1 Ed^i f^A T A C^i TL^T A ■ B M X	A	I ThTonfr SIoven^Drily |
Zedinjenih državahilk M 1 ■ /1 ^^ |%l; /1 B^F ■ ■ ■ ■	/1	Jlk in the United States.:- i\\
I	i VXJLjxxO xxJAV/JL/S	I
g Z»P0lleta......$L50	J K. . aUll „ »_I « »••» Re«l«8.	J.;
"Vil — ■ ii II Lut rioveiiBkin uelavcev v Ameriki«	fi, h ii m i	ii ii '
TELEFON PISAEME: 4687 COBTLANDT. Entered m fecond-Clan MatUr, BopUmher SI, 1903, It the POft Office aft How York, H. Y, under th* Act of OonffTMi Of Maroh % 187».	TILKFON PISABRX; 4887 OOBTUkNDT.
NO. 255. — ŠTEV. 255. NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 90, 1916. — PON 1ELJEK, 30. OKTOBKA, 1916.	VOLUME XXIV. ~ LETNIK XXIV.
Nemške čete so naletele na hud ramunski odpor.
VROČI ARTILERIJSKI SPOPADI. — BOJNA SREČA | SE JE ZAČELA OBRAČATI NA STRAN RUMUNOV. — RUSI POROČAJO, DA SO ODBILI VEČ SOVRAŽNIKIH NAPADOV. — AVSTRIJCEM SE JE POSREČILO ZAVZETI NEKAJ VIŠIN PRI ORŠAVT. — BOLGARI IN NEMCI ZASLEDUJEJO UMIKAJOČEGA SE SOVRAŽNIKA. — BIVŠI ŠEF NEMŠKEGA GENERALNEGA ŠTABA PRI KIMPOLUNGU.
Bukarešt, Rumunsko, 29. oktobra. — Vrhovno poveljstvo rumunske armade je izdalo sledeče poročilo:
—	Severna in severnozapadna fronta: Pri Bizazu je prišlo do vročih artilerijskih spopadov. V dolini reke Pro-tus se ni ničesar posebnega pripetilo. Operacije v dolini Buzecu ovira slabo vreme.
V	dolini reke Progve je vprizoril sovražnik na nas več hudih napadov, katere smo pa z lahkoto odbili ter zasedli goro Unhimare. Vzhodno od Alute je koncentriral sovražnik močno armado, katere prednje straže so se že spopadle z našimi. V kratkem se bo vnela splošna bitka, ki pa ne bo tako kinalo končana.
V	Juil dolini so stopile naše čete v ofenzivo. Sovražnik se je začel umikati v gore in mi ga neprestano zasledujemo. Vjeli smo deset častnikov in 250 mož ter poleg tega zaplenili tudi veliko vojnega materijala.
Na ostalih frontah je položaj neizpreinenjen.
Bukarešt, Rumunsko, 29. oktobra. — Ob rumunsko-sedmograški meji so odvzeli Rusi in Rumuni Nemcem troje važnih postojank. Istotako se je moral sovražnik tudi v Juil dolini umakniti. Rumuni so zaplenili dve havbični bateriji.
Bukarešt, Rumunsko, 29. oktobra. — Rumunski vojaški strokovnjaki ne pripisujejo operacijam v Dobrudži posebne važnosti. Pravijo, da je za celo Rumunsko velikanskega pomena, ker so rumunske armade ob sedmograški
meji uspešne.
Rumuni bodo v najkrajšem času dobili še veliko množino čet iz Rusije in z njihovo pomočjo jim bo mogoče zo-perstaviti se Mackensenu in Falkenhaynu.
Petrogrftd, Rusija, 29. oktobra. — Poročilo, ki ga je izdalo vrhovno poveljstvo ruske armade, se glasi:
—	Na sedmograški fronti smo odbili vse sovražniške napade. V dolini Uzul smo vjeli 10 častnikov in 900 mož.
V	dolini Buzeu so zasedli Rumuni goro Guluta-Gere-luj. Severno od Kimpolunga smo zasedli mesto Ličesi. Pri tej priliki smo vjeli 300 nemških vojakov.
V	dolini Alute so Rumuni za deset vrst napredovali.
V	Dobrudži se ni zadnje dni položaj posebno izpre-menil.
Sofija, Bolgarsko, 29. oktobra. — Vrhovno poveljstvo bolgarske armade razglaša:
—	V Dobrudži neprestano zasledujemo umikajočega se sovražnika. Sovražnik se neprestano umika ter skuša dospeti do pontonskih mostov pri Hiršovi in Brajili. Napo! dograjen pontonski most pri Iliršovi so Nemci že razdejali.
Berlin, Nemčija, 29. oktobra. — Rumunske čete nudijo Nein<*em in Avstrijcem na rumunsko-ogrski meji močan odpor. Nemške čete, katerim poveljuje general Falken-hayn in ki so dospele že do Kimpolunga, zamorejo le počasi napredovati.
Sofija, Bolgarsko, 29. oktobra. — Iz Carigrada poročajo, da so vjeli zadnje dni Turki v Dobrudži nad tisoč ruskih vojakov in razen tega zaplenili tudi precej vojnega materijala.
Dunaj, Avstrija, 29. oktobra. — Fronta avstrijskega prestolonaslednika Karla Franca Jožefa: — Južno od Ve-restorony in Cervene veže so avstrijske in nemške čete zavzele več višin, s katerih je mogoče kontrolirati Oršavo.
Paris, Francija, 29. oktobra. — Nemški zrakoploveij vprisarjajo neprestano napade na Bukarešt. Med prebival- j stvom je že parkrat nastala velika panika. Ljudje beže v j Jaso. Nekateri pravijo, da je v Jaso pobegnilo že nad 301 riununskih poslancev.
Paris, Francija, 29. oktobra. — Rumunom ni kazalo drugega kot prepustiti sovražniku ozemlje med Donavo in Ornim morjem. Zadnji ostanki, ki se nahajajo v severnem delu Dobrudže, si prizadevajo pravočasno prekoračiti Donavo ter dospeti na levi breg. Tam se bo v najkrajšem času koncentrirala močna rumunsko-ruska armada, katere naloga bo zavstaviti prodiranje bivšega šefa nemškega generalnega štaba, generala Falkenhafna. Rumuni so uver-jeni, da je njihova edina rešitev, če preprečijo centralnima državama prodiranje iz Sedmograške. Kakorliitro se jim bo to posrečilo, bodo začeli prodirati proti jugu, in ee bo mogoče, odrezali gen. Mackensenu pot iz Dobrudže.
