Smernice za uporabo

digitalne tehnologije



pri predmetu

GEOGRAFIJA





Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega





Zbirka Smernice za uporabo digitalne tehnologije

ISSN 2784-5648



Smernice za uporabo digitalne tehnologije pri predmetu geografija Publikacija je posodobljena verzija gradiva Smernice za uporabo IKT pri predmetu geografija ( 2015).





Avtorji: mag. Igor Lipovšek, Osnovna šola Otočec, Danijel Lilek, Osnovna šola Slave Klavore Maribor,

Borut Stojilković in dr. Anton Polšak, Zavod RS za šolstvo



Urednica: dr. Inge Breznik

Jezikovni pregled: Mira Turk Škraba



Izdal in založil: Zavod RS za šolstvo

Predstavnik: dr. Vinko Logaj

Urednica založbe: Andreja Nagode



Spletna izdaja, 1. verzija

Ljubljana 2021





Publikacija ni plačljiva.

Publikacija je dosegljiva na www.zrss.si/pdf/DTsmernice_geografija.pdf





-----------------------------------------

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 79747843

ISBN 978-961-03-0579-8 (PDF)

-----------------------------------------





2





Vsebina



A – Izpis iz učnega načrta, vezan na uporabo digitalne tehnologije in vključevanje kompetenc pri predmetu geografija ……………………………….… 4



A1 – Izpis iz učnega načrta, vezan na uporabo digitalne tehnologije in vključevanje kompetenc pri predmetu geografija v OŠ ………………..….…. 4



A2 – Izpis iz učnega načrta, vezan na uporabo digitalne tehnologije in vključevanje kompetenc pri predmetu geografija v SŠ ………………....…… 6





B – Dodatni didaktični napotki za uporabo digitalne tehnologije pri predmetu geografija v OŠ in SŠ ……………………………………………………………….…… 9



B1 – Seznam obstoječih e-gradiv in e-storitev za predmet geografija v OŠ in SŠ oziroma dostop do njih …………………….……….…. 9





Opomba:

V gradivu so uporabljene kratice: OŠ – osnovna šola; SŠ – srednja šola; UN – učni načrt.





3





A

Izpis iz učnega načrta, vezan na uporabo digitalne

tehnologije in vključevanje kompetenc pri predmetu

geografija



A1

Izpis iz učnega načrta, vezan na uporabo digitalne tehnologije in vključevanje kompetenc pri predmetu geografija v OŠ



V učnem načrtu za geografijo v OŠ je neposredno zapisana uporaba digitalne tehnologije in vključevanje kompetenc v več delih. Izpostaviti velja, da je za doseganje operativnih, vzgojno-izobraževalnih in vsebinskih ciljev pouka geografije v OŠ uporaba digitalne tehnologije nuja in potreba, ker omogoča posodobitev pouka, vzgojo n izobraževanje ter seznanjanje učencev z e-znanjem za 21. stoletje. Ker je odločitev za način pouka odvisna od šole, učencev in učitelja, ki mora vešče krmariti med pričakovanji, zmožnostmi in vsebinami predmeta, smo izbrali samo nekatere možnosti, ki jih ponuja učni načrt.



1. Splošni cilji (str. 6)



Učenci pri pouku geografije razvijajo spretnosti:

• uporabe besednih, količinskih in simboličnih podatkov, kot so besedila, slike, grafi, tabele, diagrami in zemljevidi (kartografska, numerična in funkcionalna pismenost);

• zbiranja in uporabe virov informacij s terenskimi metodami in tehnikami dela (risanje panoramskih slik, tematskih zemljevidov, kartiranje, anketiranje, merjenje idr.);

• zbiranja in interpretiranja sekundarnih virov informacij ter uporabe statističnih podatkov;

• uporabe komunikacijskih, miselnih, praktičnih in socialnih veščin za raziskovanje geografskih tem na lokalni, regionalni, nacionalni in planetarni ravni;

• osnovnega geografskega proučevanja in raziskovanja domače pokrajine in Slovenije ter sposobnost za uspešno vključevanje v odločanje o njunem razvoju;

• za vrednotenje protislovij v okolju (lokalnem, regionalnem, planetarnem) sodobnega sveta, obenem pa se usposabljajo za prepoznavanje nujnosti trajnostnega razvoja ter odgovornosti do ohranjanja fizičnih in bioloških življenjskih razmer za prihodnje generacije;

• pravilnega ravnanja ob morebitnih naravnih nesrečah.



