več o ukrepih, ki naj bi bili sprejeti za utrditev češkoslo- zi filmskih ter televizijskih umet- vaške' kinematografije, je_ govoril nikov. PO mnenju predsedstva I novi generalni direktor ceškoslo- Ua?.?, krike. zraven pa si predlo,.kai Dočneio s S—. Od UiS"* kaJ počnejo s S—. ans*Vi ki so bili že pred ma. vj v glavnjači in prišli iz nje ži-*etn že slišal o vseh muče- Platik I^Boče ga bijejo po pod- ali nui c? nncnKnJrni Iflpfipfl* '‘.ali mu s posebnimi klešča-iatr.8. ai° moda ali mu zabaše,- *8le za nohte ali — mislil si 'la bom zblaznel. Želel sem ' l8 bi jaz 'n? ®* bil naslednji na vrsti lj]^ bi mi bilo v olajšanje. Ve- *b'ašnejše mi je bilo poslu-1ako trnjio druai. kot pa pre faintrT’ trPlj° drugi, kot pa pre * “ lastne bolečine Če. • 1 Več ur, celo večnost, sta 8 S— nazaj. Ihtel je in sto-»tf-j dostavila sta ga na noge: abjJ n°, le zakričal in padel na ** blizu mene, detektiva bre» S— nazaj. Ihtel je in sto- SEDAJ, KO SE O PROTOSINHROTRONU PONOVNO NA VELIKO RAZPRAVLJA VSerpuhovu pri Moskvi dela največji pospeševalec na sveta Čeprav je center začel delovati že leta 1967, ga še vedno gradijo in izpopolnjujejo, tako da bo povsem nared šele prihodnje leto Da je Doberdob ena izmed več možnih lokacij za protosinhrotron, ki ga ima v načrtu CERN, to je evropski odbor za jedrske raziskave, je že stara stvar. Toda prav tako je stara stvar, da se za ta velikanski znanstveni center potegujejo tudi drugi kraji v Italiji in druge države, prvenstveno Francija in Zahodna Nemčija. Odveč bi bilo pisati, kaj bi gradnja protosinhrotrona v Dober-aohu oziroma na področju Doberdoba prinesla našim krajem, seveda v zvezi z gradbenimi deli ih z dejstvom, da bi v njem delalo okoli 5000 znanstvenikov in tehnikov. Veliko bolj zanimivo bi bilo, spregovoriti o delovanju protosinhrotrona, o njegovem pomenu za znanstveni svet itd. Ker pa so načrti še »precej megleni*, kot se je nekdo izrazil, bomo skušali prikazati pomen in obseg podob; nega centra, kot ga je pariški »Le Monde* prikazal, ko je opisal jedrsko raziskovalno središče v Serpuhovu pri Moskvi. V pariškem listu beremo, da bo dolgo dobo, vsekakor najmanj do 1975. leta ta velikenski pospeševalec protonov največja tovrstna naprava na svetu. Pospeševalec v Serpuhovu, piše pariški list, je začel delovali leta 1967. Najprej so ga še preizkusili, od naslednjega leta, t.j. od 1968., pa je v rabi v znanstvene namene. Seveda so znanstveniki začeli tudi pri tem ogromnem centru s skromnejšimi deli. Potreuno je bilo preveriti enostavne in že bolj ali manj znane reakcije, ki so jih dobili v prejšnjih, manjših pospeševalcih, da bi se ugotovilo ali rezultati, doseženi z večjo energijo, ustrezajo teoretičnim predvidevanjem. Razen tega tedaj pospeševalec še ni bil opremljen z vsemi merilnimi napravami, ki so pozneje omogočile opravljanje mnogo bolj zapletenih poskusov. V samem začetku, 1967. leta, je prispela v Moskvo komora »Mira-belle*, ki so jo zgradili v Franciji. To komoro so sestavili v posebni zgradbi, ki so jo postavili samo za njo in začela bo delovati šele prihodnje leto. Tudi iz drugih držav bodo prišle nadaljnje naprave vse do konca letošnjega leta, tako da bo pospeševalec v Serpuhovu šele prihodnje leto popolnoma opremljen. Bistvo ogromnega centra v Serpuhovu je vsekakor ogromna energija, ki jo posreduje delcem, ki jim pospešuje brzino. Gre za energijo 76 milijard elektron-voltov, kar je dvakrat več kot znaša skupna energija obril drugih največjih akceleratorjev na svetu, in sicer ameriškega v Brookhavvnu in skupnega evropskega v Ženevi. Za raziskovanje tvarine so fi- ziki doslej našli edino pot. edino sredstvo: razbiti snov, razdrobiti jo z »bombardiranjem*. Seveda z vse drugačnim »bombardiranjem* kot ga ima prvotni pomen te besede. V Serpuhovu kot tudi v ameriškem in ženevskem pospeševalcu predstavljajo «granate» ali »projektile* za ta bombardiranja — protoni oziroma jedra vodika ali kakega drugega elementa. Vsakokrat ko se neki cilj, neki objekt »bombardira* s protoni, se ustvari tako imenovana »interakcija*. Ta je lahko različnega značaja. Obstajajo primeri, ko protonski izstrelek pogodi jedro atoma določene tvarine, ki služi kot cilj lega bombnega napada in se od njega enostavno odbije. Tedaj pravimo, da gre za elastično razbijanje, ki bi ga mogli primerjati trčenju dveh biljardnih krogel. V drugih primerih pa se interakcija spremeni v razbitje jedra in ta dezintegracija poraja nove delce. ki jim pravimo sekundami delci. Prve izkušnje, do katerih so prišli v Serpuhovu, so bile namenjene proučevanju interakcij, ki so jih še dolgo opazovali v manjših pospeševalcih, ki pa jih niso mogli nikoli proučiti v konkretnih poskusih. Fiziki pa so bili nestrpni, 6e rezultati ustrezajo njihovim računom. In sovjetski fiziki iz centra v Dubni in Serpuhovu so proučevali tudi tako imenovano elastično razbijanje protonov oziroma elastično odbijanje število drugih sekundarnih delcev, i ki jih je bilo manj kot so raču- | nali. Posebno se je naglo zmanj- j ševalo število koanov in antipro- j tonov, ko se je povečala energija, ko se je povečal pospešek. Kar smo pravkar navedli, naj služi vsaj približni sliki tega, kar je predmet proučevanja jedrskih znanstvenikov, v naslednjem pa bomo dodali še kako podrobnost protonov. Za opazovanje teh trčenj med dvema protonoma so si omislili originalne poskusne naprave: kot projektili so jim služili pospešeni protoni, za cilj, za tarčo pa jim je služil slap vodika v vakuumski komori. Med večkratnim kroženjem v pospeševalcu so protoni večkrat šli skozi slap vodika, tako da je pogosto prišlo do interakcij. Elektronski detektor pa je sproti registriral drveče protone, ki so se odbijali od protonov iz vodikovega slapa, od protonov «tarče». Sovjetski znanstveniki so nekaj poskusov napravili tudi v sodelovanju z znanstveniki iz evropskega centra CERN. Namen teh poskusov je bil, sešteti količino ali število sekundarnih delcev, ki se ustvarijo med bombardiranjem določene tarče ob največji brzini, ki jo ta naprava more razviti oziroma dati. V tem primeru so za cilj, za tarčo služili aluminijski cilindri, ki so jih postavili v notranjosti samega akceleratorja. Delce pa so odkrivali, točneje beležili s pomočjo ustreznega števca. Fiziki so pri tem opazili, da je število določenih sekundarnih delcev ustrezalo predvidevanjem, medtem ko ni ustrezalo računom ne literature sem se naslonil na ne literature sem se naslonil na steno in zaspal. (Nadaljevanje sledi) .......................n.......».......mm«...mm«««.............................................. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Bržkone se bo danes izpolnilo to, kar ste včeraj pričakovali. Vljudno sprejmite osebo, ki vas bo obiskala. BIK (od 21.4. do 20.5.) Slab poslovni napredek je posledica vaše prešibke prizadevnosti. Manjša čustvena bolečina, ki bo minila. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Preden se odpravite na neko potovanje, zagotovite si potrebna sredstva. Prijeten dogodek v družini. RAK (od 22.6. do 22.7.) Neverjetnost nekega podviga bo vaš uspeh še povečala. Razočaranje nad nekim prijateljem. LEV (od 23.7. do 23.8.) Kupčija, ki jo imate v mislih, vam ne žago- HOROSKOP tavlja tega, kar si želite. Nikakor ne morete biti nezmotljivi. Devica (od 24.8. do 22.9.) videz nekega poslovnega partnerja vas izpolnjuje z zaupanjem, ki je preveč tvegano. Delna utrujenost. TEHTNICA (od 23.9, do 22.10.) Uspeh vaše najnovejše akcije je odvisen od sodelavcev. Izpolnila se bo vaša davna želja. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Prišla bo pomoč, kl je ne boste več pričakovali. Ne trapite ljudi ■ praz- nimi obljubami. STRELEC (od 23.11. do 21.12.) Danes boste polni idej, ki jih boste zapovrstjo uresničili. Čustva: razlog neuspeha je v vaši neiskrenosti. KOZOROG (od 23.12. do 20.1.) Neznanec vam bo prišepnil na uho nekaj, kar vas bo močno vznemirilo'. Razgibana čustvena dejavnost. VODNAR (od 21.1. do 19 2.) Ohranite zase vse, kar boste danes izvedeli od nekega strokovnjaka. O-hlajeni odnosi med vami in drago osebo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vrtoglavica zaradi uspeha je najslabše, kar vas je moglo doleteti. Zaostreni odnosi v družini. v zvezi s črtežem, ki ga objavljamo. Črtež nam daje približno shemo pospeševalca v Serpuhovu in pomožnih zgradbah okoli tega centra. Ta pospeševalec je neprimerno močnejši od vseh drugih dosedanjih pospeševalcev na svetu. Grajen je po načelih, po katerih so grajeni pospeševalci v Dubni in v Švici. In tudi ameriški pospeševalec v Brookhavvnu je grajen po podobnih principih. Oprema pospeševalca v Serpuhovu pa je nekaj povsem drugega in je nadvse modema. Najprej si oglejmo, kako se v pospeševalcu premikajo delci tvarine, ki jih uporabljamo pri eksperimentih. Protone ali jedra atomov vodika proizvajajo v plastični napravi in jih nato s pomočjo določenega injektorja (št. 1 na risbi) poženejo v srožru »prstan* ali »obroč* (št. 2). Sam injektor je že manjši pospeševalec linearne oblike. Že tu dobi proton energijo sto milijonov e-lektron-voltov. Ko proon s tolikšno silo pride v «prstan», mu dodajajo progresivno pospeševanje, da doseže silo 60 milijard elektron; voltov in v tem primeru napravi delec atoma, proton, 400 tisoč krogov, katerih vsaK je en km in pol dolg v samih dveh sekundah in pol, to se pravi, da napravi proton v dveh sekundah in pol 600 tisoč km poti, kar je že blizu brzini svetlobe. Ko proton zadobi to brzino, služi za ustrezne poskuse — bombardiranju »tarče*. In tedaj snop protonov »speljejo* iz obroča v tako imenovani eksperimentalni prostor (št. 3), ki je 150 metrov dolg in 100 metrov širok in kjer je ogromno naprav. Tu se posebej izkažejo tako imenovani separatorji, ki služijo za razločevanje med sekundarnimi delci, ki prihajajo iz že