Rusi neprestano pošiljajo Rumunom nova ojačenja. Kuiiiunsko prebivalstvo se je vsled zadnjih zmag rumunske armade precej pomirilo in trdno zaupa v zmago. Nemci so mislili, da bodo Rumunsko lahko tako preplavili kot so preplavili Srbijo. Zdaj so gotovo že izprevideli, da so delali račun brex krčmarja.
Ob Črnem morju vlada mir. ' " * ' ' * • - !
L	. \t . . :: ■ .	.. '. ■ ' . . . .	i
Nemčija se je zmotila.
Angleški admiral Lord Bwesford pravi, da bi Nemčija lahko v 60 limth Tnifijffl^ ako....
Washington, D. C.. 29. oktobra. { Admiral Lord Beresford je pisal kolouelu Robertu M. Thoinpsonu, predsedniku Mornariške Litre v Združenih državah, da je imela Nemčija pričetkom vojne velikansko priložnost zmapati, Nemei bi bili lahko v Parizu ter tako prisilili Francijo, da bi sklenila mir žnjimi ter nato že na Rusijo vda-rili. "Ona bi nas prisilila na kolena v nekaj mesecih", pravi angleški admiral.
Pismo admirala Beresforda se na nekem mestu elasi:
"Želel bi, da bi me ljudje poslušali pred vojno. Jaz mislim, da bi »c dalo lahko preprečiti; vendar, ušli srno velikanski nevarnosti, kajti, ako bi Nemci poslali napram nam, kar bi mogli, ne da bi bili nam prej napovedali vojno, — ako bi napadli naše ladje, bi nas v kratkem spravili na kolena. Nemci bi lahko v prvem tednu potopni najmanj en tisoč parni-kov, in če bi mi prav imeli trikrat več dtadnoughtov, bi nam nič ne pomagali. Jaz sem to vedno pravil našim ljudem in vam".
Dalje navaja kake načrte so Nemci imeli.
"Ako bi Nemci izpeljali načrte, ki so imeli izdelane, bi bili prišli v Pariz in prisilili Francijo, da bi sklenila žnjimi mii^.in kmalu nato bi bilo pa lahko v Petrogradu ter tako potali vladajoča sila v Evropi, mogoče za eno stoletje."
Japonski poslanik pri pj*edsed-irflra.
Arirary Park, N. J., 29. oktobra. Vikomte Almano Sato, ki je ravnokar prišel v Združene države kot poslanik za Japonsko v Wash-ingtonu, je prišel sem, da se bo sestal s predsednikom Wilsonom v Shadow Lawn ter se mu predstavil.
Rasnašalei brzojavk bodo mogoče zastavkali.
Poročali smo, da so se v New Yorku organizirali dečki, ki raz-našajo brzojavke. Pisali smo tudi-di, kako slabe razmere vladajo pri tem delu. Dečki bodo potom svojega odbora kmalu poslali družbi svoje zahteve, nakar bodo okoli Božiča, ako se jim ne bo ugodilo, zastavkali, kajti takrat bodo imeli najboljšo priložost, da bodo prisilili družbo, kar takrat imajo brzojavne družb? veliko posla.
Pozor, pošiljatelji denarja!
Vstal negotovega dostavljanja poste, ki je namenjena iz Amerike v AvHtrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne potil jat ve do preklica le pod pogojem, DA SE VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAR NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati zamorejo le zamude. Mi jamčimo za vsako denarno pošlijatev toliko časa, da ne iaplača na določeni naslov. Istotako nam Jamčijo zanesljive ameriške i banke, s katerimi smo sedaj v zvezi | radi vojne in radi sigurnosti pri po-Siljanju denarja.
Cene:
j K	f	K	9
10.... 1.50 | 11»____ 15.60
1 IG---- U.15 ! 130---- 16.90
30.... 2.75 j 140.... 18.20 25.... 3.40 j 150.... 19.50
30.... 4.05 j 160____ 20.80
35.... 4.70 j 170____ 22.10
40---- 5.55 j 180____ 23.40
45.... &00 j 190____ 24.70
60.... 6.65 j 200.... 28.00
55---- 7.25 j 250____ 32.50
60.... 7.90 | 300____ 39.00
65.... &55 I ' 350.... 45.50
70.... 9.20 j 400____ 52.00
75---- 9.85 j 500____ 65.00
80---- 10.50 j 000____ 78.00
85---- 11.15 j 700____ 91.00
90.....11.80 | 800____104.00
100.... 13.00 | 900____117.00
110.... 14.30 t 1000____129.00
Ker aaadaj cene denarju skoraj vsak dan menjajo, smo primorani računati po najnorajfiili cenah in borno todl nakazovali po njih. — Včasih se bo zgodilo, da dobi naslovnik kaj več, včasih pa tndl kaj manj. TJst dospe na zapad ponavadi par dni kasneje In med tem, ko doM naslovnik list ▼ rote, se pri ms osm aorda še icftnt spraaene.
Ruska fronta.
Kemika Stohod teto je predmet napada. — V Votfaji ae vrše artilerijski in infaafeavvjaki boji
Berlin, Nvmčija, 29. oktobra. — Rusi so pričeli napadati nemško Stohod črto. zlasti hudi boji so se vršili pri Lutsku.-'Nemško uradno poročilo se glasi, da so se vsi ruski napadi panesrečili.
Petrograd, Rusija, 29. oktobra. Ruski vojni urad danes naznanja, da so imele ruske čete precejšnje uspehe pri reki Stavok, nekem pritoku reke Stohod, Volinja.
Na ostalih delih fronte se vrše vedno manjši in večji boji, ki so pa zdaj še neodločilni.
Berlin, Nemčija, 29. oktobra. — Tukajšnji vojaški kritiki so se pričeli zadnji čas pregovarjati, ako je mogoče, da bi se ruska moc zopet pojavila na vzhodni fronti.