2. Operativni cilji in vsebine (primeri):

• primerja naravno- in družbenogeografske značilnosti posameznih delov Evrope;

• spoznava na študiju primera območja ogrožanja okolja ter načine varovanja okolja na posameznih območjih Evrope in Azije;

• uporablja osnovne načine za zbiranje geografskih informacij v konkretnem primeru;

• pridobljeno znanje medpredmetno poglablja in nadgrajuje z interdisciplinarno ekskurzijo v izbrano naravno geografsko enoto Slovenije;

• usposablja se za uporabo komunikacijskih, miselnih, praktičnih in socialnih veščin za raziskovanje geografskih tem na lokalni, regionalni in planetarni ravni;

• ob študiju primerov z različnih celin spoznava žgoča vprašanja sodobnega sveta;

• analizira geografske procese v Afriki in njeno povezanost s Sredozemljem in Evropo;

• pojasnjuje prednosti in slabosti geografske lege Avstralije;

• sklepa o pomenu polarnih območij v prihodnosti;

• razumeva občutljivo povezanost med človekom in naravo.



4





3. Standardi znanja (primeri):

• pozna in uporabi različne geografske spretnosti in veščine za uspešno analizo in sintezo različnih virov informacij;

• ponazori geografske procese z raznovrstnimi in učinkovitimi primeri na lokalni, regionalni in planetarni ravni;

• zbere in izbere geografske veščine in vire, s katerimi dokaže odgovore na geografska vprašanja;

• samostojno izdela geografsko raziskovalno oziroma projektno nalogo;

• kritično ovrednoti vire in dokaze in predstavi argumente in učinkovite ter točne in dobro podprte sklepe;

• kritično ovrednoti svoje delo, predlaga izboljšave in svoje ugotovitve predstavi na razumljiv način;

• uporabi različne tehnike dela in pripomočke;

• ustvarjalno sprejme in razume vsakodnevne informacije, ki imajo prostorsko razsežnost in vplivajo na učenčevo lastno odgovorno ravnanje in odločanje;

• poveže različno znanje, veščine in vrednote kot način celostnega obravnavanja sodobnih vprašanj za kakovostnejše razumevanje dogajanja okrog sebe;

• izdela terensko raziskovano nalogo ali poročilo.



4. Didaktična priporočila (del)



Učni proces naj bo ravnotežje med poučevanjem (učiteljeva naloga) in različnimi oblikami dejavnosti učencev (učenčeva naloga). Učenje naj temelji na razvoju sposobnosti in spretnosti – vedeti, kako – in spoznavnosti – vedeti, kaj. Vedno bolj poudarjen je tudi namenski vidik, torej vedeti, zakaj potrebujemo neko znanje, spretnost oziroma razvijamo sposobnosti. Nekatere predlagane dejavnosti učencev:

• izdelovanje plakata, časopisa, vabila ali turističnega prospekta;

• obisk knjižnice in iskanje literature;

• iskanje informacij na svetovnem spletu;

• pregledovanje filma in povzemanje bistva;

• obisk zvezdarne in opazovanje neba s teleskopom ali daljnogledom;

• obisk geodetskega podjetja;

• izdelovanje modela Zemlje, vulkana, reliefa;

• risanje splošnega ali tematskega zemljevida;

• izvedba učnega eksperimenta;

• izdelava stenčasa;

• terensko delo;

• orientacija v naravi z zemljevidom in kompasom, uro, senco idr. (iskanje skritega zaklada);

• fotografiranje ali snemanje filma;

• merjenje temperature, padavin, oblačnosti, vetra, reke, prometa idr.;

• razvrščanje podatkov v preglednice, risanje klimogramov in kartogramov;

• vodenje ekskurzije;

• zbiranje vremenskih zemljevidov;

• dopolnjevanje zemljevidov;

• iskanje dokazov v časopisih in ločevanje pomembnejših od manj pomembnih dokazov ali ugibanj;

• izdelava makete;

• igra v debatnem klubu;

• izdelava spletne strani;

• pisanje dnevnika, poročila ali potopisa;

• igranje vlog na okrogli mizi;

• brskanje po virih in njihovo razvrščanje;

• izdelava učnih kvizov;

• pisanje zgodb;

• pisanje pisma namišljenemu prijatelju z vprašanji o neznanih deželah, ljudeh in njihovih navadah;

• predstavljanje gospodarske dejavnosti območja z metodo za in proti;

• pisanje povzetkov z ugotovitvami na podlagi gradiv;

• oblikovanje načrta, študije ali predloga ukrepov;

• pisanje seminarske ali raziskovalne naloge;

• pisanje vzročno-posledične analize;

5





• oblikovanje dramatizacije;

• izdelovanje didaktične igre;

• predstavitev referata;

• anketiranje, štetje prometa, opazovanje poteka sence;

• obisk muzeja, razstave ali predstave in pisanje poročila.