omenjenih interakcij. Nadalje so tu razni detektorji, ki merijo in beležijo moč in poti sekundarnih delcev, nadalje je tu računska dvorana in ob straneh so bloki betona, ki ščitijo znanstvenike in strežne o-sebje pred žarčenji. Fizike zanimajo predvsem detektorji, ki beležijo »obnašanje* sekundarnih delcev. Center je o-premljen z več detektorji, seveda z elektronskimi napravami, ki štejejo delce, z detektorji, ki imajo ustrezne komore, ki omogočajo razlikovanje teh delcev od drugih itd. Med temi detektorji so tudi detektorji s tako imenovanimi komorami za mehurjenje. Ti detektorji imajo to ime zato, ker vsebujejo tekočine, ki jih segrejejo do vrenja in kadar gre skozi te komore neki delec tvarine, ustvarja na svoji poti drobcene mehurje, ki obeležujejo pot, ki jo je delec tvarine, proton ali antipro ton opravil. Ih v tem primeru je dovolj fotografirati pot in že znanstvenik ve, za kakšen delec tvarine atoma gre, oziroma tudi za delec katere tvarine gre. Tekočine v teh komorah so različne, lahke ali težke, »vodik* ali »proton*. Atomsko središče v Serpuhovu Shema centra za jedrsko fizike serpuhovu blizu Moskve vaškega filma J. Puirš, ki se na tem mestu nahaja šele dobre tri mesece. Po njegovih besedah, so ustvarjalnost, distribucija ter inozemski odnosi bili pod močnim vplivom oportunistov. Zadnji čas je bilo zamenjanih kakih dvajset voditeljev češkoskv vaške kinematografije. Nekateri domači in tuji kratkorr> tražnd in dolgomebražni filmi so bili črtani iz repertoarja. Nekaj pravkar izdelanih celovečernih filmov, pa iz kultumo-pohtičnih razlogov ne bo prikazanih. Morda bodo — pač glede na razvoj notranje politične situacije ter situacije med umetniškimi ustvarjalci — nekateri od teh nekoč še prikazani, kljub temu pa bodo mnogi za vedno o-stali v arhivih kot dokumenti določenega obdobja. Številni scenariji, pripravljeni za snemanje, in filmi, Id bi v kratkem imeli biti končani, so vključeni v seznam t. i. prepovedanih filmov. V znanih češkoslovaških studiih Barrandov v Pragi je prišlo tudi do večjih kadrovskih sprememb. Odpuščeni so ali pa to bodo »nosilci desnioarskooportunističnih tendenc*, ki so v Barrandovu našli zatočišče. V bodoče se tudi več ne računa z delom idejno-umetniških sveta' pri operativnih skupinah, vtem ko se po drugi strani pripravlja reorganizacija celotnega dramaturškega oddelka. J. Purš pravi, da so se nekateri, v glavnem mladi, filmski ustvarjalca zadnjih deset let v svojem ustvarjanju predvsem orientirali na to, da bi dosegli uspehe na zahodnih festivalih. Češkoslovaška filmska ustvarjalnost — je poudaril Purš — je nedvomno dosegla tudi nekaj umetniških uspehov. Te uspehe je del kritike absolutiziral, pri čemer se je pozabljalo, da so na Zahodu zelo lokavi izkoriščali vse okoliščine. Organizatorji protisocialistične ideološke diverzije so na primer finansirali neke nagra de, obračali so se na nekatere u-stvarjalce in jim ponujali sodelovanje, ki ba bilo bolje plačano kot na Češkoslovaškem. Položaj v celoti ni najugodnejši, pravi generalni direktor oeškoslo vaške kinematografije. Pojavlja se pasivnost, kot je tudi moč opazit' težnjo, da se ne sodeluje v seda njih političnih dogajanjih. Spričo tega bosta potrebna znaten napor vseh komunistov in sistematična pomoč višjih partijskih organov. Tako je v kinematografiji, po besedah njenega vodstva. Pred sed stvo Ljudske fronte češkoslovaške poudarja, da ni nič bolje tudi med književniki. In podobno je še v Zvezi radia ter gledaliških umetnikov. Zvezi likovnih umet nikov, skladateljev in arhitektov. Glede na to je predsedstvo Ljud sike fronte opozorilo, da ne bo dn neskončnosti trpelo takšnih stališ-vodstev umetniških zvez. Od nji1' zahteva, da kritično ocenijo bo opremljeno še z dvema velikima komorama, katerih eno so dobili iz Francije in jo bodo namestili v zgradbi, ki jo na črtežu označuje štev. 6. Komore z vodikom služijo prvenstveno za proučevanje enostavnih interakcij, komore s težkimi tekočinami pa služijo za proučevanje bolj zapletenih elementov kot so ogljik, fluor itd. Komore z vodikom, to se pravi z lahko tekočino, so zanimive predvsem za prbučevanje sekundarnih delcev, ki nastanejo v prvi fazi bombardiranja. Komore s tež- ko tekočino pa služijo za prouče vanje delcev, ki nastanejo v sekundarnih poskusih. Se bi morali govoriti o velikanskem središču v Serpuhovu posebno še o velikanskih električnih in elektronskih napravah (slika 8) in o laboratorijih (slika 9), ki so na videz pomožnega, v stvari pa izrednega pomena, pa čeprav je jedro vsega centra še vedno prstan ali obroč z dolžino 1500 metrov, in ki je, kot smo že prej ugotovili, največji in najmočnejši na svetu. svoja stališča v preteklosti in ja v no razveljavijo napačne resolucije proglase in odločitve, da se ogra dajo od »predstavnikov desnic* i' odpravijo njihov vpliv na zvezo, d se ogradijo od policič i' emigrči je, ki je izšla iz njihovih vrst in da praktično podpre sedam" na,pore vlade in Ljudske fron* za konsolidacijo na kulturnem pod ročju. Če bodo postopali drugače -opozarja predsedstvo Ljudske fre’ te češkoslovaške — bodo delež' usode, kakršna ie doletela Zve-fiilmskih in televizijskih umetni kov. ČETRTEK, 29. JANUARJA 1970 TRST A za mladino; 19.05 U. Gregoretti: »Mio programma*; 19.30 Luna Martin Krpan; 9.35 Lahka glasba; 10.15 Pri vas doma: 12.10 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 P(r k. 20,15 Pesmi leta; 21.00 Po- Med koncerti G. Ph Telemanna; . n on T,,4-**n** (tlocho ■ 11 A.t r ’ __... __ .. nn »r . .u* u ________. to A rt /u. ročila; 7.30 Jutranja glasba: 11.35 Slov. narodne; 12.00 Pod farnim zvonom v Pevmi; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Schu- litična tribuna; 22.00 Bethovnove skladbe. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Renata Tebaldi; 10.00 Trezzi- 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Čez polja in potoke; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 »Pesem iz mladih grl*; 14.25 Plesni orkester; 14.40 Enajsta šola; 15.40 Komorni zbor RTV: 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 mannov «Cameval»; 19-00 Vokal- n,; fantastico Berlioz*; 10.15 Glasbeno popoldne: 18.00 Aktual- ni kvintet; 19.10 »Pisani balončki*; 20.00 šport; 20.35 Seneca: «Medeja»; 21.45 Ansambel Cerri; 21.55 Skladbe davnih dob. TRST 12.10 Plošče; 12.45 Tretja stran; 15.10 Pucdni: »Gianni Schicchi* (2. dejanje); 16.20 Juke box. KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00. 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; S.40 Glasba za dobro jutro; Poje Iva Zanicchi; 10.35 Telefon- nosti; 18.15 »Morda vam bo všeč*; ski pogovori; 12.35 Sestanek z A. 1345 Kulturni globus; 19.15 An D’Angelo; 14.00 in 16.50 Zakaj in sambel VVeekend; 20.00 Domače kako?; 14.05 Juke box; 15.03 Po- pesmi; 21.00 Sodobna slovaška li ljudna enciklopedija; 16.00 Pisan nJca; 21.40 Glasbeni nokturno; glasbeni spored; 17.35 Enotni raz- 22.15 Glasbeni večer; 23.05 A red; 19.05 A. Pierangeli; 20.10 Kennan: Opleti konj; 23.15 Jase; Glasbeno tekmovanje; 21.15 Pio- 23.40 Zabavna glasba, šče; 21.30 Folklora v salonu; 22.10 Skladbe za klarinet; 22.43 Radij- ITAL. TELEVIZIJA ska priredba. 930 šola; 12.30 Človek in pode III. PROGRAM želje; 13.00 O potrošnji v Italiji; 10.00 Koncert za začetek: 11.40 13.30 Dnevnik; 15.00 Ponovtav šo le; 17.00 Spored za najmiajše; 7A0 Vesela glasba: 8.00 Popevke; Klavtake sldadbe; ^ Kftamt 8.30 Barok v glasbi; O-OOPripov^ 8 S kS mlaL^Tl8.4o' Sindikalrhto^lav- dovalec; 9.30 Pisana glasba; 10.15 f^ce resne giasue, n-vin ,. ----,..u. ,0 rw~. FTicoh^r* 11 15 Novp nlnsiSp: 11.30 l*-!” rr&ncos»Uia, oe* . 01 /K-i tri- Ironside; 23.00 Dnevnik. Fischer; 11.15 Nove plošče; 11.30 Romantične skladbe; 12.00, 12.45 in 15.30 Glasba po željah; 14.05 Popotovanje; 14.15 Lahka glasba; 16.05 Turistične beležke; 16 30 Primorski glasbeniki o sebi; 17.30 Operne skladbe; 19.00 Ansambel Wunderlich; 22.10 Plesna glasba; 22.35 Nočni motivi. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila: 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Pisan glasbeni spored; 12.10 Kontrapunkt: 12.38 Iz dneva v dan; 13.15 Radijske kronike; 14.16 Pisan popoldanski spored: 16.00 Spored za najmlajše; 16.20 Program ster Wilson; 21.30 Luigi Dallapic-cola; »Odisej*. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 8.45 Podoba in glasba; 9.35 Sodobna ital. glasba; 10.20 Klavirske skladbe; 11.55 Glasba izven programa; 12.30 Portret avtorja: Ibert; 15.30 Sodobna lahka glasba. SLOVENIJA II. KANAL 19.00 Nemščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 Pesmi enega leta; 32.15 Znanost in tehnika. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 22.40 Poročila; 17.45 Zapojte z nami: Adamič; 18.00 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Film »Človek*; 19.06 Cikcak; 20 36 Do 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 stojevski: »Bratje Kare mažo vi*; Poročila; 6.50 Na današnji dan; 21.25 Kulturne diagonale; 22.15 7.10 Inform. oddaja; 8.04 Glasbe- Film »Zgodiie za v«.«*: 22 46 Ko-na matineja; 9.05 Za šolarje: šarka: Italija ; Jugoslavija. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 9,3, najnižja 6,7, ob 19. uri 7,5 stop., zračni tlak 1017,4 stanoviten, brez vetra, vlaga 91 odst., nebo 6/10 poobla-teno, 1,5 mm dežja, morje mimo, temperatura morja 9,1 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 29. januar!