H3*     107     r€-
Kaj je pozabil Tinček?
Spisal Ivo  Trošt
eš, pa le tako povej, da nismo mi še nikoli nič potrebovali od Nackove htše, Nackovi pa že mnogo od nas. In tisti trak naše Francke naj tvojega očeta nikaj preveč ne staia, veš, tisti trak, ki ga je imela naša Francka včeraj v nedeljo pripetega zadaj na '*itf   koČemajki. Le tako reci očetu, da smo ga mi kupili in tudi plačali.
Kadar pridemo njega vprašat za trakove, pa naj le govori, a sedaj ne; zakaj naŠa hiša in naša Francka in mi in naši trakovi nismo tvojemu očctu niČ na poti! Pa res! Le tako povej, Tinče! Tvoj oče ima tudi sam otroke, pa dosti vas ima in dolgove ima, pa naj nas pusti na miru, prav na miru. Tako! TinČe, Bog varuj, da bi zabil. Le glej! —
Ta ploha besed se je vsula na Nackovega Tinčka, ko je odhajal kakor vsako jutro s piskrom mleka od sosede Nadinke. Kackova liska je bila namreč to leto nekaj dlje jalova, in oče Nacek je moral nekaj dlje kakor navadno kupovati mleko za zajutrek.
Na koncu vsakega meseca je prinesel materi Nadinki Tinček s piskrom tudi dva srebrna goldinarja za mleko, in rad je hodil deček k Nadinovim. Tam se je pomenil z vrstnikom Francetom, s součenko Tončko in z nekoliko mlajŠo Pepco. Sploh so se otroci radovali drug drugega, se igrali, smejali in pogovarjali svobodno pri Nadinu ali pri Nacku. In ko so pozimi ijubeznivo obČudovali v svojih ročicah jakolko, kostanj ali kosec domačega kruha, jim je teknilo brez vpraŠanja, Če so ga dali Nadinova ali Nackova mati.
A danes se je Tinčku ta vsakdanja pot prav zelo zamerila in Nadinova hiša mu je mrzela. Saj je Xadinka tako vpila nad njim, kakor da je on res oče Nacek, ki je nekdaj govoril tiste žaljive besede o brezpotrebnem traku na koČemajki najstarejše Nadinove hčere France.
Saj se menda res nosi preveč košato, dočim kaže Nadinova streha tu-intam gola rebra in prav sumljivo zevajoče udrtine! To je Tinček rcs večkrat slišal doma, vendar ni pojmil, da bi mogel tisti brezpotrebni trak pomašiti vse razpoke in udrtine na strehi.
Zato je stal rnirno s piskrom v roki in milo gledal Nadinko. »To moraš povedati, Tinče, ker ima tvoj oče tako strupen jezik. Le pojdi in povej!« je rekla še enkrat Nadinka.
Deček, dasi je že lani dovršil — in sicer z dobrim uspehom — prvi razred domače šole, je odšel rdeč kakor cvetoči mak in v zadregi kakor ne že davno iz Nadinove hiŠe, pozabivži reči spodobno:  »Z Bogom!«
Zima je bila, v roke ga je zeblo, in tudi ušesa mu je burja kmalu našla pod kosmato kapo, in nič preveč počasi ni stopal mimo studenca, obdanega z debelimi ledenimi sveČami. Se nekaj korakov, in že so se zaprla za njim vrata rojstne hiže. Lop! — Hvala Bogul Zdaj je na garkem!
V tej naglici seveda ni utegnU posebno natančno premisliti, kako bi pred očeta spustil vso tisto strahovito ploho   besed in žalitev, kakor jih je njemu
~&*    108   +*-
v ušesa nasula mati Nadinka. Ko je odložil pisker, ga je tako pošteno zeblo v ošesa, zeblo, da je mislil, da rnu gore. AH roke, roke! Mraz mu je zaŠel za nobte, In vsakdo, komur je že zašlo, ve, da to ni posebno prijetna zabava. Prste treba lizati, kakor lize pes taco, ko ima za kazen zapovedan post; po laseh treba brbati, roke devati v mrzlo vodo, nekoliko zajokati, če ni dru-gače, in v tem času pa gre ozebljina izza nohtov — po svetu.
Nackova mati so tedaj prali v veliki skledi kislo repo za kosilo in so potlačili Tinčku obe roki v dišečo kisavo. A še bolj kisel je bil deček. Solze so se mu lesketale v očeh, in piskal je na ves glas, kakor da ga ima sam par-kelj vkleščah; pa ozebljina le ni hotela po svetu.
O, da! Šla je, Šla in z njo sta Šla začetck in konec Nadinkinega naročila.