Vse priporočene dejavnosti lahko izvajamo s podporo digitalne tehnologije ali zgolj z uporabo le-te. V nekaterih primerih pa praktično, analogno ali terensko dejavnost lahko soočimo z informacijami ali aplikacijami, ki jih ponuja uporaba digitalne tehnologije.



5. Zaključni del učnega načrta poudarja pomen in vlogo uporabe digitalne tehnologije pri pouku geografije (UN, str. 38):



Poseben pomen za pouk geografije ima uporaba sodobne digitalne tehnologije. Priporočamo uporabo računalnika z LCD-projektorjem in didaktično primernimi računalniškimi programi za prikaz in delo s statističnim gradivom, zemljevidi, video- in avdiogradivom itd. Veliko je tudi možnosti za uporabo svetovnega spleta, digitalnih fotoaparatov ipd. Učenci naj z uporabo digitalne tehnologije tudi samostojno zbirajo in obdelujejo geografske informacije in jih predstavljajo.





A2

Izpis iz učnega načrta, vezan na uporabo digitalne tehnologije in vključevanje kompetenc pri predmetu geografija v srednjih šolah





V učnih načrtih za geografijo v SŠ (UN za gimnazije, UN za strokovne gimnazije, UN za SSI in UN

Družboslovje) je raba digitalne tehnologije zapisana tako neposredno kot medvrstično.



Že v opredelitvi predmeta so zapisane sodobne geografske informacije in raba medijev.



V splošnih ciljih so zapisane tako zmožnosti za iskanje in vrednotenje geografskih podatkov ter njihovo reinterpretiranje kot digitalne kompetence (splošne gimnazije) oz. za uporabo digitalne tehnologije oz. digitalno pismenost (strokovne šole in strokovne gimnazije). Oba učna načrta poudarjata razvijanje orientacijskih in kartografskih veščin, ki se od analognih načinov vse bolj selijo k digitalnim oz. virtualnim.



UN za gimnazije navaja digitalne kompetence tudi med temeljnimi zmožnostmi, med katerimi najdemo:

-

dijaki razvijajo zmožnost iskanja, zbiranja in obdelave elektronskih informacij, podatkov in pojmov ter njihove čim bolj sistematične uporabe;

-

večajo zmožnosti uporabe možnosti, ki jih daje informacijsko-komunikacijska tehnologija, za podkrepitev kritičnega mišljenja, ustvarjalnosti in odkrivanja novega v različnih zvezah tako doma, v prostem času, kot v šoli in prihodnjem študiju ali poklicu;

-

razvijajo pozitiven odnos do uporabe IKT pri samostojnem delu in delu v skupini;

-

razvijajo kritičen odnos do razpoložljivih informacij,

-

razvijajo pozitiven odnos in občutek za varno in odgovorno rabo medmrežja, vključno z varovanjem zasebnosti in spoštovanjem kulturnih razlik;

-

z geografskim informacijskim sistemom (GIS) in drugimi orodji (GPS, spletni zemljevidi) zbirajo, urejajo, obdelujejo in prikazujejo podatke o prostorskih pojavih in procesih.



Prav tako digitalno tehnologijo oz. digitalne kompetence omenja UN za srednješolske strokovne programe kot informacijsko tehnologijo, in sicer: »Pridobivanje geografskega in splošnega znanja temelji na uporabi informacijske tehnologije. IT se pri pouku uporablja tako za iskanje informacij kot za procesiranje ugotovljenih dejstev. Vsak pojav ali proces ima danes svojo natanko določeno lokacijo s sistemom GIS (geografski informacijski sistem), ki vsaki točki na Zemlji določa tri koordinate: geografsko dolžino in širino ter nadmorsko višino. IT dijaki uporabljajo tudi kot sredstvo posrednega opazovanja in zbiranja podatkov ter kot sredstvo za obdelovanje podatkov in njihovo predstavitev.«

6





Učni načrt oz. katalog znanja za družboslovje nima posebej izpostavljenega dela z digitalno tehnologijo, ki pa jo je mogoče zaznati v didaktičnih priporočilih.