Nekateri pravijo, da se ne sme misliti, da ni mogoč.e Najbrže Rusi ne bodo zopet tako kmalu prr moči, ker jim gotovo primanjkuje municije in orožja, katerega ne morejo v toliki meri dobivati iz zavezniških držav, Japonske in Združenih držav kot ga lahko porabijo.
Nekateri so celo tako drzni, da pravijo, da je mogoče, da mislijo ruski državniki na mir. '
"(Srna lista".
Anglija je odgovorila na amebiško noto od 28. julija. — Kakšna je vsebina? — de ena nota.
Washington, D. C., 29. oktobra. Državni department je dobil od angleškega poslaništva noto, 6 katero angleška vlada odgovarja na ameriško noto od 28. julija glede takozvane "črne liste".
Anglija ni čisto ugodila zahtevam Združenih držav, pač pa pravi, da se bo dalo najti kake pripomočke, da se bo-celo stvar nekoliko oblažilo v prid onih, ki so vsled liste prizadeti.
Popolnoma gotovo je, da bo romala v London še ena nota v najkrajšem času. Kaj bo vlada vkre-nila napram Angliji, nihče »3 ve. Tajnik Lansing ni hotel tozadevno ničesar izjaviti. Niti ni znano, kdaj se bo dalo v javnost vsebino angleškega odgovora.
Francijo dobro odirajo^
Baltimore, Md., 29. oktobra. — Francoska državna železnica je naročila pri Bethlehem Steel Co. v Sparrows Point 50,000 ton tračnic, ni sicer po $55 tona.
Ta cena je $25 nad uormalo. — Tračnice bo treba dostaviti prihodnje leto.
Mr. in Mr. Hughes v smrtni nevarnosti.
Ogdensburg, N. Y., 28. oktobra. Mr. in Mrs. Hughes, republikanski kandidat za predsednika in njegova žena sta bila danes v smrtni nevarnosti, ko bi kmalu njegov vlak trčil skupaj z nekim drugim vlakom.
Iz Grške.
Kralj Konstantin se ije moral n-kloniti zahtevam zaveznikov. — Trije armadni sbori odpoklicani
Atene, Grško. 29. oktobra. — Pred kratkim so zavezniki zalite vali. da mora grška vlada posla ti vse one čet. ki bi v gotovem slučaju lahko ogrožale zavezniške vojake, na Peloponez.
Kralj se ie nekaj časa temu po velju odločno protivil. slednjič je pa vendarle zapovedal. da naj odi dej o tretji, četrti in šestnajsti ar madni zbor iz Tesalije na Pelopo nez. Premstitev se bo izvršila 3 novembra.
Zadnje dni je bilo pri kralju vet angleških in francoskih diplomatov, ki so ga najbrže pregovorili
Kraj Korica se je pridružil re volucionarnemu jribanju, kateremu načeluje bivši ministrski pred sednik Venizelos.
Atenskemu prebivalstvu je za čelo primanjkovati hrane. Vzrok tega je zelo slaba letina ter gospo darstvo zaveznikov. Zavezniki s< namreč zaplenili skoraj vse zalogi žita in drugih živil.
Pred kratkim so bili zastavkal uslužbenci cestnih železnic. Vče raj je bila stavka končana. Sko raj vsi uslužbenci so se vrnili n; delo.
Poveljnik zavezniškega prodov ja .v gršk_»m vodovju je spreje danes v avdienci župana mesta Pire j. Župan je imel dolg govor, katerem je rekel med drugim tud sledeče:
Naročili so mi, da vam izročin najprisrčnejše čestitke. Francosk« brodovje je bilo vedno naš zaščit nik.
Ministrski predsednik Lambro: je brzojaval grškemu konzulu a Aleksandriji. da naj se takoj vrni domov. Grški konzul, ki je velil« pristaš revolucionarnega gibanja je vprašal bivšega ministrskegi-predsednika za svet, če naj se vrne v Atene ali ne.
Vladni krogi se vsled tega siln< jeze. Konzul bo najbrže odstav ljen.
Poziv na večje časopise.
Italijanski list (iBulletino delit Sera" je včeraj pozval vse večjr časopise, da postopajo s papirjen. bolj ekonomično ter tako poma gajo manjšim časopisom, da jim ne bo treba radi draginje papirjf povišati cene, oziroma prenehati izhajati.
Lastnik omenjenega lista pra vi, da bo moralo mnogo manj šil listov, zlasti onih, ki se jih tiski v tujih jezikih, prestati z izhaja njem.
On pravi, da največji časopisi ne izidejo na praznike, kot n. pr. ne Zahvalni dan, o Božiču. Novem letu itd., in sicer,to iz ekonomičnih kakor tudi iz patriotičnih ozirov.
40 ranjenih vsled eksplozije v Rimu.
Rini, Italija, 29. oktobra. — O-koli štirideset oseb je bilo ranjenih, težko oziroma lahko, ko je nastala velika eksplozija v neki tovarni v Rimu.__
Pošiljateljem denarja!
Vsled zelo slabe postne zvese svetujemo rojake« psMIJiM sdaj dtmmr v din d—a viae pe bmžitom brzejavu.
Natančno smo poizvedel!, da pridejo take pošilja t ve za današnje razmere hitro. Za naslov se računa 05 centov za vsako besedo. Najboljše je, da se nam pota je $1.00 za vsak naslov; ako bo kaj preveč ali premalo, bomo poslali nazaj osiroma pisali za primanjkljaj.
Brezžične poSlljatve gredo vse v Nemčijo, od tam na Dunaj, odkoder jih odpošljejo na določeni naslov.
Potrdil o izplačilu se zdaj iz stare domovine ne more dobiti, toda banka K. K. Priv. Oesterr. Credit Anstalt na Dunaju poroča, da zahteva in dobi od poste za vsako izplačilo takosvan Payee's receipt, t. j. potrdilo s pečatom zadnje poŠte in lastnoročnim podpisom prejemnika ali poštarja. Vsa ta potrdila omenjena banka zbira in hrani ter jih bo poslala sem, ko bo poštna mu zopet vre jena.
Oposarjamo, da je mogoče po brezžičnem brzojavu poslati le okrogle svote kot so spodaj navedene in še naprej do 10.000 kron.
