V Ljubljani, 1. velikega srpana 1907,
Leto VIII.
Slavko na potovanju
Vstane Slavko in zazdeha. Kje želodčku Je uteha? nMatu hitro mleka daj, potlej z,meniva se kaj!"
Slavko sc Iep6 umije. mleka sladkega napije, reCe mamki ves razvnet: nZdaj-te grem v siroki svet!"
Hati se skrivaj nasmeje, svojo misH, niL i)e de/e, Stavko stisne ji roko, da srCaeje je slovo.
Gre in stopi na (jvoriS^e, koklja v prahu hrane ULe, Slavko sede v prah, hiti, da si hišico zgradi.
Hišica je brž gotova, deCek gre na pota nova, dalef gre za vrtni plot — velik svei je vsepovsod.
Rodni krov na rodnem dvoru, gore sinje na ob^oru, Slavko glcda in strtnl, niC vei se mu w mudf.
Kdo naj gre po onf stranl, oj, prostrani in neznani, ko ie tuje vse tako, da mu hoče Jok v oko?
Gozd Sumi tam v rahlt sapt, a po njem v rdeCi kapl Skrat se Izprehaja sam: BPridi, Slavko, bom te — haml-
Potok žuboH v daljavi, tubori in deiku pravh ^KHCe te povodoi mož, ej, pa mu tovariS boSJ"
Slavko se plašan obrne, Naj gre dalje, naj se vrne? E, dovoJj je potovaJ, vsak bi še tako ne znatl
Mall tam na pragu čaka, Čaka in zazre junaka: »Slavko, dober dan Bog daj! Ali smo priSli nazaj?"
Radostno oko zaslje, roka se vratii ovije. brez besed in brez solza sta umela se oba.
E. Gangl