« FRANC Sonce vzide ob 7.30 in zatone V 17.06 — Dolžina dneva 9.36 na vzide ob OOjOO in zatone ob Jutri, PETEK, 3«. januarja MARTINA ODGOVOR MINISTRA RESTIVA POSLANCU ŠKERKU IN SENATORJU SEM! Upravne in sodne oblasti so dolžne spoštovati rabo slovenskega jezika! Minister, ki je odgovoril v imenu predsedstva vlado, se sklicuje na čl. S posebnega statuta londonske spomenice, katerega izvajanje mora nadzorovati prelektura Tržaška prefektura je prejela noto, v kateri ji finančno ministrstvo naroča, naj nadzoruje izvajanje 5. člena posebnega statuta, ki je priložen londonski spomenici o soglasju in ki — kot znano — jamči pripadnikom slovenske narodnostne skupnosti uporabo materinega jezika v odnosih z upravno in sodno oblastjo. Enoten in ogorčen protest slovenskega in demokratičnega javnega mnenja, ki sta ga v poslanski zbornici in senatu izrazila slovenski poslanec Albin Škerk in tržaški senator Paolo Šema, je torej zalegel. Še več: od ugotovitve, da je slovenskemu občanu, ki mu je občinska davčna podkomisija zavrnila priziv, ker ni bil napisan v italijanskem jeziku, bila storjena krivica, prehaja notranji minister Restivo, ki je poslancema odgovoril, k ugotovitvi, da mora biti slovenskemu prebivalstvu zajamčeno izvajanje 5. čl. londonskega memoranduma v odnosih in tako do upravnih, kakor tudi do sodnih oblasti. Dejansko to pomeni, da morajo občinski, pokrajinski, državni, sodni in policijski organi sprejemati prošnje, prizive, protestne in pod. napisane v slovenščini in njim, podobno kot je to storila z omenjenimi prizivi (katere so zavrnili člani podkomisij brez njene vrednosti, vsaj tako si predstavljamo) tržaška občinska uprava, oskrbeti ustrezni uradni italijanski prevod. Upamo, da bodo uradi in ustanove, ki tega niso upoštevale, čimprej seznanjene z vladnimi smernicami in spoštovale pravico slovenskega prebivalstva do uporabe slovenskega jezika v odnosih z njimi. Enaka pa se morajo Slovenci zavedati pravice, ki jo jamči omenjeni 5. čl. londonskega sporazuma, kar sedaj izrecno poudarja tudi notranji minister in se je dosledno posluževati. Omenjeno zagotovilo je dal minister Restivo v odgovoru na vprašanje posl. Škerka in sen. Seme. V pismu z dne 23. januarja letos o-menja najprej besedilo Škerkovega vprašanja, v katerem se sklicuje na obstoječo prakso v devinsko - nabre-žinski občini, ugotavlja, da je zavrnitev slovensko napisanega priziva politična diskriminacija »ustavno zaščitene manjšine*, nato pa v imenu predsedstva ministrskega sveta odgovarja: tNajprej moram ugotoviti, da predvideva naša pravna ureditev možnost prizivov proti sklepom občinskih prvostopnih komisij za m ' Si-soggiunge, co^ue, che U Kitaro fin*nse. con " ^ »Spgslt* »ota diretta »U» stifess* * svolgere ogni atilfe intervento prešso i* coaraissiane coauaal« p«r i triimti tacali di wlli cittlt, onda iapedire ^ 1 * .................................. 1 '■ -1 ‘ VABILA ZA X. JUBILEJNI NOVINARSKI PLES so na razpolago pri urednikih Primorskega dnevnika che , p«r l»»waaiget poasano ftssere ulterioinnehtfe dišat teše le~ disposi z ioni 'dello Statute speci aX« aa&easo Uemrmdm d(Xntesa di LondraTdel 5 ottobro -OOOOOOO-OOOO' a, Ouzašfce ^—— (cnjigiAictie NOVOSTI S PODROČJA LAHKE GLASBE NA 4 PLOŠČAH: Ob drugi obletnici smrti drage pri. JatelJice Marije DomlcelJ darujeta Marija in Justa 2000 Ur za Dijaško matico. Majda Sepe — Človek, ki ga ni Ibrica Jusič — To su djeca Gaby Novak — Malo reči treba kad se voli Mišo Kovač — Sve što mi život pruža Miro Ungar — Dolina mog djettnstva Eva Sršen — Ljubi, ljubi, ljubi Kruno Slabinac — Jednom u životu Djordje Marjanovič — Ne shvačam te no. Impero 16.30, zadnja predstava o« 22. uri «Una sull’altra». Jean rel. Marisa Mell. Technicolor povedano mladini pod 18 leto® ^ so* Vittorlo Venelo 16.00 «Non tirare diavolo per la coda«. Maria In Yves Montand. , Ideale 16 00 «Una raffica dl piom»° R. Hoffman, Marilii Tolo. Pe Calvo Technicolor Abbazia 16.C0 «11 re ed io». Deb«1 Kerr, Yul Brvnner. Technicolof,, Astra 16 00 «Rosema>ry’s babv«. Farrow. Prepovedano mladini 14. letom. KINO «|R|S» PROSEK danes ob 19.30 barvni film: URLO DEL SILENZIO posnet po romanu C.M. Culler* Igrajo: A. Arkta, L. Barrett. S. Keach jr. KINO NA OPČINAH danes ob 18. url Technicolof barvni film: LA RIVOLTA Igrajo: Gim Brawn in Geti* Tackman. — Mladini pod 19. letom prepovedan vstop. Ljudska prosveta SPDT priredi v nedeljo, 1- Pe že ko so 10 šo te so !q ti P( ffi tu ti st hi n rti h v ti P n sl e U 11 ii t Slovensko prosvetno društvo Gruden« in športno društvo «So90fl iz Nabrežine vabita svoje člane , prijatelje na 4, redni skupni «D « zbor, ki bo v soboto, 31. t.m. ■, 20.30, v drugem sklicanju ob 21. “J/ Dnevni red: i. Otvoritev. 2. IzV , tev predsedstva In skrutlnatorjev. . Poročila 4. Diskusija. 5. Volitve. J Razno. Sodeloval bo domači PeV!1^ zbor. Prosvetno društvo (Vesna« V*L danes, 29. Januarja ob 20.30 na P1;, davanje novinarja Vinka Trinkaus^ Problemi in razvoj samoupravU**-? v Jugoslaviji, Predavanje bo v PJJT svetnem domu Albert Sirk v Krlzu' Pevski zbor (Srečko Kumari v Ilkem Repnu vabi na predavanj« vinar i« Vinka Trlnkansa* Proble« vinarja Vinka Trlnkausa: In razvoj samoupravljanja v JU8°^j vijl. Predavanje bo v kopalnici “ Januarja ob 20. url. bruarja avtobusni Izlet v Trbi* prilik! smučarskega tečaja. Cene: lir člani, 1400 Ur nečlani. Sčedež * gotovljen samo vpisanim Izletnik®',' Vpisovanje v U4. Geppa 9, tel. 31'*1 ’ OB UDELEŽBI PREDSTAVNIKOV ŠOLSKIH OBLASTI Sestanek odbora združenja staršev srednje šole «Srečko Kosovel» na Opčinah Pravilnik združenja - Tudi na drugih slovenskih šolah se pripravlja ustanovitev takih zelo koristnih združenj Kakor smo že poročali, je bil v .k zvečer sestanek odbora Zdrti-,e|y° staršev srednje šole «Sreč-0 Kosove h na Opčinah, katerega so se udeležili tudi predstavniki spiskih oblasti, ravnatelj srednje . >n predstavnika prosvetnega * športnega društva. Med drugim na sestanku prebrali in obraz-ozili pravilnik združenja, ki so ~\ses\avili na podlagi pravilnikov Udobnih društev v Italiji in v dru-državah. Izvedeli smo, da se jr!. na drugih naših srednjih in ■jsjih srednjih šolah pripravlja u-anovitev takih društev. To je po-■naje vredno in upamo, da bomo kratkem imeli združenje staršev Jr vseb šolah. Taka združenja bo-tr l^la vebko vlogo pri vzgoji o-°k in sodelovanju družin s šolo; . jk&h razmerah pa bodo imela v dnevni red. Spremembe morata potrditi dve tretjini navzočih. Člen 10. — Odbor združenja lahko povabi na redni ali izredni občni zbor kot tudi na množični sestanek članov ravnatelja šole ali predstavnika učnega osebja za morebitna pojasnila. Člen 11. — Odbor se sestaja na sedežu šole v sporazumu z ravnateljem običajno enkrat na mesec med šolskim letom ali pa takrat, ko to zahtevajo okoliščine. Sejo odbora sklicuje predsednik odbora. Odločitve so veljavne, če je na seji navzočih najmanj 7 članov odbora. Odločitve mora sprejeti odbor z večino glasov. V primeru enakega števila glasov, odloča predsednikov glas. Predsednik lahko obvesti ravnatelja šole o sklepih in predlogih, če je to potrebno. Člen 12. — Združenje ne pobira članarine. tudi Pomembno nalogo v okviru ^zadevanj in naporov vse naše ™r<*ine skupnosti, da bi sloven-0 šolstvo v Italiji zares postalo nakopravno. Starši bodo odslej Aneje povezani z življenjem šole mnfa° sP°znavari šolsko proble-Jj?"® ter prispevali svoj delež f'reševanju nekaterih problemov. J~ef. se tudi na drugih šolah pri-rJMjajo na ustanovitev takih zdru-JkJ’.,se nam zdi potrebno objaviti združenja staršev na Op-tn j Her ie bUo ustanovljeno pridružen je, da bi služil za ne- kakši ,en vzorec. Vsako združenje se- lahko vnese spremembe in oaatfce, ki boli ustrezajo razme- ram bolj ustrezajo razme- °fcoli/n P°lrebam šole in šolskega nŽedn|li'lc 0Denskega združenja je jr£le^ 1- — Starši učencev srednje nah „Recko KOSOVEL na Opči- ki jT*esta'vliajo posebno združenje, sedež na šoli. Člani zdru- jNla 81»“ ?° lahko tudi prijatelji šol-jj*. HMadiiine, ki izrazijo pismeno ® Pristop k društvu, ter jih <2? sprejme — Združenje je nadstran- ter deluie v duhu načeti mnredka in socialne pra- Člen-” V °kvjru italijanske ustave. n,®11 a- — Smotri združenja so: ^Pospeševati dialog med starši šole | 111 nsebiem v korist učencev. Ij, ® .njenega napredka; »kaj P^spevati pri reševanju šol- UjjJL Problemov tudi s posredova selJl Pristojnih oblasteh, po-stjvw glede uvel.javl.jatnia vseh ti- stjji uvel javi farna vseh ti- 7??°-'ev. ki jih mora uživati iPdrik0 a kot šola pripadnikov na- Tr0 manjšine- hi j_P°magati pri kulturni, km,w rekreativni dejavnost.! šport dij-a- ihni?1.4- — Redni občni zbor zdru oltfnvJ6 ftnkrat na leto, v mesecu Na njem člani društva iz-’ h<>yJ p^Predstavniški odbor 13 čl»-- hpn, ‘Ul možnosti naj bi bili v od-k» nv^topniki raznih vasi šolskega i«?, a- Izmed 13 odbornikov Ijev žfr®5 dva zastopnika prfiate- Nadine- ko ■— Občnega zbora se lah- hihi „®ležaj° očetje, matere In va šolo 5r?Sce'v' ki obiskujejo srednjo nah ,R£CKO KOSOVEL na Opči-Illašm, [ Prijatelji šolske mladine, cincamo pravico imajo vsi člani OlJp Pooblastila niso dovoljena. HaS: “• — Odbor opravlja svojo »v Prihodnjega rednega obč-•hora *w,ra- Na prvi redni seji. ki Odto. m« vsaj v novembru, izbere k*, jj, ^Predsednika, podpredsedni- Nevarni padci ke, ki so se pri padcih močno poškodovale. Zjutraj so z rešilnim avtom Rde- POLEMIKE OB POVEČANJU VZDRŽEVALNIN V BOLNIŠNICAH Vzajemni odbor bolniških blagajn zahteva revizijo novih vzdrževalnin čega križa pripeljali v bolnišnico 73-letno Anno Cocdanoic vd. Sterch Na ortopedskem oddelku so včeraj sprejeli tri priletne upokojen- „„„„„„„„„„............m.............................. iz Ul. Toti 2. Ženska je bila na obisku pri hčerki, ko se je v star ncvanju spotaknila in si pri padcu zlomila desno stegnenico. Zdraviti se bo morala skoraj tri mesece. Zgodaj popoldne se je ponesrečila 79-letna Amalia Simonovich Žerjali iz Ulice Petronio 3/1. Spodrsnilo .ji je na hodniku in je padla. Dežurni zdravnik je ugotovil, da si je zlomila levo stegnenico. Okrevala bo v 90 dneh. Približno dva meseca se bo morala zdraviti 72-letna Emilia Berto-lussi iz Ulice Valdirivo 25. Zenska je okrog štirih popoldne hodila po