Med operativnimi cilji najdemo med drugim naslednje predlagane dejavnosti dijakov (izpis za vse navedene učne načrte):

• po medmrežju iščejo primere za različne tipe površja, erozijske in denudacijske procese oziroma posledice,

• s pomočjo kartografsko-slikovnega gradiva in drugega gradiva raziskujejo topografske prvine

• (reliefne oblike, geomorfološke procese, merijo in rišejo naklon …),

• fotografirajo površinske oblike v svojem okolju in na različnih ekskurzijah ter potovanjih in jih predstavijo v šoli,

• razvrščajo podatke v preglednice, rišejo klimograme in interpretirajo razlike med njimi,

• spremljajo vremenske napovedi za Evropo in Slovenijo,

• naredijo referat o slikah oblačnosti po svetu s kratko razlago,

• zbirajo gradivo o rastlinstvu in živalstvu in ga povežejo s podnebno-rastlinskimi in višinskorastlinskimi pasovi,

• fotografirajo vodotok od zgornjega do spodnjega toka,

• s pomočjo posnetkov iz zraka, tematskih zemljevidov, fotografij in terenskega dela vrednotijo razvojne procese v izbrani pokrajini ali domačem okolju,

• na podlagi statističnih virov in slikovno-grafičnega gradiva ugotavljajo prostorski razvoj gospodarskih dejavnosti,

• z uporabo medmrežja raziščejo primere kužnih bolezni v posameznih regijah tropske Afrike,

• izdelajo kviz o Južni Ameriki, ki zajema različno geografsko in splošno znanje (delo v skupinah in tekmovanje),

• izdelajo vegetacijsko karto z risbami nekaterih značilnih rastlin in živali v Severni Ameriki,

• na medmrežju ali v knjižnici iščejo, analizirajo in utemeljujejo podatke o strukturah prebivalstva ter gostoti poselitve,

• s pomočjo različnih (poljubnih) virov preučujejo tloris in navpični prerez ameriških mest,

• s pomočjo podatkov izdelajo primerjavo gospodarskega razvoja, usmerjenosti in pogojev za gospodarski razvoj Kanade in ZDA,

• s podporo statističnih podatkov ocenijo pomen gospodarskih sektorjev v Avstraliji,

• v atlasu, knjigah ali na medmrežju pregledajo potek raziskovanja polarnih območij,

• poiščejo aktualno slikovno gradivo o razširjenosti ozonske luknje,

• izdelajo karto držav Severne Evrope in jo opremijo z glavnimi statističnimi podatki,

• učni kviz: milijonska mesta Zahodne Evrope in njihove značilnosti,

• izdelajo maketo različnih tipov vulkanov,

• debatni klub o množičnem turizmu, ki vedno bolj obremenjuje okolje in domačine,

• z uporabo medmrežja poiščejo podatke in izdelajo preglednico, v kateri primerjajo države Srednje Evrope,

• s pomočjo poljubne predloge izdelajo zemljevid Evropske unije (primerjava po različnih letih),

• spremljajo in zapisujejo dnevno dogajanje, povezano z Evropsko unijo in Slovenijo v različnih medijih,

• na zemljevid vrišejo najgosteje poseljena območja Slovenije in večja mesta,

• računalniško oblikujejo preglednice in rišejo različne starostne piramide,

• izdelajo grafični prikaz števila slovenskih izseljencev po svetu v poljubni obliki,

• s pomočjo računalnika ali drugače na nemem zemljevidu ali drugi kartografski predlogi označijo različna turistično-rekreacijska območja in kraje s poglavitnimi dejavnostmi, ki obstajajo ali pa bi se lahko razvijale v bodoče,

• s pomočjo ankete, statističnih podatkov ali medmrežja ugotovijo zastopanost gospodarskih dejavnosti v domači pokrajini,

• na računalniku z uporabo medmrežja izdelajo zemljevid naravnogeografskih enot Slovenije,

• s pomočjo literature in medmrežja oblikujejo načrt razvoja Triglavskega narodnega parka,

• s pomočjo medmrežja in knjižničnega gradiva predstavijo izbrani primer gospodarske dejavnosti predalpskega sveta v obliki plakata,

• s pomočjo medmrežja in statističnih podatkov argumentirajo prehodnost obpanonskih pokrajin, 7





• naredijo preglednico o vrednotenju prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti posameznih naravnogeografskih enot.