Za take pošiljatve se naj nam pošilja le poštne Money Orders la denar i t gotovini, kajti privatnih čekov za brzojavne pošiljatve ni mogoče ■prejemati.
SPODAJ OZNAČENIM CENAM JE TBEBA PKIČTSTI ŠE $4Jt ZA BRZOJAVNE SHOfiKE.
Naslov se mora Jasno napisati ln dodati: peilje mi ee bnsjavae. <
K: 100.00.......... $13.00 ! K: 000.00.......... $ 78.00
K: 200.00.......... 20.00 t K: 70000.......... 91.00
K: 300.00.......... 39.00 ] K: 800.00.......... 10100
K: 4004».......... 52.00 j K: 800.00.......... 11T.00
K: 500.00.......... 6&00 j K: 1000.00.......... 1204)0
TVRDKA mix 8AXSEB, IIIit,	. ..	Uničil
Avstrijski parlament
MOGOČE JE, DA SE BO AVSTRIJSKI PARLAMENT SESTAL. — O MIRU NI NOBENEGA GOVORA. — GOSPODSKA ZBORNICA NOČE, DA BI SE SESTALA POSLANSKA ZBORNICA.
Dunaj, Avstrija, preko Londona, 28. oktobra. — Politična situacija je po umoru ministrskega predsednika Stuergklia postala taka, da je možnost, da se bo avstrijski parlament sestal, kajti vlada zdaj uvidi, da je treba, da se to dopusti, ker sicer se preveč razburja politične duhove.
Nekateri voditelji so bili mnenja, da bo gotovo prišlo v parlamentu do prizorov, kakršni so se dogajali pred vojno, katerih povzročitelji, so bili razni člani manjših strank. Taki dogodki bi gotovo zelo škodovali deželi, vsled česar se je pričelo delovati na to, da bi se dobilo od dotičnih članov zagotovila, da ne bodo poskušali napraviti zopet takih nemirov kot so jih delali pred vojno.
Ta korak so parlamentarični voditelji storili z ozi-rom na dejstvo, da je avstrijski parlament zelo liberalen.
Znano je, da so pričeli nekateri člani parlamenta kri dzirati vlado, kar bi bilo pa za zelo ngodno. ako bi dobili ti ljudje moč do časopisja, kajti vlada nima pravice, da bi preprečila, da bi poročila o sejah v parlamentu ne prišla v javnost. Ta sistem je bil sicer neškodljiv v mirnih Gasili, toda je jako nevaren v sedajnjih časih, kajti izrazi kakih neodgovornih in enostranskih članov bi napravili napačne nazore doma, kako tudi v drugih deželah.
Associated Press je doznala, da, ako se bo parlament sestal, ne bo dovoljeno govoriti o miru, temveč se bo razpravljalo le o finančnih vprašanjih in sploh o notrajnih zadevah. Razume se, da nima vlada nobenega mirovnega programa.
Vlada ni dozdaj glede zasedanja parlamenta še ničesar naznanila.	\
Dunaj, Avstrija, preko Londona, 28. oktobra. — Sko-ro.gotovo je, da bo dr. Koerber, zdaj avstro-ogrski finančni minister, sledil grofu Stuergkhu kot ministrski predsednik.
Dr. Koerber je bil včeraj pri cesarju, danes je šel pa v Budapešto, kjer se bo sestal z grofom Tiszo.
Dr. Koerber je popolnoma gotovo takoj pripravljen sprejeti mesto avstrijskega ministrskega predsednika, toda tozadevno še ni bilo uradno naznanjeno, kajti hoče imeti garancije, da bo imel v vseh stvareh popolnoma proste roke.
Ako bo dr. Koerber postal ministrski predsednik, potem bo prišel na njegovo mesto dr. von Spitzmueller, ki je ^daj trgovski minister. Oba moža sta prišla v avstrijski kabinet pretekle spomladi, ko je prišel na površje skoro Čisto nov kabinet.
Govori se, da se bo parlament sestal. Te dni se vrše konference političnih voditeljev, pri katerih so se skoro sporazumeli, da se ne bo vlade kritiziralo. Precej jih pa je še, ki pravijo, da je zasedanje parlamenta nepotrebno. — Zlasti gospodska zbornica zelo nasprotuje, da se he bi parlament zopet sestal.
Ako se bo parlament sestal, bo treba pobrati iz par-'amentaričnih prostorov vse ranjence, ki zdaj notri zdravijo.
■-o--
1 Zahodna fronta.
ANGLEŽI IN FRANCOZI SO USPEVALI. — NEMCI SO VPRIZARJALI NAPADE, TODA NJIHOVE ŽRTVE SO BILE ZASTONJ. — STOTNIK BOELKE JE UBIT. — KAJZERJEV PRIVATNI VLAK NAPADEN.
London, Anglija, 29. oktobra. — Angleži in Francozi so danes vprizarjaii napade na vas Le Transloy, najbolj močno obrambno točko, ki jo še imajo Nemci na poti proti Bapaume. Angleži so v teh bojih izgubili dva oklop-na avtomobila, toda pri tem so zavzeli važen sovražni za-kop. Francozi so tudi nekoliko napredovali južno od vasi.
Poleg tega so pa francoske čete napredovale pri Blanches, ki se nahaja v bližini Peroime, cilja francoskih operacij.
Pred Verdunoin ni bilo posebnih aktivnosti, le artile-rija je gromela cel dan.
Berlin, Nemčija, 29. oktobra. — Na sommeskem bojišču so bili hudi boji, napadali so sovražniki, toda uspehov niso imeli, poslali smo jih vedno nazaj z velikimi izgubami.
Pred Verdunom ni bilo drugega kot artilerijski boji, ki pa niso povzročili v situaciji nobene izpremembe.
London, Anglija, 29. oktobra. — Reuterjeva poroče-valna agencija je dobila iz Berlina poročilo, da je bil ubit sloviti nemški zrakoplovec stotnik Bolke. S svojim strojem je zadel v nek drugi zrakoplov v soboto popoldne, nakar je priletel na tla ter se ubil.
Paziš, Francija, 29. oktobra. — Iz Curiha poročajo, da je nek zavezniški zrakoplovec vrgel par bomb na kajzer-jev privatni vlak. Ena bomba je ubila strojevodjo« _ , m
"GLAS NARODA"
(Skrrtnlan Dally.)