Ulica Battista, pred Pasažo Fenice pa se je spotaknila na razritem pločniku. Pri padcu si je zlomila ramo in se ranila po obrazu. Na Goriškem se je dnevna oskrba povečala tudi do 94% - Okrožnica ministrstva za zdravstvo predvideva letno povečanje za 20% - Bolniška blagajna plačuje z zamudo Pričela se je vojna, okrog no- priporoča, da bi se vzdrževalnine žinske občine ter 18-letni Sergio VČERAJ ZJUTRAJ PRI S LIVNEM SMRTNA NESREČA NA TRBIŠKI CESTI Žrtev je SOletna ženska iz Trevisa Mož in sin hudo ranjena v bolnišnici ki irTr^ka in druge člane odbora. isi-nail° določeno funkcijo •estani ~ Občni zbor se lahko Uh v.;® mdd na Izredno zasedanje zahtevo najmanj ene birn iLčlanov Občni zbor z dnev-mijy,irr0m je treba javiti članom V ?sem čini pred sklicanjem. H/.reanih primerih lahko odbor Včeraj zjutraj se je pripetila na trbiškd cesti huda prometna nesreča, pri kateri je izgubila življenje 50-’letna ženska. Že zgodaj zjutraj so 57-letni delavec Gino Luise, njega žena Glo-ria Sarami in 16-letni sin Lucio odpotovali iz Trevisa. Okrog desetih so vozili po trbiški cesti namenjeni v Pulj na pogreb neke sorodnice. Pri Slivnem ie Luise nameraval prehiteti tovornjak, ki ie vozil pred njim. Vozil je že vzporedno s tovornjakom, ko je ta nenadoma zavil levo proti križišču. Čeprav Luise ni vozil prehitro, mu ni uspelo zavreti avta in se ie zaril pod kamion. Mimoidoči so se ustavili in nekdo je stopil v bližnjo gostilno «Peric», od koder je telefoniral cestni policiji in Rdečemu križu. Z njimi so hitro prišli tudi gasilci, ki so pomagali povleči avto izpod kamiona. Vse tri osebe v fiatu 850 so se hudo poškodovale. Z rešilnim avtom Rdečega križa so najtprej odpeljali v bolnišnico mladega sina in mater, nato pa z gasilskim avtom voznika. Siromjevo so sprejeli na nevrokirurškem oddelku s pridržano prognozo, zaradi močnega udarca v glavo hudih ran po obrazu in desni peti in močnega udarca v prsi, kjer ja je pločevina zadala tudi globoko rano. Nekaj ur kasneje je nesrečnica izdihnila, ne da bi prišla k zavesti. Zdravniki si tudi niso upali Izreči prognoze za Luiseja. Poleg udarca v glavo In živčnega pretresa, se je mož močno poškodoval po boku in kolkih. Tudi njega so sprejeli na nevrokirurškem oddelku, sina pa so sprejeli na ortopedskem oddelku. Fant si je zlomil desno stegnenico in se ranil po čelu. Okrevali bo v 60 dneh, če ne bodo nastale komplikacije. Cestna policija le uvedla preiskavo, da bi ugotovila točno dinamiko nesreče, ker so mnenja ljudi, so Mii pri nesreči navzoči, nekoliko različna. Avto je seveda popolnoma uničen. razreda in 5 mest za uradnike tretje kategorije, ki jih bodo zaposlili pri elektronskih računskih strojih. Prošnje za pripustitev k natečajema je treba vložiti do nedelje, 22. februarja in jih nasloviti na glavno tajništvo predsedstva deželnega odbora. Napisati jih je treba na kolkovani papir za 400 lir. Miljske občine nočejo priznati za turistični kraj »kito* ^ _________________ g. “bvožičnl sestanek članov v Drw: ~~ Občni zbor je veljaven sklicanju ob navzočnosti v polo,vice članov združenja. Da ,2*®® sklicanju po 30 minutah Člen vsak«n številu. floioL 8- — Pravilnik združenja ter »leni i 0 glasovanju lahko spre-Sruvii , ob*ni z.bor. Spremembo J® treba pravočasno vpisati Na voljo imamo PRVIH 9 KNJIG i* 3. letnika knjižne zbirke Naša beseda Obrano delo Josipa Jurčiča Janeza Svetokriškega Franceta Bevka Franceta Prešerna pticah ____ * Ulica sv. Fran-20 . Telefon 61-792 Razpis za 60 mest pri deželni upravi Uradni vestnik dežele Furlanije-Julijske krajine je objavil razglas dveh natečajev za zaposlitev 60 uslužbencev izvršilne kariere, to Pred kratkim se je razširila lažna vest, da so končno priznali in potrdili del miljske občine za letoviški in turistični center. Ker niso iz Rima poslali nobene vesti o predloženi prošnji, da bi Milje postale avtonomna ustanova, je stopil do vladnih organov odv. Aldo Terpin, predsednik tržaške pokrajinske ustanove,,$3, turizem. Tržaška ustanova še Je namreč najbolj potegovala-, ‘ 'da bi bilo milj-ski občini to priznano. Tako je predstavnik ustanove zvedel za negativni odgovor, ki ga je dalo ministrstvo za turizem in prireditve in katerega je potrdilo finančno ministrstvo. Kot razlog sta bila navedena prevelika finančna obremenitev in pa upravne dolžnosti, ki so pogoj, da sploh tako prošnjo upoštevajo in ki seveda niso bile izpolnjene. Tržaška ustanova vsekakor namerava še dalje podpirati to pobu-| do. Zaradi tega bo na osnovi 17. člena norme, ki dopolnjuje posebno ustavo dežele Furlanije - Julijske krajine, zahtevala, da preda ministrstvo prošnjo posebni deželni komisiji. Vsa zadeva je osnovana na načelu, da je deželna uprava pristojna za turizem in ni vezana na odobritev finančnega ministrstva. Odv. Aldo Terpin je takoj po svojem prihodu iz Rima stopil v stik z miljskimi upravnimi oblastmi, ki naj sedaj razčistijo vse, kar jim je ministrstvo oporekalo. Medtem je zadeva prešla na deželo, ki ima edina pravico o tem odločati. vih vzdrževalnin v civilnih bolnišni cah. Bolnišnice pričnejo letos izvajati zdravstveno reformo, ki nosi ime po nedavnem ministru za zdravstvo Mariottiju. Ta reforma predvideva popolno avtonomijo bolnišnic, njih popolno publicizacijo, istočasno pa povečanje prejemkov vseh vrst uslužbencev, od zdravnikov do strežnega osebja in do u-pravnega osebja. Prav tako predvideva reforma znatno povečanje osebja, ker hoče pripeljati bolnišnice v Italiji na isto raven kot so bolnišnice v Ameriki ali v drugih severenoevropskih državah. Istočasno daje država precejšnje prispevke za gradnjo novih paviljonov, za modernizacijo obstoječih naprav. Pri nas daje precejšnjo ie narno pomoč za modernizacijo bolnišnic tudi deželna uprava, ki je v ta namen izdala nosebni zakon. Logično je, da zahteva celotna reforma bolnišnic nujno povečanje cen za razne storitve, ki jih boln; ku nudijo v teh bolnišnicah. Glavne dohodke črpajo bolnišnice iz vzdrževalnin, ki jim jih plačujejo razne bolniške blagajne. Malo j“ dandanes državljanov, ki gredo v bolnišnico na lastne stroske. Bolniške blagajne pa svoje obveznosti plačujejo s precejšnjo zamudo. Ne katere, najhitrejše, plačajo svoie obveznosti po osmih mesecih, druge pa celo po dveh letih. Zaradi tega so proračuni bolnišnic v zelo težavnem položaju in so unravm sveti bolnišnic primorani vnašati v svoje proračune velike vsote, ki jih morajo plačevati bankam za obresii na posojeni denar. Edine, ki pri tem mastno zasluži, so torej banke, ki posojajo denar bolnišnicam. Z uvedbo novega zakona so u pravni sveti bolnišnic v vsej državi predlagali tudi nove dnevne vzdrževalnine. To so napravili v vsaki bolnišnici posebej, zaradi te ga so tudi vzdrževalnine različne od bolnišnice do bolnišnice. O novih cenah v goriških bolniš. niči smo že pisali. Najnižja oskrba ki je doslej veljala 6.750 lir je bila povečana na 11.800 lir (povišek 5.050 lir, 74,81 odstotkov). V Tržiču so ceno povišali od 6.700 lir na 13.000 lir (povišek 6.300 lir, 94.02 odstotka), v Gradežu od 6 250 lir na 11.700 lir (povišek 5.450 lir, 87,20 odstotkov), v Krminu od 5.750 lir na 9.400 lir (povišanje 3.650 lir, 63,4? odstotkov). Nove cene naj bi pričele veljali od prihodnjega marca, kajti pokra jinski nadzorni odbor še ni odobril sklepov upravnih odborov. Vzajemni odbor bolniških blagajn je v teh dneh imel seio in izglasc val protestno resolucijo proti tako velikemu povečanju vzdrževalnin. Vzajemni odbor trdi, da so v lanskem letu, ko so veljale stare tarife, posamezne bolniške blagajne potrošile za zdravniško oskrbo v bolnišnicah od 45 do 65 odstotkov vseh stroškov. Z uvedbo novih tarif_ bi vzdrževalnina v bolnišnicah požrla celoten proračun bolniških blagajn, na račun drugačne zdravniške oskr be, zdravil in podobnega. Bolniške blagajne zahtevajo, da bi upravni sveti bolnišnic ponovno pro učili svoje sklepe o novih tarifah Problem novih vzdrževalnin je vzbudil zanimanje vse italijanske javnosti in najbrž bodo nov zdrav stveni zakon uvajali postopoma. Pred nekaj dnevi je ministrstvo za zdrav stvo poslalo vsem upravnim sve tom bolnišnic okrožnico, v kateri večale vsako leto največ za dvaj set odstotkov. To bi pomenilo, v primeru goriških bolnišnic, da ne bi smele biti tarife višje od 8090 lir v tekočem letu 1970. Letos Carli od istotam. Oba so po prvem zaslišanju odpremili v sodne zapore v Gorici za nadaljnji postopek. Dodamo naj, da so v prtljažniku predvidena tarifa naj bi se dose j našli le del nakradenega blaga, gla šele v letu 1973. i drugi del pa so našli pri raznih V bolnišnicah trdijo, da bi na zasebnikih, za katere sta mladeniča tak način otežkočili izvajanje reforme. Istočasno pa se zavedajo težav v katere bodo zabredle raz ne bolniške blagajne. Treba bi bilo, po našem mnenju, pričeli resno misliti tudi na združevanje bolniških blagajn, kajti nedopustno je, da obstoja nebroj takih ustanov, ki morajo imeti vsaka svoj veliki birokratski aparat. Občinska podjetja v Gorici sporočajo, da bodo danes od 13.30 do 14.30 prekinila dobavo električnega toka v Ločniku in na Mocchettd. Prekinitev je potrebna zaradi popravil na e-lektrovodu visoke napetosti. Prekinitev toka v Ločniku Aretacij’a dveh avtomobilskih tatov Prejšnjo noč, okrog L ure, je policija v Tržiču ustavila neki sumljiv tržaški avto «fiat 1100/103» ter ukazala šoferju, naj odpre prtljažnik. Sum se je izkazal upravičen, saj so našli v prtljažniku več avtomobilskih pritiklin tatinskega izvora, ki sta jih oba mladeniča ukradla iz kakih dvajset avtomobilov v Tržiču, Ronkah in Gorici. Pri zaslišanju na komisariatu sta to tudi priznala. Mladeniča sta 21-letni Giancarlo Golia iz nabre- povedala, da sta jim odstopila blago- SLOVENSKO GLEDALIŠČE GLASBENA MATICA in SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA PRIREDIJO V NEDELJO, 