V UN za gimnazije je izrecno zapisana uporaba digitalne tehnologije tudi v pričakovanih dosežkih, med katerimi so zapisana pričakovanja:

• dijak uporablja tehnološke pripomočke in orodja kot tudi znanstvene podatke (računalnik, medmrežje, pisne in druge vire, tehnične pripomočke za osnovna raziskovanja ipd.) za doseganje namena dela,

• samostojno išče, zbira in obdeluje ustrezne elektronske informacije, podatke in pojme (organiziranje, razlikovanje pomembnih od nepomembnih, objektivnih od neobjektivnih, resničnih od navideznih) in jih zna sistematično uporabljati,

• glede na namen in potrebo uporablja usluge digitalne tehnologije za podkrepitev kritičnega mišljenja, ustvarjalnosti in odkrivanje novega v različnih zvezah tako doma oziroma v prostem času kot v šoli, kar je priprava na prihodnji študij in poklic,

• je naklonjen/a uporabi digitalne tehnologije pri različnem delu,

• varno in odgovorno uporablja medmrežje.





Digitalna tehnologija je omenjena nato še med pričakovanimi dosežki v poglavju o posebnem geografskem znanju, in sicer:

• dijak razume delovanje GPS in zna uporabljati eno od tovrstnih naprav,

• seznani se z uporabo geografskega informacijskega sistema (GIS) za reševanje konkretnih geografskih nalog,

• je naklonjen/a uporabi digitalne tehnologije pri različnem delu.





V didaktičnih priporočilih rabo sodobne tehnologije omenja odstavek: »Poseben pomen za pouk geografije ima uporaba sodobne digitalne tehnologije. Priporočamo uporabo računalnika z LCD-projektorjem in didaktično primernimi računalniškimi programi za prikaz ter delo s statističnim, kartografskim, video in avdio gradivom itn. Veliko je tudi možnosti za uporabo medmrežja, digitalnih fotoaparatov in drugih tehničnih pripomočkov.«





8





B

Dodatni didaktični napotki za uporabo digitalne

tehnologije pri predmetu geografija v OŠ in SŠ



Delo z digitalno tehnologijo lahko vključimo v vse etape učnega procesa od motivacije prek obravnave nove snovi do preverjanja in ocenjevanja, poleg tega pa je treba učence oz. dijake vključiti tudi v vrstniško učenje in sodelovanje, samovrednotenje dela ipd. Pomembno vprašanje je tudi, kolikšen del pouka bo sočasen (npr.

istočasno delo na dokumentih, v različnih aplikacijah, ki to omogočajo) in kolikšen del bo nesočasen (npr.

samostojno delo učencev oz. dijakov v šoli ali doma, povratno informiranje ipd.).



Poučevanje na daljavo lahko poteka prek enega samega digitalnega okolja (npr. interaktivnega učbenika, spletne učilnice Moodle ali Mahara, MS orodij ipd.) ali pa s kombinacijo različnih aplikacij, ki podpirajo posamezne dejavnosti (npr. delitev vsebine prek izbrane aplikacije (za usvajanje ciljev, ugotavljanje predznanja ali preverjanje (npr. v obliki kviza), orodij za ocenjevanje ipd.). Možnosti je zelo veliko. Zato naj učitelj uporablja tista orodja, ki jih najbolj obvlada, oz. tista, ki omogočajo uspešno delo v vseh fazah pouka in (hkrati) omogočajo različne dejavnosti učencev oz. dijakov. Dosedanje izkušnje kažejo, da je tudi pri poučevanju z digitalno tehnologijo zelo pomembna motiviranost, ki jo lahko krepimo z raznolikimi dejavnostmi.



Posebnost pouka geografije je terensko delo in delo z geografskimi informacijskimi sistemi. Vključevanje digitalne tehnologije v terensko delo nam marsikdaj omogoča hitrejše in kakovostnejše terensko delo, geografski informacijski sistemi pa lahko pogosto nadomestijo ali vsaj dopolnijo običajno delo z zemljevidi, orientacijo ali drugo delo v zvezi z geografskim prostorom.



Pri uporabi digitalne tehnologije pri pouku geografije in če želimo ob tem razvijati celostne geografske vseživljenjske spretnosti, sposobnosti in veščine, nam lahko pomagajo tudi spletne povezave, zapisane spodaj. To je samo majhen del gradiv, ki so na voljo, saj se njihov nabor neprestano veča.