Kako naj se Tinček reši tiste strahovite nevihte, kako naj razvrsti be-sede, kako naj bo jezen, kakor je bila mati Nadinka? Tega ne more, ker mu je že šlo izza nohtov. In sosedi je obljubil, da pove, pa sedaj le ne more. Začelo ga je biti skoro sram, da ne ostane mož-beseda. HoteČ si utolaziti nemirno vest, sklene očetu povedati ono stvar, kadar se je prav domisli.
Domisliti se je pa hoče kmalu, če Hog da . . . *         *
O, kako se je Nackovi materi radovalo srce po Tinčkovem odhodu! Da, tako se je radovalo, da je dala ti radosti duška — z drugo ploho besed, ki so pa veljale samo nji: »Na, tako! Pa naj zna Nacek! jaz oblaČim svoje otroke kakor vem in morem, a on naj svoje kakor hoče. Pa res! Zdaj je na-letel. O, to vem, da kar skače od same jeze. Ha, ha! — Bo vedel na miru puŠČati moje hčere, ha, ha!«
Ves dan in ves veder je bil pogovor o sami Nadinkini zmagovitosti, in tudi ponoči se ji je sanjalo o tem.
Nasmehljaj samozadovoljnosti ji je zaigral na licu, ko se je zjutraj ozrla skozi okno v sosedovo hišo, težko pričakaj^, da pride TinČe s piskrom in da ga škodoželjno povpraša, lcaj so rekii oče. Toda danes je priŠla preko Nackovega dvorišča najprej rusodlaka kobila, za njo liska in potem še dve kakor mladi srnici poskakujoči telici, veseleči se zlate svobode; in za vsemi Štirimi se je z dolgim bičevnikom v roki in s kratko pipo v ustih prizibal zloŽno in mirno sam oče Nacek. Počasi je spuščal oblake dima v zrak, potem pa stisnil bičevnik v pest ter z debelejšim koncem odbil nekaj ledenih sveČ od korita, vzel pipo izmed zob in zažvižga!, da bi živina rajša pila: »Fiu —-fiu — fiu — fiu! . . .« Na koncu vseh »fiu-fiu« pa zažvižga prav tako, kakor da bi požvižgaval mojster kos v grmovju.
»Te — te — te! Bes te pocitraj! Glejte, glejte! Kaj tako?« se radovedno povpraŠuje skozi okno gledajoča Nadinka. In ker tudi nji ni vest dala drugače, zgrabi skaf, izlije iz njega vodo pvav brez potrebe v kotel za prašiče, pa hajdt na studenec.
»Dobro jutro, Mica! Pa si pridna, da ti je tako zgodaj premalo vode«. NiČ odgovora. — »Pravim, da si pridna, Mica.   Dobro jutro!« zavpije sosed.
>Seveda bi bilo dobro, ko bi mi ga vsi tako vošČili kakor ne til«
k                                                      ¦->'    109   «~
K          »I, jaz ti ga tako kakor drugi. Saj nismo skregani. KakrŠen imam klobuk,
r   s takim se odkrijern.<
I            Nadinka ni videla, da je ta čas tekel mimo Tinček s piskrom, in Franca
mu je odmerila posodo, pa je zopet odšel.
»Ali me inia za neumno ali pa res ne ve ničesar?« sc je povpraševala Nadinka, ko je Nackova živina zopet stopala v hlev. >Pa vendar govori pa-tnetno kakor po navadi. Kaj torejr«
Liska je šla za kobilo, telici sta Že z gobčki merili ob koritu ledene sveče. Nadinkin škaf je bil že kdaj poln, da je tekia voda preko roba in skozi užesa. Nacek poči z bičem, telici odskačeta domov, in zmrzio se držeč pridc mimo Tinček s piskrom..
>AIi te zebe?« ga vpraša soseda, ne da bi odgovorila Nacku. »I, kaj danes, ko ima eno suknjo več na sebi«, se zopet posili oče, dočim jeTinček pritrdil: ,Mgml' in hitelnaravnost zatelicama,da bi mu ne zašloza nohte. »Včeraj ga je zeblo, ko je prinesel mleka, da ni mogel niti ust odpreti. Cvilil je kakor miŠ.< Nadinki je radovednost zopet razvezala jezik:   »Kaj pa je rekel f«
»I, kaj ? Da jc prijetnejše na toplem, je rekel.« Soseda se je nasmehnila, takisto oče Nacck. Tinček pa je poslušal za domačim oglotn in jc Čutil, da je napravil z vČcrajšnjim moVčanjem dobro delo.