1. FEBRUARJA, OB 16. URI PROSVETNI DVORANI V GORICI, VERDIJEV KORZO V 13 OSREDNJO PREŠERNOVO PROSLAVO Sodelujejo; Govoril bo: MIROSLAV KOŠUTA Nastopijo člani SG: LIVIJ BOGATEČ, ALOJZ MILIC in sopranistka ILEANA BRATUŽ - KACJAN, pri klavirju prof. A. Vodopivec KOMORNI MOŠKI ZBOR iz CELJA — dirigent: EGON KUNEJ. POKRAJINSKI MUZEJ v Gorici ' na Kornu, je odkupil sliko gori-škega slikarja Attilia Carboneja, ki jo bodo razstavili v oddelku za sodobno umetnost. ................................................................... Rezervacija vstopnic na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoli 1/1. Vstopnina: Sedeži po 300 ltr — stojišče za dijake po 100 Ur. PROBLEMI GORIŠKEGA ZADRUŽNIŠTVA Tudi proizvodne zadruge naj bodo deležne ustanovnih kreditov Federcoop bo v tem smislu posredovala pri deželni upravi Na sedežu Pokrajinske zveze zadrug (Federcoop) v Gorici je bil prejšnji teden sestanek med predstavniki te zveze in upravnim odborom proizvodno - delavske zadruge CESMA iz Tržiča. Ta zadruga je bila ustanovljena pred nekaj meseci ter opravlja kovinarska in elektrovarilna dela, montaže in podobno. Že od samega začetka je pokazala precejšnjo delavnost ter sedaj zaposluje 55 delavcev in u-radnikov. Predstavniki nove zadruge so prijavili pristop te ustanove k Pokrajinski zvezi zadrug v skladu z •iiiiiHit hii m ■■iiiiiiiiiiiiiui im t n imimi n iniuniiiiiiiii im im u n iiiiii u im i umu im mili n iiiuiiiiiii n tanin OD PONEDELJKA DALJE Nova avtobusna proga Gorica-Krmin-Dobrovo Delovala bo ob delavnikih in bo povezovala jugoslovanska Brda s Krminom in z Gorieo e 55 mest za tipkarice tretjega ............................................................................................................... VČERAJ PRED POROTNIM S0DISCEM Avtobusno podjetje RIBI v Gorici bo s ponedeljkom, 2. februarja uvedlo novo avtobusno progo, ki bo ob delavnikih povezovala Gorico preko Krmina in Medane s središčem jugoslovanskih Brd, Dobro-vim. Za sedaj bodo uvedli po dve dnevni vožnji v obe smeri z naslednjim urnikom: Odhod iz Gorice ob 8.30 in ob 15.30. Odhod z Dobrovega ob 9.15 in ob 16.15. Proga ne bo delovala ob nedeljah; vsekakor pa bo povezala jugoslovansko področje Brd s Krminom in z Gorico ter tako omogočila poslovni in turistični promet med področjema na tej in na drugi strani meje, kar bo zlasti važno v poletni sezoni. To bo morda pomenilo tudi prvi korak k uresničenju druge želje domačinov na obeh straneh meje pri Plešivem, da bi ta mejni prehod povišali v drugo kategorijo, saj je preko njega po asfaltirani cesti najkrajša zveza med Krminom in Zgornjim Posočjem, ki je zelo prikladna za turistične izlete. ki nosi naslov ^Vrednotenje in o-bramba Krasa*. Predaval bo prof. Renato Mezzena, ravnatelj naravoslovnega muzeja iz Trsta. Predavanje bo ob 18.30 v dvorani trgovinske zbornice v Gorici, Ul. Crispi 10. Sledila bo debata. nedavnim sklepom zadružnikov na njihovem občnem zboru, obenem pa so predočili težave, na katere so naleteli v prvih mesecih svoje dejavnosti in ki ovirajo uspešen razvoj njihove dejavnosti že od samega začetka. Pri tem so skupaj ugotovili težave, ki jih srečujejo proizvodne in delovne zadruge na splošno predvsem zaradi pomanjkanja u-strezne zaKonodaje, ki bi zaščitila njihove koristi in potrebe. Tako nimamo nobenih navodil in pripomočkov, ki bi omogočili dosego ustanovnih kreditov, ki jih predvideva zakonodaja za druge vrste podjetij ob njihovi ustanovitvi. Danes zvečer v Verdiju predstava «Nekrasova» To dejstvo spravlja prizadete zadruge v izredno kritičen položaj, ker ovira pospeševanje zadružništva, ki je drugače povsem v skladu z duhom ifl črko republiške u-stavf!- To je posebno občutno sedaj, ko se tudi na Goriškem kaže večja naklonjenost k takemu zadružnemu proizvodnemu delu, za katerega se zanimajo delavci, ki se želijo osamosvojiti v svoji dejavnosti, tako stavbinci, obrtniki, težaki itd. Na pobudo ustanove za kulturne manifestacije (EMAC) iz Gorice bo danes zvečer zopet gostovalo v Gorici stalno italijansko gledališče iz Trsta. Predvajali bodo, v gledališču Verdi z začetkom ob 21. uri, komedijo francoskega pisatelja Jean-Paula Sartra Nekrasov. Predstava spada v okvir gledališkega programa za sezono 1969-70. Komedijo režira Ernesto Guida. Zanimanje za to predstavo je bilo povsod, kjer so jo imeli na programu, precejšnje. Dejanje se odvija v času hladne vojne v Franciji leta 1955. V komediji nastopa kakih 20 igralcev in med njimi ima glavno vlogo Giulio Bosetti, poleg Sergia d’Osma. Pa tudi drugi igralci so na dostojni višini. Vstopnina: sedeži 1. vrste po 1000 lir in II. vrste po 600 lir. Federcoop je zato sklenil, da bo v bližnji bodočnosti predložil te in druge probleme zadružništva pristojnim organom deželne uprave v proučitev in rešitev. ŠPORTNO ZDRUŽENJE «DOM» V GORICI vaM na PREDPUSTNI PLES ki bo v prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13 v Gorici v soboto, 31 januarja od 21. ure dalje. Vstop z vabili, ki se dobijo na naslednjih krajah: V Gorici na sedežu SPZ v Ul. Ascoli 1/1; za Doberdob, Jam-lje, Dol In Poljane pri Mariju Gergoletu v Doberdobu; za Sovodnje pri Vojku Cotiču; v Štandrežu gostilna Gabro ln trgovina Marvin; Neda Dornik na Oslavju; Neva Prinčič Seno maver (tudi za Pevmo); vsak večer od 20. ure dalje tudi v klubu S. Gregorčič v Gorici. V varstvu teme je zverinsko napadel žensko in jo oropal Sedeti bo moral skoraj štiri leta, njegovega pajdaša pa so obsodili na pogojno kazen Če smo včeraj v naši sodni kroniki napisali, da je mladi Mario Bressi izvršil rop zaradi neukrotljive strasti po vinu in ni bil torej popolnoma priseben, smo bili včeraj na porotnem sodišču (predsednik Corsi, tožilec Pascoli, zapisnikar Strippoli) priča drugemu, sicer po količini ukradenega plena podobnemu ropu, v dejanju in samem namenu pa neprimerno okrutnejše-mu in konec koncev tudi absurd- nemu. Pred porotniki sta se morala zagovarjati 32-letni Viktor Benito Budal iz begunskega taborišča v Pa-dričah ter 30-letni Jože Fišer iz istega taborišča, ki pa ni bil prisoten na razpravi. Obtožnica je dolžila Budala kar treh prekrškov; poskusa ropa, tatvine in osebnih telesnih poškodb, Fišerja pa samo sodelovanja pri tatvini. , Dogodek, ki je pripeljal jugoslovanska begunca pred sodnike, se je pripetil 20. oktobra lani. Bilo je nekaj po 20.30, ko je 57-letna Marija Rojac por. Sabadin iz begunskega taborišča v Padričah hodila po cesti, ki z Opčin pelje v Padn-če, proti avtobusnemu postajališču. Nenadoma pa je stopil pred njo že omenjeni Budal, jo zagrabil za vrat, jo porinil za grmičevje, na- kar jo je silovito vrgel na tla. A izprijenemu Budalu še ni bilo dovolj. Ko je bila ženska že na tleh, jo je s kolenom pritisnil na trebuh in ji tako rekoč odvzel vsako možnost obrambe. Potem ji je iztrgal iz rok torbico in izvlekel iz nje 2.000 lir, nakar se je izgubil v nočni temi. Pustil pa je svojo vizitko: mede ninast prstan, ki ga je Sabadinije-va pozneje našla med oblačili in po katerem so karabinjerji lahko prišli na sled roparju. Prijeli so ga namreč po manj kot enourni preiskavi. Še prej pa je Budal skupno s Fišerjem ukradel pri Žavljah vespo, last Alda Scorie, se odpeljal do begunskega taborišča v Padričah, snel evidenčno tablico ter skril vespo v grmovje. Kot se običajno dogaja pri takih in podobnih izprijencih, je Budal na včerajšnji sodni razpravi zanikal, da bi divjaško napadel žensko, še posebno pa se je branil obtožbe tatvine vespe. Javni tožilec dr. Pascoli pa mu je v svojem obtožilnem govoru odvrnil. naj se nikar ne dela angela, kp pa je znano, da je begunsko taborišče v Padričah pravo sršenovo gnezdo, kamor se zatekajo razuzdanci in lopovi, ki s svojimi dejanji dobesedno terorizirajo tamkajšnje mirno prebivalstvo. Za Budala je zato zahteval brez olajševalnih okol-nosti 5 let in 6 mesecev zapora ter 370 tisoč lir denarne kazni, za Fišerja pa 1 leto zapora in 40 tisoč lir denarne kazni. Budalov branilec odv. Filograna je, podobno kot Fišerjev branilec odv. Baša, ki je tudi nastopil kot uradni prevajalec za slovenščino in srbohrvaščino, zahteval za svojega klienta najnižjo kazen, kajti po njegovem obtežilne okolnosti ne odgovarjajo resničnemu dogodku, poleg vsega pa je Budala gnala v sicer podlo dejanje samo velika beda. Po daljšem posvetu so porotniki obsodili Budala na precej visoko kazen: 3 leta in 11 mesecev zapora ter 230 tisoč lir denarne kazni ter na prepoved javnih služb za petletno dobo. Fišerju pa so s petletno prekinitvijo kazni prisodili 8 mesecev zapora ter 30 tisoč lir denarne kazni. Na ortopedskem oddelku so sino či sprejeli 85-letno gospodinjo Ama-lio Ipaviz vd. Bertossi iz Ulice Ghirlandaio 21. Ženska je pred ne kaj dnevi padla na hodniku svojega stanovanja in si pri tem zlomi la levo zapestje in nosno kost Okrevala bo v 40 dneh. Občni zbor goriškega Pro loco Krajevna turistična ustanova v Gorica Pro loco je sklicala za soboto, 31. t.m. ob 20.30 (oziroma ob 21. uri) občni zbor svojih članov, za katerega so pripravili naslednji dnevni red: Izvobtev predsedstva zborovanja in članov volilne komisije; poročilo o delovanju ustanove lani; poročilo o njenem blagajniškem stanju; izvolitev novega odbora in slučajnosti. Briškola v UGG Torkovega tekmovanja v briškoli v dvorani UGG v Gorici se je udeležilo 64 parov in med njimi tudi nekaj žensk. Prvo nagrado, dve gnjati ter dva pokala, sta odnesla Bossi-Komic; drugo nagrado, dva električna brivska aparata in dva zaboja pive je prejela dvojica Sfi-ligoj-Morebti. V celoti je bilo nagrajenih osem parov. Za darove so prispevali razni goriškl trgovci. Predavanje o vrednotenju in zaščiti Krasa Center za politične in gospodarske probleme *Rizzatti» iz Gorice je organiziral za jutri, v petek, 30. t.m. predavanje z zanimivo temo. Razna obvestila DRUŽABNO SREČANJE SPD. Slovensko planinsko društvo v Gorici je sklenilo da bo odslej vsak četrtek zvečer prirejalo družabno srečanje svojih članov in prijateljev v bifeju kluba S. Gregorčič v Gorici, Verdijev korzo 31-1. Prvo tako srečanje bo danes v četrtek 29. t.m. z začetkom ob 20.30 uri. Odbor vabi k številni udeležbi. OBČNI ZBOR P. D. «BRIŠKI GRIČ* v Števerjanu bo danes, 29. t. m. ob 20.30 uri v Prosvetni dvorani na Valerišču (bivša šola), člani in prijatelji društva so vabljeni, da se občnega zbora polnoštevilno udeležijo in pripomore, da se postavijo trdne osnove za bodoče prosvetno delo tega društva na fiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitnmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuntiiiiiiiiiii VESTI IZ REZIJE Občinska uprava iz Ravence obljublja Učeji znižanje davkov CORSO. 