Owned published by tbt
I L O T I I I O PUBLISHING O O M P A H Y
WLAJOC BAKKEB. President,_DOTTTB BENBDg, TliiWim.
at Bndom of the eorporttloB and addresses of abor« offloen:
82 Oortiandt Street, Bofoogfa of Manhattan, New York City, N. Y.
C« celo leto velja llat m Ameriko th Za pol leta aa mesto New York.., 2.00
Oaoado	980.> Za Evropo za vse leto.......... 190
Ca pol leta................... 1-50 Za Evropo za pol leta...............2JBS
Ca eelo leto aa mesto New Yortc.. 4-00 Za Evropo za četrt leta*......... 1.70 ]
-GLAS NAHODA" Izhaja vsak dan lzvzemM nedelj ln praznikov.
1 - 1 -i. i -——i
"O LAS NARODA"
("Voice of the People") taread Svery day except Sundays and HolMaya.
__Subscription yearly $3.00._
Adrwtlsement on agreement._ _,
Dopisi bres podpisa ln osebnosti se ne prlobčnjejo.
Denar naj m trtagovoll poSljatl po — Money Order. tri (pranembl kraj* naročnikov prosimo, da se nam tudi pnjiojc MvaHHc naznani, da idtreje: najdemo naslovnika.
Dopisom ln pošlljatvam naredite ta naslov:
"GLAS NARODA" K Oortiandt Ht.	New York City.
Telefon 4687 Oortiandt.
SUB M
V pojasnilo.
Slovenci, ki živimo v Ameriki, poznamo razmere v j domačem kraju bolje kot razmere v Združenih državah.
Kljub temu pa se nam včasih kot blisk razodene resnica, kateri komaj vrjamemo. Zgodi se včasih nekaj, kar| bi bilo v starem kraju popolnoma nemogoče in izključeno.
Vzemimo slučaj, da bi priobčil ljubljanski klerikal-j ni 4'Slovenec" velik oglas v prilog kandidata liberalne stranke. Oglas je oglas, treba ga je plačati in uredništva ^iiso odgovorna za vsebino oglasa.
To načelo velja tudi v starem kraju, a od načela pa do izvajanja načel, je veliki korak, katerega doma še ni- j so premerili.
Kar bi se zdelo doma popolnoma nemogoče, je tukaj v Združenih državah dejstvo.
Najbolj izraziti organ sedanje demokratične administracije je newvorski "World", eden najbolj uplivnih ameriških listov sploh.
Zdaj, tik pred predsedniškimi volitvami, ko je politično nasprotstvo med strankama najbolj izrazito, vidimo j v takozvaneni "dvornem" organu sedanje administracije' oglas — republikanske stranke, v katerem se opisuje sialic strani sedanje vlade ter se obenem obeta narodu popolni pogin, ako ne izvoli republikanskega kandidata.
Kot smo že v nekem prejšnjem članku omenili, se o-mejuje boj glavno na tarifno vprašanje, in tudi ta oglas obravnava v prvi vrsti tarif.
Kaj je do vedlo''upravo tega lista do tega, da priobču-je oglas svoje največje nasprotnice, namreč republikanske stranke t Popolnoma izključeno je, da bi prišlo vpo-štev financielno vprašanje, kajti za oglas se gotovo ne plača toliko, da bi mogla močna demokratična stranka v resnici pretrpeti izgubo, ki bi nastala, ako bi nekateri izmed citateljev tega lista ta oglas upoštevali ter skočili v nasprotni tabor.
To postopanje tudi ne izvira iz omalovaževanja nasprotne stranke ter iz samozavestnega prepričanja, da ne more ogkis nasprotne stranke absolutno ničesar škoditi in da se ga vsled tega lahko sprejme v svoje predale.
Tako ravnanje je izraz mišljenja in prepričanja večin«' ameriškega naroda, ki je vsaj v političnem oziru tako napredoval, da se ne boji odprtega strankarskega boja ter nima tistih malenkostnih naziranj glede svojih političnih nasprotnikov.
Amerikanec ne pozna strankarskega prepričanja razen na političnem shodu in pri volitvah.
To je tisto dobro in tisto napredovano stališče, o katerem ni pri nas v starem kraju ne duha ne sluha.
Kako neznansko malenostno in naravnost blazno bi bilo, ako bi nam kdo povedal, da se dva Amerikanca sovražita, radi tega, ker je prvi republikanec, drugi pa demokrat. Tudi ne razpravljajo o političnih vprašanjih po javnih prostorih, gostilnah in salonih kot je to navada pri Slovencih in drugod v Avstriji.
Edino torišče za razpravljanje o političnih vprašanjih so prostori, v katerih se zbirajo politični klubi te ali one stranke.
V splošnem pa ima človek tu tisoč znancev in dobrih prijateljev, a niti o enem skoraj ne more reči, če je pristaš te ali one stranke.
S tem pa še ni rečeno, da je narod politično nezaveden, kajti v več kot stolet ju popolne svobode si je pridobil več politične zrelosti kot jo imajo vsi drugi evropski, —j, drugače bolj napredni narodi.
To je ono dobro v tej deželi, iz katerega izvora dru- i go veliko dobro, namreč to, da se ne zanaša političnih bo-jev v privatno življenje in da nima.nadalje versko vpra-j šauje nikakega upliva na politiko.
Kjerkoli posega verstvo v politični boj, tam je jasno, j da se bo zanesel strankarski boj tudi v družabne in celo j v družinske odnošaje.
Kaka rakrana na narodnem telesu je tako politika-renje v privatnih in družinskih krogih, nam dokazuje naš 1 lastni slovenski narod, ki je tekom zadnjih petdeset let vsled malenkostnih strankarskih bojev zamudil skoraj polovico tega, kar bi bil lahko dosegel, če bi bila politika javna, ne zasebna stvar.	~	r
_ ^ Izgubil pa ni le tega, kar bi bil lahko pridobil zasef 5]
l" iuiJf <	_
temveč izgubil je tudi ugled in upoštevanje pri vladi, kateri je slučajno podrejen, .