B1

Seznam obstoječih e-gradiv in e-storitev za predmet geografija v OŠ in SŠ oziroma dostop do njih



• http://uporabna.geografija.si/

• http://skupnost.sio.si/course/view.php?id=921

• http://www.simos.si/egradiva/gradiva.htm

• http://www.youtube.com/watch?v=8o5cc8hlptA

• http://ansatte.uit.no/webgeology/webgeology_files/english/mountains.swf

• http://www.youtube.com/watch?v=SHYd-0HMrhE

• http://www.sheppardsoftware.com/Asia-lakes.html http://www.drustvo

• http://www.klimadiagramme.de/





Seznam e-gradiv in e-storitev za predmet geografija v SŠ



1. LETNIK



• https://eucbeniki.sio.si/geo1

• http://egradiva.gis.si/web/1.-letnik-geografija/

• http://www.facka.si/gradiva/geo

• http://www.o-4os.ce.edus.si/gradiva/geo/podnebje/

9





• http://www.emsc-csem.org/#2

• http://volcano.si.edu/

• http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/

• https://www.volcanodiscovery.com/

• https://video.nationalgeographic.com/video/00000144-0a2c-d3cb-a96c-7b2d4ff50000

• https://wgms.ch/

• http://www.klimadiagramme.de/

• https://www.youtube.com/ (potrebno nadaljnje brskanje)

• https://www.stat.si/ (potrebno nadaljnje brskanje)

• https://www.uciteljska.net (potrebno nadaljnje brskanje)

• http://geografija-jazon.splet.arnes.si/





2. LETNIK



Regionalna geografija sveta

• http://www.facka.si/gradiva/geo/

• http://egradiva.gis.si/web/2.-letnik-geografija

• http://www.sheppardsoftware.com/Geography.htm

• https://www.worldatlas.com/

• https://www.geographyrealm.com/page/73/

• https://www.airpano.com/

• http://www.klimadiagramme.de/

• https://www.youtube.com/ (potrebno nadaljnje brskanje)

• https://www.uciteljska.net (potrebno nadaljnje brskanje)

• http://geografija-jazon.splet.arnes.si/





3. LETNIK



Geografija Evrope

• https://ec.europa.eu/eurostat/

• https://www.nationalgeographic.com/travel/destinations/europe/

• https://www.britannica.com/place/Europe

• http://www.eun.org/

• https://online.seterra.com/en/l/eur

• http://178.172.26.133/egw/GSS_T05_P06/#

• http://178.172.26.133/egw/GSS_T05_P07/#

• http://egradiva.gis.si/web/3.-letnik-geografija/

• http://www.klimadiagramme.de/

• https://skupnost.sio.si/ (potrebno nadaljnje brskanje)

• https://www.youtube.com/ (potrebno nadaljnje brskanje)

• http://geografija-jazon.splet.arnes.si/



Obča geografija Slovenije

• https://www.stat.si/

• https://skupnost.sio.si/ (potrebno nadaljnje brskanje)

• http://egradiva.gis.si/web/

• https://www.youtube.com/ (potrebno nadaljnje brskanje)

• http://geografija-jazon.splet.arnes.si/





10





4. LETNIK



Regionalna geografija Slovenije

• https://www.uciteljska.net (potrebno nadaljnje brskanje)

• https://skupnost.sio.si/ (potrebno nadaljnje brskanje)

• https://www.youtube.com/ (potrebno nadaljnje brskanje)

• http://geografija-jazon.splet.arnes.si/





Splošne storitve, ki so uporabne tudi pri poučevanju in dejavnostih pri pouku geografije



ZRSŠ

• Digitalna bralnica - Zavod RS za šolstvo (zrss.si)

• i-Učbeniki (sio.si)

• GEOGRAFIJA 8 (sio.si)

• GEOGRAFIJA 9 (sio.si)

• GEOGRAFIJA 1 (sio.si)

• Izobraževanje na daljavo, geografija: Splošna gimnazija GEOGRAFIJA – spoznavajmo svet

in domovino (arnes.si)



Arnes

• Ankete: http://kliker.sio.si/kliker.html

• Listovnik: http://listovnik.sio.si/

• Videokonference: http://vox.arnes.si/; https://arnes-si.zoom.us/

• Arnes mapa: http://mapa.arnes.si

• Arnes video: https://video.arnes.si/portal/overview.zul





Drugo

• https://teams.microsoft.com/

• http://www.socrative.com/

• http://drive.google.com

• http://www.moodle.si/moodle/

• www.nearpod.com

• https://plickers.com/

• www.diigo.com

• https://onedrive.live.com/

• http://drive.google.com

• https://kahoot.com/

• https://padlet.com/

• Liveworksheets.com - Interactive worksheets maker for all languages and subjects





11