17.15; ..Topazi), F. Stafford in D. Robin. Ameriški barvni film. VERDI. 21.00: «Nekrassov». Gostu, je Teatro stabile iz Trsta. MODERNISSIMO. 17—22: «Gang- ster per un massacro«, T. Keo- Poleg tega se bodo pozanimali za popravilo ceste med Učejo in Rezijo Pred kratkim smo pisali, da je pristojna oblast odredila povratek vasi Učeja nazaj pod občinsko u-pravo Rezije, ki ima svoj sedež v Ravenci. Nekaj mesecev so namreč vaščani iz Učeje, ki so postavili zahtevo po odcepitvi od občine v Reziji in priključitvi k občini v Brdu, s katero jih veže po krajši poti dobra asfaltirana cesta, spadali pod občinsko upravo v Brdu, potem ko je v prvi stopnji pristojna oblast ustregla njihovi zahtevi. Občina v Reziji pa je proti taki odločbi vložila protipritožbo in dosegla, da so ob koncu lanskega leta preklicali prvotni sklep ter vrnili Učejo nazaj pod njeno upravo. Pred nekaj dnevi je bil župan iz Ravence Pericle Beltrame z občinskimi odborniki na obisku v Učeji, kjer so sklicali sestanek družinskih poglavarjev tega kraja, da bi se pogovorili o njihovih problemih in pogledali, kaj bi se dalo napraviti za omiljenje težav in odstranitev ovir, ki so jih domačini navajali kot razloge z zameno občine. Tako so upravitelji iz Ravence obljubili, da bodo vaščanom iz Učeje znižali za 50 odstotkov vse občinske dajatve in davke ter da bodo znižali na polovico tudi ceno za drva in drugi les, ki ga vaščani prejemajo iz skupnega občinskega gozdnega sklada. Dalje so obljubili, da bo prihajal vsakih 15 dni uradnik iz Ravence v Učejo, kjer bo reševal razne upravne zadeve in izdajal občinske listine in druge dokumente, za katere bodo vaščani zaprosili občinsko upravo. Obljubili so tudi, da bodo izboljšali javno razsvetljavo po vasi. Kar se tiče zdravniške službe so se sporazumeli tako, da bodo zavarovanci INAM hodili še naprej k zdravniku v Brdu, kot je to v veljavi že sedaj in ga bodo lahko klicali tudi na dom. Govor je bil tudi o boljši povezavi vasi s svojim občinskim sedežem v Ravenci. Župan je ugotovil, da obstaja stara cesta, ki pa bi jo bilo treba temeljito popraviti in preurediti. Občinska uprava pa bi potem morala prevzeti njeno vzdrževanje. Ureditev te ceste bi bilo koristna ne samo za povezavo z Učejo, ampak tudi za splošne občinske potrebe ter za povezavo celotne Rezijanske doline, ker bi izboljšala povezavo med gornjo Soško dolino in Rezijo ter dalje proti dolini reke Bele. Ko bi bila cesta urejena, bi se lahko vršil promet na njej ob vsakem letnem času in torej tudi v zimskih mesecih. Domačini so na splošno ugodno sprejeli ta zagotovila občinskih u-pravnikov ter pričakujejo, da jih bodo v resnici tudi izvedli. dali in E. Blamc. Italijanski ki-nemaskope v barvah. VITTORIA. 17.15—21.30: «Quei due», R. Harrison in R Burton; ameriški barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.00: «Gld eredl di King Kong», H. Kubo tn J. Ta-zaki. Japonski kinemaskope v barvah. Tržit AZZURRO. 17.00: «Una sull’altra», E. Martinelll, J Sorel, M. Mel. V barvah. EXCELSIOR. 16.00: «Je t’aime, je t'aime». Barvni film. PRINCIPE. 17.30 (iGungala la pan-tera nuda», M Pignatelli in T. Anderson. Nova flori ni SOČA (Nova Gorica): «Na obali reke«, ameriški barvni film — ob 18. ln 20. DESKLE: ((Italijan v Ameriki«, Italijanski barvni film — ob 19.30. RENČE: ((Navzkrižni ogenj« — ob 19.30. ŠEMPAS: Prosto. KANAL: Prosto. SVOBODA: «Most», jugoslovanski film — ob 18 in 20 PRVACINA: «Ne pošiljaj mi cvetja« — ob 19.30 DEŽURNI LEKARNI GORICA Danes ves dan in ponori Je odprta lekarna PONTONI BASSI Ra-štel 26 - tel. 33-49. TRŽIČ Danes ves dan in ponoči je v Trfiču odprta lekarna dr Rismon-do, Ul. Toti 52 - tel. 72-701. V LJUBLJANSKI HALI TIVOLI PRED 5000 GLEDALCI Jugoslovanski košarkarji brez težav premagali italijanske s 86:71(37:27) Obe reprezentanci sta zaigrali poprečno - Najboljši Skansi, Rajkovič, Čermak in Žorga pri Jugoslovanih ter Bariviera in Zanotta pri Italijanih - Danes srečanje v Karlovcu LJUBLJANA, 28. - Jugoslovanska reprezentanca je nocoj pred 5000 gledalci v hali Tivoli po predvidevanju premagala Italijo z izidom 86:71 (37:27). Ekipi sta nastopili z naslednjima postavama: JUGOSLAVIJA: Tvrdič 5, Simonovič 4, Maroevič, Rajkovič 16, Cvetkovič 2, Žorka 16, Daneu 10, Jelovac 4, Šolman 6, Plečaš, Čermak 12, Skansi 11. ITALIJA: Bariviera 15, Rusconi 5, Recalcati 14, Errico, Mašini 6, De Rossi 1, Zanatta 13, Meneghin, Me-neghel 4, Bisson 9, Cosmelli 4, Gio-mo. SODNIKA: Kassay (Madžarska) in Hernandez. V uvodnih potezah so Jugoslovani takoj povedli in zlahka ohranili prednost 10-15 točk do konca srečanja. Italijanom ni šlo od rok v napadu. Znana shema «Mehika» ni dala niti tu svojih sadov. Italijanski košarkarji so neurejeno napadali in le proti koncu tekme so umirili igro ter dosegli več lepih košev v protinapadu. Tudi Jugoslovani niso zaigrali, kot znajo. Polemika Ivo Daneu - Cvetkovič je »talno težila nad ekipo in oba igralca (zlasti Cvetkovič) nista mogla dovolj koncentrirano zaigrati. Jugoslovani pa so kljub temu brez težav prevladovali nasprotnika in zadovoljili zlasti pri odbitih žogah, kjer sta Skansi in Rajkovič lovila vse, kar se je dalo. Pred domačim občinstvom se je ponovno izkazal Žorga, ki je dosegel 16 točk. Močan kot vedno je bil čermak, neustavljiv v prodorih in poleg tega pobudnik več lepih protinapadov. Od Italijanov sta uspešno zaigrala Bariviera in Zanatta, Recalcati pa je dosegel več lepih košev od 12. REDNI OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA BOR Danes, v četrtek 29. januarja ob 20.30 v prvem, in ob 21. uri v drugem sklicanju bo 12. redni občni zbor športnega združenja Bor v prostorih Kulturnega doma v Ul. Petronio 4 z naslednjim dnevnim redom: 1. Izvolitev predsedstva in volilne komisije. 2. Poročila predsednika, tajnika in blagajnika. 3. Diskusija. 4. Razrešnica staremu odboru. 5. Sprememba pravil. 6. Volitve. 7. Razno. Vabimo tudi tiste člane Bora, ki niso prejeli vabila, da se udeležijo občnega zbora. daleč. Predvidena zmaga Jugoslavije torej. Obe reprezentanci se bosta ponovno pomerili jutri, v Karlovcu. Danes v italijanski reprezentanci ni nastopil Dino Meneghin ker je imel vročino. Še mnenje Borisa Stankoviča po tekmi: »Obe reprezentanci sta slabo zaigrali, in to zlasti v prvem polčasu*. Po tekmi smo vprašali za mnenje tudi jugoslovanskega trenerja Žeravico, kaj meni o italijanski reprezentanci: »Italijanski i- gralci so bili neuigrani v napadu, kar dokazuje, da je italijanska reprezentanca malo trenirala skupaj. Poleg tega mislim, da imajo Italijani prenizke centre*. TRIESTINA V TEŽAVAH Martineli izključen za dve nedelji Disciplinsko sodišče FIGC za pol-profesionalce je kaznovalo branilca Martinellija s prepovedjo igranja za dve nedelji, moštvo Triestine pa z globo 50.000 lir. Na nedeljski tekmi z Leccom bo Martinellija zamenjal Kuk, ki je že okreval, drugi branilec pa bo D’Eri. Zdi se, da Tumiati še vedno ne bo mogel nastopiti. immriiiimiiiiiiiiiimiiiiiimmiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiimimiimiiiiiiiiiiiimiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii KOŠARKA TEDENSKI PREGLED Borov košarkar Aleksander Sirk med najboljšimi igralci v Trstu Zadovoljiva nedelja za našo košarko, čeprav je samo eno moštvo zmagalo. Borovi mladinci so namreč osvojili obe točki kar na igrišču peterke Don Bosco, ki ima že dvajsetletno tradicijo. # * * # Borovi člani so še vedno praznih rok. V nedeljo so gostovali v mestu Castelfranco Veneto, ki ima prekrasno športno palačo, kakršne marsikatera ekipa A lige nima. «Plavi» so sicer v prvem delu igre zapu-pustili vtis, da bodo končno dosegli prvo zmago. Naši košarkarji so namreč držali vajeti igre v svojih rokah in domačini so neorganizirano napadali. V drugem delu igre pa so naši popustili in si tako zapravili obe točki. Treba bo začeti znova: treningi, telovadba, «piljenje» obrambe, napada, psihološka in tehnična priprava za naslednje srečanje. Vprašam igralce, kaj ne gre: «Slabi smo v napadu. Proti obrambi na moža ne znamo igrati. Treba bo še dosti treningov, tekem.* Pomislim: »Morda bo že kaj po končanem prvenstvu.