Vsled onega nesrečnega politikarjenja je postal količina, ki se oblastnikom ne zdi vredna vpoštevanja, — oblastnikom, ki črpajo is tega otročjega političnega boja svojo moč ter grade na tej brezmiselnosti svojo nadvlado.
Slovensko časopisje v Ameriki se je v tem oziru precej priklopilo splošnemu naziranju ameriškega časopisja.'
Vsak poizkus, da se prenese starokrajski politični boj, to je donkišotski boj med liberalci in klerikalci, na ameriška tla, se je izjalovil in to tako temeljito, da se ni nikdar več v zadnjem času poskušalo znova zasnovati ka-' ; ko slično nasprotje.
Načelo Amerikanca je: vsakemu svoje, vsak zase, — Bog za vse. To se pravi, da se nobenemu ne skuša odvze- j ti lastnega prepričanja in da se vrši strankarski boj le za : principe in pa za resnična praktična vprašanja.	,
V platformah obeh strank ni nikake idealistične navlake, temveč se razpravlja le o narodno-gospodarskili načrtih, katere misli uresničiti stranka.
Vsakemu, ki je natančno prečital naša dosedanja iz-j vajanja, bo jasno, zakaj smo se odločili izdajati znaineni ! te in vsega upoštevanja vredne originalne članke, katere smo dobili s posredovanjem dr. Županiča od dr. Bogumila Vošnjaka, slovitega in mnogoobetajočega mladega slovenskega učenjaka.
Kot član slavne Vošnjakove družine, v kateri so bile slovanske tradicije vedno žive, se je mladi Vošnjak predvsem zanimal za razmere med različnimi slovanskimi na-; rodi in kot tak je tudi zdaj na strani onih. ki žele pribori-1 ti naši domovini in našemu narodu boljše in srečnejše' dni.
Naša stvar ni kritizirati ali ocenjevati njegova izva-| janja.
Spis je veren izraz mlade in po vsem lepem hrepeneče slovanske duše in kot takega naj ga sprejmejo tudi naši čitatelji.
Razočaranja, katerih bo Vošnjak tekom svoje bodo-, čo karijerc gotovo deležen, bodo brezdvoma v precejšnjem obsegu korigirala njegova sedanja naziranja, a kot že re-| ceno, ni naša stvar razpravljati o tem, ter predstavljamo članke našim čitateljem kot dokumente iz velike in krvave' svetovne vojne.
i __•__:____
i: Novice iz stare domovine.
Jadransko in črnogorsko vprašanje.
"Slovenec" z dne 9. septembra prinaša članek kako je Črnogorci ski kralj Nikita potoval v Itali-| jo. da si? pojraja v pojyledu jugoslovanskega vprašanja. (?) Italija baje stavi zopet ostro zahteve in zahteva popolno nadvlado v Jadranskem morju. Srbi se več ne protivijo in bi bili zadovoljni, da dobijo svojo prejšnjo zemljo. (?) Vprašanje o Črnigori dosedaj še ni rešeno.
Kral j Nikita je po posvetovanju v Parizu odšel v Italijo, da se tam posvetuje.
Članek o Slovencih.
"Slovenec" poroča, daj e 'Glasnik Pol ski e' prinesel jako skrbne sestavljen članek o Slovencih in o svetovni vojni. V članku se trdi, da so Slovenci borijo proti Iitaliji za svoj narodni obstanek.
Okoli Gorice.
"Solvenec" z dne 7. septembra pišt1:
Divizijski kaplan prof. Lavrič javlja spletskemu listu "Narodno . Jedinstvo" sledeče:
"Naše žrtve za Gorico so manjše kot laške. Za Gorico so žrtvovali Italijani na tisoče svojih najboljših sinov, medtem pa bdijo naši vojaki nad Gorico. Iz višine gledamo kretnje sovražnika in zremo na ruševine Goriee. Prepričani smo, da so prišli Italijani v Gorieo, da zapojejo "miserere" '; nad svojo propagando in inreden-1 tizmom, in potem pa odidejo odkoder so prišli." Dajte narodu, kar je narodovega.
"Edinost" piše dne 8. septembra :
Ponovno zahtevamo, da se usta novi slovenski program za bodočnost. Ali v resnici nismo veliki dovolj, da bi razumeli čase? Ako moramo dajati cesarju v taki meri to, kar je njegovega, pobrigaj-mo se tudi, da bodemo dali tudi narodu to, kar je narodnega. Bo-; jimo se, da# nas naši brat je v tem pogledu ne razumejo!
Turške zastave v Zagrebu.
.i "Novine" z dne 17. septembra poročajo:
j Radi velike bulgarsko-nemške-j avstrijske zmage nad Rumunci je j uprava državnih železnic v Zagre-j bu ukazala, da se razobesijo na kolodvoru turška, madžarska, avstrijska in nemška zastava! Heil!
n* Sunku.
Poroča se: Kraljeva kotarska o-blast je kaznoval:* nekatere osebe v Sušaku, ker so imele razsvetljeni fifcSSi ti KtedajQ m morie. .
Tržaški vodovod.
"Edinost" z dne 17. septembra' piše:	j
Iz objavo, katero je dal vladni* komisar tržaškemu prebivalstvu.' j se vidi, da so Italijani porušili tr-_ žaški vodovod na Brojeniei. Komi-j sar poživlja ljudstvo, da pije vodo . i/, vodnjakov, katerih je v Trstu . in okolici kakih 4000, toda jy tre-' , ba vodo dobro prekuhati, da se noj . razširijo razne bolezni. Strogo je
*	zapovedano zapirati vodnjake. j t
i	Bolezni v Trstu.
"Edinost" z dne 17. septembra' poroča:
Od 12. tega meseca so je pojavi-j i lo v Trstu 42 slučajev tifusa-in 11' slučajev šarlaha.
Zaplenjeno premoženje.
Z dne 14. septembra "Slovenski Narod" v Ljubljani poroča: i
*	Deželna sodnija v Gradcu ji ■ j odredila, da se zapleni premože-'
nje Petra Panjana, vojaka dežel-nob rah be in posestnika v Sodev-1 cih, občina Radene<\ okraj Orno-' i melj radi zločina dezertacije k so-' vražniku!
>
To in ono.