* Trenutno je najbolj pozitiven igralec moštva Aleksander Sirk, ki je začel igrati košarko, ko je bil star 23 let. V dveh letih je tako napredoval, da ga lahko imamo za enega najboljših obrambnih igralcev v Trstu. # # # Borovi mladinci so presenetljivo premagali na tujih tleh močno moštvo Don Bosca. Borovci so povsem zaslužili zmago, sai so prikazali učinkovito igro in so se zlasti odlikovali v protinapadu. Moštvo torej žanje prve sadove trdega dela. Pomisliti moramo namreč, da ima Don Bosco dolgoletno košarkarsko tradicijo in da je vedno imel najbolj kvaliteten naraščaj v Trstu. »Plavi* so včeraj igrali brez Petra Starca in so vseeno osvojili obe točki ter se tako pomaknili proti sredini lestvice. V nedeljo bodo počivali, ta teden pa bodo izkoristili za vesten trening in predvsem za osvojitev nekaj novih tehničnih elementov, kaj ti skoraj vsi igralci zelo slabo obvladajo osnovne košarkarske prvine. V odločilnem srečanju za zadnje mesto so Borovi naraščajniki izgubili tekmo s skromno peterko Ser-volane B. Tako so borovci na zadnjem mestu lestvice. Proti Skedenj-cem so »plavi* slabo zaigrali. Pripomniti pa moramo, da jih je tudi sodnik precej oškodoval, saj so naši predstavniki končali srečanje le v štirih, kajti ostali igralci so morali zapustiti igrišče zaradi petih osebnih napak. Vsekakor pa nikoli nismo mislili, da bodo borovci izgubili s tako razliko (18:45). » « * Naraščajniki Poleta igrajo iz nedelje v nedeljo bolje. Proti močni ekipi Italsidra so naši košarkarji prikazali zadovoljivo igro in so nevarne nasprotnike večkrat spravili v težave. Adrijan Sosič je ponovno brezhibno vodil igro svojih in je sam dosegel tudi 17 točk, kar seveda ni malo proti močnemu nasprotniku, kot je prav ekipa Italsidra. Razveseljiva nota nedeljske- ga nastopa Opencev pa je Jani Sosič, ki je bil najboljši strelec (18 točk) in je poleg tega zaključil več učinkovitih protinapadov. Trener Tavčar je seveda zadovoljen z nedeljskim nastopom svoje ekipe. Tavčarjevo požrtvovalno delo daje prve sadove. Openci so perspektivni igralci in prihodnje leto bodo gotovo pokazali, kaj veljajo. * * « Dobro so zaigrala tudi openska dekleta, ki so v nedeljo sprejela v goste močno ekipo Interclub. Naše predstavnice so uspešno zaigrale v napadu, pa tudi v obrambi so skrbno zapirale prostor nasprotnicam. Žal so morale domačinke nastopiti z okrnjeno postavo, tako da moštvo praktično ni imelo menjav. Utrujenost je namreč v drugem delu igre zajela igralke Poleta. To so seveda izkoristile nasprotnice, ki so odločno povedle ter zmagale. # # * Počitek v prvi jugoslovanski ligi. Prvenstvo se bo ponovno pričelo 7. februarja: Olimpija bo tedaj igrala na domačih tleh proti Partizanu. V predtekmi bodo nastopili Borovi člani proti mladincem Olimpije. » » « Črn dan za tržaško košarko. Lloyd Adriatico je po dramatičnem srečanju izgubil za eno točko tekmo proti moštvu Gamma Varese (60:61), in to na domačih tleh. Prav tako je v ženski A ligi Calza Bloch izgubila. Poražena sta bila v C ligi Italsider in Don Bosco. Pri tolikih porazih pa je slavilo moštvo Trie-ste Basket zmago na račun peterke Rimini. b. 1. NAMIZNI TENIS Več slovenskih ekip v ligaških nastopih Vsa prvenstva bodo v februarju V začetku februarja se bodo začela še vsa preostala namiznoteniška prvenstva, ki so v prvi fazi le deželnega značaja. Gre za moška in ženska mladinska naraščajniška prvenstva ter za žensko prvenstvo B lige. Najštevilnejšo udeležbo je letos prijavil goriški Dom, z eno ekipo pa bosta sodelovala Sokol in Kras. Poglejmo, kako bodo potekala posamezna tekmovanja. V ženski B ligi je prijavljenih skupno 6 ekip, ki so razdeljene v dve skupini. Izločilni del bo razdeljen na dva dela. V prvi skupini nastopajo Dom Gorica, FARI Trst ;n La Soffitta Trst, tekme pa bodo na sporedu 7. februarja ob 15.30 v Gorici. Istega dne se bodo v Zgoniku srečale ostale tri ekipe ženske B lige, to je Julia, ARAC in seveda Kras. Tudi to srečanje bo na sporedu ob 15.30. Tako v moškem kot v ženskem prvenstvu v kategoriji mladincev nastopa izmed slovenskih ekip le goriški Dom. V moški konkurenci se bo 14. februarja srečal v telovadnici ENAOLI z domačo ekipo in s tržaškim CGS. Začetek ob 15.30. V ženski konkurenci pa bodo naslednjega dne ob 9. uri nastopile Gori-čanke v prostorih ARAC proti trem tržaškim ekipam CGS, Julia in AR AC. V naraščajniškem prvenstvu se je v ženski konkurenci prijavil le goriški Dom, ki ima tako pravico do neposrednega nastopa v finalu. V moški konkurenci pa bosta v A skupini sodelovale, poleg tržaške Julie, še goriški Dom in na-brežinski Sokol. Tekme te skupine bedo v soboto, 14. februarja ob 15.30 v Nabrežini. Finalno srečanje z zmagovalcem skupine B, v kateri nastopata dve videmski in dve goriški ekipi, bo v Trstu, 22. februarja. Pred vsemi temi prvenstvi, to je 8. februarja, pa se bodo začela pokrajinska prvenstva za tret-jekategomike. Naj povemo še nekaj besed o kakovosti slovenskih ekip. V moški konkurenci bi med naraščajniki zmaga ne smela uiti doslej še nepre-lnagani dvojici nabrežinskega Sokola, Fabjanu in Dobriii. Poleg tega pa razpolagajo Nabrežinci z dobrima rezervama, Pertotom in Radovičem. Med mladinci je prvo mesto že vnaprej oddano tržaškemu CGS z izrednim Peterlinijem na čelu. Mnogo bolj izenačeno je stanje med ženskami. Letos nastopa tako v mladinski konkurenci kot B ligi večje število ekip kot kdajkoli prej. Moč posameznih ekip pa ni dobro znana, zaradi premajhnega števila do sedaj odigranih turnirjev. Vsekakor pa bodo tudi slovenske predstavnice resno stopile v borbo za prvo mesto. S. J. ODBOJKA »POKAL PRIJATELJSTVA* Breg:Bor 2:1 v ženskem finalu BREG — BOR 2:1 (11:15, 15:3, 15:4) BREG: Foraus, Rapotec, Kofol, Barut, Hmeljak, Klabjan m Slavec. BOR: Bezeljak, Pečar, Pernarčič, Rauber, Rogelja, Barej, Švagelj, Hrovatin, Artač, Kalan in Bole. Domači spopad finalnega dela za pokal prijateljstva se je zasluženo končal z zmago brežank. Uvodoma se Breg ni znašel in pobudo so prevzele igralke Bora. Vodile so celo z 10:2, ko se jim je pričelo zatikati. Nasprotnice so razliko znižale, tako da je bilo 12:8 in malo pozneje 14:11. Tu je prišlo do ne- kaj menjav in plave so osvojile prvi niz. V drugem setu se je Breg predstavil v popolnoma drugačni luči.^ Vodstvo je prevzel na samem začetku in ga postopno večal, da je na koncu znašala razlika kar 15:3. Pridno so gradile in tudi u-spešno zaključevale posamezne akcije, da Tržačanke niso dobile primernega orožja, ki bi jim omogočilo organizirati igro in preiti v napad. Zadnji in odločilni set se odvija prav tako kot drugi. Brežan-ke so postale vse bolj zanesljive in še posebej učinkovite, da nasprotnice niso zmogle kaj več, kot si priboriti servis in zbrati samo 4 točke. S to zmago si je Breg zagotovil drugo mesto na tem mednarodnem turnirju. G. F. 0 kandidaturi Firenc za olimpiado 1976 RIM, 28. — Demokristjanski poslanec Nannini je skupno s 100 drugimi poslanci leve sredine naslovil na predsednika vlade vprašanja, kakšni so razlogi, ki nasprotujejo izdaji izjave, katero je zahteval mednarodni olimpijski odbor, da bi kandidatura Firenc za sedež olimpijskih iger leta 1976 prišla v poštev. NOGOMET TEDENSKI KOMENTAR Breg osvojil dragoceno točko Zopet odgodene tekme v 31 ligi Do kdaj bodo sodniki odločali, kateri jezik je na igrišču dopusten? V nedeljo se je začel povratni del prvenstva 2. amaterske nogometne lige. Brežani so gostovali pri trdoživi Aurisini, od katere so se vrnili s točko v žepu. Rezultat pravilno odraža vrednost o-beh ekip, čeprav bi lahko Brežani pobrali tudi ves izkupiček. Osem minut pred koncem tekme jim je sodnik razveljavil pravilno doseženi gol. Svojo napako je skušal popraviti s prisojenjem enajstmetrovke, toda tudi to so Brežani za-streljali. Juventina je doma doživela nenavaden poraz. Povedla je namreč že v 10. minuti in je to prednost obdržala do 32. minute 2. polčasa, ko so gostje na nepravilen način izenačili. Vse je kazalo, da bodo Štandrežci rešili vsaj eno točko, ko so gostje z dvema nenadnima protinapadoma dosegli še dva gola in zmago. Uspešnješa je bila Vesna, ki je na tujem premagala Italo. Križani so si zagotovili zmago že v prvem delu tekme, ko so povedli i 2:0. Izid so nato povišali na 3:0 kar jim je zadostovalo za zmago, čeprav so domačini dosegli do konca tekme še dva gola. Zmaga Vesne je bila zaslužena. Izidi Vesna — *Itala 3:2 Fogliano — Muventina 3:1 Libertas — Lucinico 1:1 Prihodnje kolo Crda — Itala Vesna — Isonzo Turriaco S. Canzian — Juventina Fogliano — Aurisina Lucinico — Isonzo S.P.I. Breg — Libertas Rosandra — Pro Farra # * * V 3. amaterski ligi so odigrali nekaj zaostalih tekem, ki so potekale v glavnem v znamenju blatnih igrišč. Zato je zopet nekaj srečanj odpadlo in kar samo se ponuja vprašanje: kdaj se bo zaključilo letos to prvenstvo? Osrednji dogodek preteklega kola se je pripetil v nedeljo med tekmo ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiriiiiii n m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mili iiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH i TEDENSKI PREGLED Po poraz*? v Modem' z Minellijem Bor že misli na prihodnjo sezono Isonzo — Aurisina Farra — Turriaco Rosandra - Breg Crda — San Canzian 1:1 0:0 2:1 1:0 Lestvica Libertas 14 9 3 2 23 11 21 Lucinico 13 7 5 1 19 2 19 Pro Farra 14 5 8 1 20 16 18 Rosandra 14 5 7 2 15 10 17 Vesna 14 7 3 4 19 15 17 S. Canzian 14 5 6 3 17 17 16 Is. Turriaco 14 6 3 5 20 16 15 Aurisina 14 5 3 6 16 14 13 Itala 14 4 5 5 17 18 13 CRDA 14 4 4 6 15 21 12 Fogliano 14 3 5 6 15 19 11 Isonzo S.P.I. 14 4 3 7 19 25 11 Breg 13 1 4 8 6 21 6 Juventina 14 1 3 30 12 28 5 ODBOJKA Po osmih zaporednih zmagah jej V moški A ligi ■ so s tem kolom morala v soboto Borova šesterka I zaključili prvi del prvenstva. Nepo-okusiti grenkobo poraza in s tem j ražena vodi na lestvici šesterka Ruinija iz Firenc, ki je tako osvojila simbolični naslov zimskega prvaka. Na prvi spodrsljaj pa nestrpno čaka Panini, ki sledi Ruiniju na lestvici le z dvema točkama razlike. Triestina je na solidnem petem mestu v družbi ekip Bovoli, Casa-dio in Baby Brummel. Tržačani so v soboto gostovali v Bologni, kjer so bili Renani enakovreden nasprotnik. Izid sicer tega ne pove, a stanje na igrišču je bilo stalno izenačeno. tudi dati slovo vsem upanjem na prvo mesto. Fantje so v tekmi z Minellijem dobro začeli in prvi set je bil njihova last. Nato pa se je v Borovem stroju zataknilo in Mi-nelli je začel počasi nadomeščati zamujeno. V četrtem setu so domačini gladko zmagali, a «plavi* se niso kar tako predali. Štiri točke so premajhno plačilo za veliki trud. Po tem porazu lahko Bor mirno nadaljuje s prvenstvom, kajti tretje mesto mu ne more več uiti in tako bo lahko