Neko'poročilo z Dunaja se g!a-, si. da se no bo v Avstriji poljga-j ( mije (t. j. ako ima kdo več žena.!
ali pa. če ima kaka žena več j . mož) voč smatralo za nepostavno - in kaznjivo.	j
Lepa reč! Na ta način bo mogoče preskrbeti "kamonenbfter"
za v bodoče!	•
* * *
Nek znanec je -dobil iz starega kraja 'nsnvo. v [katerem mu piše-j jo iz Ljubljane. da je veliko po-i manjkanje. Obenem mu ;>„ pišejo, i da je njegov brat zbodel v bolni-> ci, ker je mioral vedno meso jesti.	j
Bolnim vojakom dajejo toliko . mesa, <la zbolijo, ker so preveč siti, ljudje morajo pa vtradatia in ( žvečiti zetišča, — pa veseli so,' ako jih dobijo za draig denar. 1
* * * i
Nefc nevrvorški list je prinesel
sledečo pametno notico: "Ako bi i bil danes v Združenih državah nemški ataše j Boy-Ed in vodilne (kampanje ter še enkrat karakte-' ' riziral Amerikanec z "blocdsinige \ankee*", bi mu ne mogel nihče . zameriti."
Pod*>irauro. ' * * •
Ko se je Teddy Roosevelt mudil -te dni v Detroitu, Mfch., m i držal svoj govor, je nek Witsonov pristaš zafclieal med .govorom: "Hooray for Wilson!" — ali
rfcyifi ffilsatt]^_____,
Raizume se. da to Rooseveltu ni biio prav, nakar je pričel bolj bruhati kot govoriti iz sebe sledeče besede: "Živio oini. ki so bili potopljeni z Lusitanijo! Živio o-skrunjetne žene v Mehiki! Živio možje, ki so jih Mehikanci pomorili!"
In potem je pa še rekel. da, ko je bil on predsednik, se ni kaj takega dogajalo, rekel je, da se ni takrat nobena drsava prodrznila kršiti pravic državtljanav Združenih držav. Končno je še priporočil tistemu WiLsonovenm privržencu, da naj gre domov, da se bo streznil.
Ko je ravnotako naneslo, naj spregolvoriano še par besed, ki se tičejc tega.
Ko je bil Roosevelt predsednik Združenih držav, je bila oaia velika premogarska stavka. Ko jc bil Roosevelt predsednik, je bila velika stavka v Coloradu. saj se men<la še vsak dobro spominja t aikoz van il i M over-Hay wood- Pet t i-bene dogodkov. Medtean ko je bil Roosevelt predsednik, so imeli brezposelni delavci priliko stradati. po parkih spati itd.
Nikdar ni bilo takih bojev med kapitalisti in delavstvom, kot so bili za časa Roosevolta, nikdar niso bili takozvani razredni boji v Združenih državah v novejšem času bolj krvavi kot so bili takrat.
Kar se tiče AVilsonove mednarodne politike, ne more nihče preveč obsojati \Vilsona.
Roosevelt si menda želi vojnih t romb. topov itd. Toda tega si ne želi noben narod, najmanj pa ameriški. zlasti še v tem času. ko ima toliko bridkih izkušenj, ki jih je dobil od sedajnje evropske vojne.
D a nasilji prebivalci Združenih držav so zadovoljni, atko morejo delati in peljati naprej svoj družabni boj — boj proti prešernemu in siiimopaišnemu kapitalizmu.
Naše mnenje je. da so mednarodne zadeve velike važnosti za Združene države, toda istočasno smo mnenja, tla so notrajnje zadevo šo veliko večje.
Veliko večje ra/nosti je za to deželo, da se urejuje domače razmere. ki so danes reis neznosne.
Delavske razmero so pod \Vil-sonom ugodno. — Toda delavske razmere pod Rooseveltoin so bile silovito slabe.
Ne rečemo, da je VVikonova zasluga. <la je zdaj boljše, da so se pojavile te boljše razmere, toda njegova zasluga jc deloma, da je taiko ostalo, da se niso Združene države zapletle v vojno, kot bi se popolnoma gotovo, ako bi bil na. ki milu Teddy Iioosevelt.
I-pajino, da ne bo v aiovemibru izvo4jcui Hughes, kajti istočasno bi bil izvoljen tudi Roosevelt.
Sploh so pa razmere v ameriški politiki taike. — ta-ko gnilo, da ni delavstvo nikdar na veliko boljšem, bodisi, da je izvoljen ta ali oni.
Treba bi bilo, tla bi postali delavci — vsi kot. eden — -stranka zase, neodvisni i. m bi si postavili v kongres svoje može. ako že ni mogoče, da bi prišel na krmilo mož. ki bi imel pogum nastopiti odločno proti kapitalistom in delati za delavsko stvar.
Londonski listo ameri-riških volitvah.
Brzojavnim potom se poroča, da je A. G. Gardiner, urednik londonskega lista "Daily News", napisal člainek j>od naslovom "Wilson ali Hughes", v katerem razpravlja o važnosti, ki leži v ameriških predsedniških volitvah, ki se bodo vršile 7. novembra.
< hi pravi •
"tez per dni bodo Združene države vodile novega predsednika. (>d Limcolua pa do zdaj še nihilo bolj kritičnih volitev kot se bodo virile. 7. november. 1916 bo istega pomena kot je bil 6. november, I860, ko je Lincoln sedel v Springfietdu na brzojavni postaji in zvedel, da je bil izvoljen predsednikom.
"Ta volitev je imela posledice, da je piTŠlo do velike vojne, toda vz te vojne je dobila Amerika nagrado, za katero se je fix »ril Lincoln. — solidarnost ameriškega naroda. Danes stoje ti ruzene «r-ža ve na istem križpotju, ki ni nič manjše važnosti...
"Po vojni bo Evropa obubožana. Njena- bogast va so šla preko Atlantika v Ameriko in potean | Evropa me bo mogla reči: "Pusti j nas pri miru, tebe ne 'briga naš mir." Na to bo Amerika taHrorj lahko odgovorila: "To m vaš mar,
to je svetoven mir___" . Alko bo
Auisrika £sks rcfcU. Kg bo cnflo-
čilo s prihodnjimi predsedniškimi| volitvami..."