trener že z letošnjimi nastopi pilil postavo za prihodnje prvenstvo. Na račun bodo lahko prišle mlade sile, ki so že letos igrale v prvi postavi. Ostali pa bodo verjetno nastopali v šesterki, ki bo igrala v D ligi. Izidi drugega povratnega kola: Minelli — Bor 3:1 Libertas TS — Coop. Parma 3:2 Pagnin — Scaiola 3:0 CUS Turin — Alessandria 3:1 Olimpia — Čelana 3:2 Minelli LESTVICA 11 10 1 32 8 Pagnin 11 10 1 32 8 Bor 11 8 3 28 17 Olimpia 11 7 4 24 18 Čelana 11 5 6 20 22 CUS Turin iO 4 6 18 23 Libertas TS 11 4 7 18 28 Scaiola 11 4 7 16 25 Coop Parma 10 1 9 9 27 Alessandria 11 1 10 11 32 Prihodnje kolo: Izidi enajstega kola: Renana — Triestina 3:1 Ruini — Bovoli 3:0 Bumor — Portuali 3:0 Casadio — Esercito 3:0 Panini —> Termochell 3:0 Milano — Baby Brummel 3:2 LESTVICA Ruini 11 11 0 33 9 22 Panini 11 10 1 31 5 20 Bumor 11 9 2 28 13 18 Renana 11 8 3 27 12 16 Baby B. 11 5 6 22 23 10 Triestina 11 5 6 20 22 10 Bovoli 11 5 6 22 25 10 Casadio 11 5 6 19 24 10 Termoshell 11 4 7 16 23 8 Milano 11 3 8 17 28 6 Esercito 11 1 10 10 30 2 Portuali 11 0 11 3 33 0 Po ponovni zmagi nad CUS Parma je FINI iz Modene praktično že osvojil prvo mesto na lestvici. Mo-Coop Parma - Scaiola, Bor - CUS denčanke so tudi v tej tekmi do-Turin, Minelli-Pagnin, Alessandria-, kazale, da za njih ni nasprotnika Olimpia, Čelana - Libertas TS. I v Italiji. Na dnu lestvice ni tako jasno. Pet ekip se bori še za obstanek. Vse pa so na isti ravni in borba pred izpadom bo zelo zagrizena, a privlačna. Izidi: FINI - CUS Parma 3:1 Presolana — CUS Milano 3:1 La Torre — FARI Palermo 3:1 Cogne — Coma Cabassi 3:0 Confit — FARI Palermo 3:0 LESTVICA FINI Modena 10 10 0 30 2 20 Cogne AO 10 8 2 25 8 16 La Torre 10 8 2 27 14 16 C. Parma 10 7 3 23 15 14 Presolana 12 6 6 20 24 12 Mediterr. 10 3 7 14 23 6 C. Milano 10 3 7 14 24 6 Pari Palermo 12 3 9 15 29 6 Coma MO 10 2 8 9 27 4 Confit RE 10 2 8 13 24 4 f. v. Še en poraz Crvene zvezde MONTEVIDEO, 28. — Urugvajsko moštvo »Nacional* je v okviru tekmovanj za »četrti pokal Montevideo* premagalo beograjsko «Crve-no zvezdo* z rezultatom 3:1 (2:0). Gol za Crveno zvezdo je dosegel Antonijevič v 2.’ drugega polčasa. • « «r LIMA, 28. — V okviru priprav za svetovno nogometno prvenstvo je reprezentanca Peruja premagala češko slovaško moštvo »Spartak* iz Trnave s 3:2 (2:0). Primorec — Zarja. Sodnik je namreč prepovedal našim nogometaše® govoriti na igrišču slovensko, da on slovensko ne razume. Na"1 je pa še z opominom kaznoval V petana Zarje, ker je govoril sl® vensko s svojim bratom ,ki k® nastopa v istem moštvu. Do P® dobnih dogodkov je že prišlo j* nekaterih igriščih, mislimo pa, ?, je zdaj mera res polna in skraJ čas je, da zavzamemo proti taB® izpadom določeno stališče. Kol® je nam znano, ni zapisano nem pravilniku, da morajo igratj govoriti med seboj le v jeziku, p ga razume sodnik. Izid tekme med Primorceffl J? Zarjo je pravičen za obe e*? Zarja je dosegla svoj gol iz enajs metrovke. Minuto kasneje je Primorec v desetih zaradi i čitve Kralja. V 32. minuti Pa s Bogdan Čuk kljub temu 'zen.^f in tako je bila 407 minut trajaj nepremagljivost vratarja Babud® zrušena. Po delitvi točk z Unionom so K® Žani upali na zmago v tekmi z ^ vinom. Igrali pa so preveč ind>) dualno in preveč nestrpno. Dev® čani so prvi povedli, Križani Pa * skušali doseči izenačenje le iz os6" nih akcij, s tem pa so v bistvu olajšali delo gostom, ki so dos«' še en gol. Križani so v svojo tol® bo dosegli «tolažilni» gol, a še “ ga iz enajstmetrovke. Podlonjerci so imeli šibkega sprotnika in so tako po štirih deljah le zmagali. Union pa klrj temu ni zadovoljil. Pozna se "v namreč, da igralci premalo tre® rajo. Zato bi morali odslej trdo lati*, vendar Da bi tako lahko * marsikaj rešili, saj je do k°nC prvenstva še daleč. Primorje se je z nedeljsko t6 mo otreslo neposrednega teku® na lestvici, Stocka. Prosečani ® zdaj sami v vodstvu, z dvema ^ kama prednosti pred Stockom 'n tremi pred Portualejem. «Rdečey meni* so potrdili da so v odl>c® formi in tako lahko navijači upa* na še večje uspehe. Izidi: Zarja — Primorec Vesna — Devin Union - CG Opčine Stock — Primorje lj* Tecnoferramenta — Portuale t® Roianese — odigrano) Libertas Lestvica Opčine . ud Primorje 11 10 0 1 50:10 J 27:14 Stock 12 8 2 2 Portuale 10 7 3 0 29:9 24:4 17:« Zarja 10 7 2 1 Union 11 5 4 2 Libertas Opč. 10 4 2 5 18:« 12:1 Tecnoferr. 10 4 2 4 Libertas Pros. 11 4 2 5 21:24 Primorec 9 2 4 3 8:8 COOP 10 3 1 6 13:25 5 Devin 10 2 1 7 10:28 Vesna B 11 1 2 8 9:26 , 6:17 Roianese 9 2 1 6 CG Opčine 10 0 1 9 5:42 B. & NOGOMET GENOVA, 28. - V zaostali ^ B lige je Genoa na domačem >Srl)")|1i premagala Reggiano z rezulta* 1:0 (1:0) in si na lestvici nek°‘ popravila kritičen položaj. SPDT sporoča Zimske športne igre so prcnes .j, na 15. februar, če bodo takrat 5™ ne razmere zadovoljive. VOJNI ROMAN SLOVENSKEGA NARODA 43 Doberdob «Da, to bi bilo treba vedeti. Koliko bi morali skopati ruševine, da bi se prekopali do njega?» Palir je skušal stvar izmeriti s pomočjo svojih rudarskih izkušenj. Koliko kubičnih metrov grušča? Malenkost, ako bi lahko kopali vsaj čepč. Janoda je sporočil v brlog, kako stoje stvari. «Kopati! Vsake pol ure bo kopal drug!» je odločil brlog. Mogoče je bil še živ. Palir se je takoj lotil dela. Ležeč na trebuhu, je z lepa, tico začel vrtati prekop v steno jarka. Toda to je bilo vražje delo. Vsak najmanjši ropot je lahko izzval katastrofo. Zato je delal največ z rokami. Odsek sam je bil približno miren. Ali je bila ofenziva že končana ali pa je bil to mdr pred viharjem? Nebo je medtem že posrkalo vso meglo, in kakor je bila podoba, se je obetalo tudi nekaj sonca. Palir se je vrnil v brlog, na njegovem mestu pa je delal Janoda. Dvanajst parov oči se je obrnilo v Palirja. «Ali Je upanje na uspeh?« «če ne bo motil Lah, smo v nekaj urah tam.» Iz motnjave brleče lučd so strmeli zaskrbljeni obrazi Vojaki so ležali po tleh, kamor so prej pogrnili plahte in odeje. Nahrbtnike so si položili pod glave. Na ta način so si napravili udobno ležišče. Tukaj bi naposled lahko še čakali na odločitev. Samo ta stvar s Heldom. Utrujenost se jih je vedno huje polaščala. Počitek nekaj ur, kd so jih preživeli v kaverni, je bil tako nezadosten, da so bili še bolj zbiti kakor prej. Komaj se je Palir zvrnil po ležišču, je brlog stresel kratek, trd odmev, prihajajoč nekje iz osrčja zemlje. Kakor včeraj, ko so bili v skrevi in se je pričela kanonada jarkov. In potem zaporedoma neštevilni trdi udarci, nato salve, nato eno samo, brezkončno drgetanje zemlje. «Ali ste ga videli?« je vprašal Kalivoda, ki je imel nalogo izmenjavati kopače za Lrekop do Helda in stražo zunaj v rovu. Almer je bil omagal in zaspal. «Kaj nas briga, tu nam ne morejo do živega!« Je Barfuss malomarno zamahnil z roko in se obrnil, da bi zaspal. Toda prihodnji hip je Segalov glas predramil ves brlog. «Kaj bo s Heldom?« «Res, kaj bo s Heldom, če ga doseže kanonada...? Kalivoda se je sklonil proti izhodu. «Kje pika?« «Kakor včeraj, od spodaj in od zgoraj,« Je pojasnil Demark. Brlog je na pol spal, na pol prisluškoval razsajajoči kanonadi. živci so mehanično spremljali gomazenje granatnih udarcev po hribu. Cez nekaj čaša je Demark zaklical v jamo: «Dobri smo, kanonada gomazi pred nami, proti vzhodu.« Dopoldne je vse pobočje trikrat ali štirikrat pregomazdla od enega konca do drugega, a vsaki krat Jim je bilo prizaneseno; le kamenje in zemlja sta dosegala njih postojanko. Straža in kopači so nemoteno lahko ostajali zunaj. Tudi Helda se ni dotaknilo. Upanje, da ga bodo izkopali, je še živelo. Amun Je bil menda že sedmi na vrsti. Izkopali so že precejšen jarek in do Helda je bilo še kake dva metra. Ka- kor njegovi predniki, je Amun delal, da mu je znoj tekel po obrazu. Tla so bila zdaj zgodnejša za kopanje, manj kamnita, medtem ko sta bila prva dva metra silno naporna. Na potu je ležalo nekaj ogromnih kamnov, katerih ni bilo mogoče izruvati in se jim je bilo treba ogniti. Delal je z vsemi silami, kajti bil Je že skrajni čas. Kanonada se je spet bližala. Holcman, ki je bil pred njim v prekopu, je ves razburjen sporočal, da Held še živi. Rahlo da ga je poklical. Held pa mu je mignil z roko, ki je ležala na zemlji. Med krčevitim delom je Amunu nenadoma prišel na misel njegov odnos do Helda. Held je bil pravzaprav svinja, v kem pogledu svinja in pokvarjenec. Koliko je prve meS^ prizadejal osumljencem, predvsem Talerhofovcem. In P°tLr tista stvar z «bajonetpucerjem». Slovane je sovražil kot ^ da nihče drug pri bataljonu. In zdaj ga rešuje on. kakor bi se zalotil pri grdem dejanju, je stresel z 8 p in s podvojeno silo poskušal pregnati neprijetne, grde hjj Held leži ranjen in zasut, tovariš je, človek je... Tudi ^ bi tako ravnal. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVU: TRST - UL. MONTEOOHI 8, EL, TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio l/l, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA St 20 - Telefon 87-338, 95-823 - NAROČNINA: letna 2.700 Ur, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 Ur, letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir, SFRJ posamezna številka v tednu to nedeljo 50 para (50 štorih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 štorih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - TOUC1 račun- žjiu«-,., tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stan trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun prt Narodni banki v Ljubljani - 601-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, ftoančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir • Mali °tV ■I 50 Ur beseda — Oglasi za tržaško ta goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije prt «Societo PubbUcito Itellana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ta' tiska Založništvo tržaškega m-v. Trst >