Mr. Gardiner nato navaja podatke o popularnosti kandidata Wilson a in kandidata Hughesa. On pravi, da sta zdaj oba enaka, kar se tega tiče. in da se bo pa v tem oziru Še popolnoma gotovo prihodnji' teden kaj spremenilo.-
Vernih duš dan.
Piše: Ana Marin, Brooklyn. N. Y.
Tiižjia jesen. Goio drevje štrli proti nebu. veter »a maja. stresa še zadnji rmeni list. da ga odnese bogvekara. Narava molči. Ptičje petje je umolknilo, ni več no cvetja, ne zelenja, le tu-patam še klije pestri jesenski cvet. ki ga goji nežna r-ka za grob.
Vse otožno, žalobno... Vse molči kakor v grobu. Hladni solnčn ižarki obsevajo tiho naravo tako otožno, kot da bi tudi oni čutili neko žalost.
Brez cvetja, brez zelenja... Le na kraj naših dragih pokojnih, kateri spijo smrUio s;»;uije. se je naselila danes spomlad. p:~iva podoba maja.
Vse je v zelenju in cvetju, nuni cvetjem in zelenjem pa tropeče nabroj plamenov svt č. Vse hiti danes v žalnih oblekah na ta mirni in tihi kraj. nesoč s seboj cvetja in sveč. Vse kleči danes ob grobovih. Ljudje so zatopljeni v itikreno molitev, ponavljajoč:
— Bog jim daj večni mir in pokoj!...
Vseh mrtvih dan. vsoh vernih duš dan.
Danes, ko obiskujemo naše qi »-kojne. ko klečimo ob njih grobovih ni plakamo, se .spominjamo, da je nam vsem začrtaaia enaka usoda. Žalostni, resni spomini nam napolnijo dušo, ko s«* ozremo na grobove, na naše bodoče domovanje. ..
Poglejte grob bogatina! Orjaški spomenik mu diči grob, ki je ves posut s svtžimi cvetovi. V življenju je bil jnužaik bogat in ]• » nosen i:i vendar mu j>- usoda po-delihi isto odejo kiiikor siromaku-trpinu. Danes leži poleg siromaka. katerega grob je brei cvetja.
I	*
briTz zelenja, br« /. svetil, udi t in pohojen. z nialn-m jv.n-ašren. N t njem kle^i kopica zapuščenih otrok. Plakajoč se spominjajo »lanes svoje drage »pokojne mamico, ki jim je bila v življenju tako dobra. Zdaj jih ne čuje več. Njih klic in jok to* prodreta v globoki grob. Vse je zaman — njih k!ie in njih jok. ..
Vseh mrtvih dan...
Vseh so spominjamo danes. Vseh, tudi onih. akteri spijo v onih velikih grobovih tam v dalji na bojni poljani. Ali na njih gomilah ni križev. ni cvetja, ne kla-11j!,j'' se nad njimi vrbc-žalurke
ni šumenja cipres, ne razprostirajo se nad njimi palme, ne tre-pečejo na njih zublji sveč. Nikdo ne kieci ob njih danes v žabni ob-leki. O. kako zapuščeni so ti grobovi danes!
In vendar pozabljeni niso. Ali ne plava naša misel :iad njim t Saj vsi objokujemo te velike ne-brojne grobove, hotee položiti nanje šop saežih cvetov, poklekniti nanje, prižgati jim svetil v znak bcatovske ljubezni, želeč jim večnega miru. ko ga jim ni dal v življenju svet Ni jim podelila usoda košček zemlje v domači grudi, da bi počivali poleg svojih očetov. Borili so se. pr<*iiii kri, padli so v grob v dalji na tujem.
Xa domačem pokopališču kl»s-i sključena osivela mati. moli z.i sina. ki spi pod niš. bog\ekje. Po nagubanem lieu ji polzi debela solza in ji pada na njene, k molitvi sklenjene reke.
Tam kleči žena. poleg njo otroci bledih, npalih lic. Vsi ; Jaka jo. Njen mož. njih d >ri oče. spa v a v grobu ta.m v da!ji na bojnem polju. Kako radi bi mu olepšali grob. prižgali mu sveč. klečali ob njem. zatopljeni v molitev.
Njihovi grobovi <*sameli. za-ptw-eni. ali [>(>:<abljeni niso i;i ne bodo nikdar. Tudi teh je danes dan. So4ncni žaski ol^evajo njih grobove. V cerkvi s« jih spominjajo zapuščena ljubeč i si-ca. Njih molitev j>iainti v nebo.
Mi vsi jim žel in > večnega miru. Prespite smrtni sen v miru in čakajte vstajenja, saj tam nas zopet zditiži us. ia ! Tam no bo v t e sovraštva, ne boja. no jez - — potihnili bodo viharji. . .
Počivajte v miru!
Mrtvaški zvon,
Anton Medved.
Mrtvaški /.v* n. k;iiko tesno -!,oc ob glasih bije tvojih! i Nekdo je zopet mir dobil po hiwb ga življt nja bojih.
A jnz. A^lamov bedni sin. i po grudi ze:oeljski še ho<lim, ! oil hreifononja -ihi'* gnan za svet!.* v-"-o •>!"'"•■«' blodim.
i
lu kadar m< i n. da pred njo si * > j ;.m. držim jo že oearan: odmakne hi[-n< s.- i.eem. in sprt slriiiim a njo, prevaran.
I
i Taiko prirt»de «- Lir* vztluh j v najlepšem petju, duhu plava. ! A mrzla lahne vanj jesen, ' umolkne spev. zbeži vonjava.
jMrtvrški zvon. kako tesno j srce ob glasih b"n-- tvojih! i Ntiklo jr zopet mir d bil. I a v prsih ni pokoja mojih.
I Vendar le poj. oznanjaj smrt {in pokoj m i i/, srca jemiji! I Saj boiieš tudi pel neikoč ' ko j.okoj najdem v črni zemlji.
i i g K DOK *E M BRAL, NAJ g BERE! jj
! Pred kratkim Ji» l/.sln zelo zn- H jsj nhnlva kujlira p
1 HIPNOTIZEM j
tj^ PimIoIhu'knjlu'v ilozdnj še til-niK j] lliii'l! v sldvclišrllil. 111' lilkilj. lie ' v *tiuvm km ju. V njej s«» nakrat-^J ko toda devolj določno hi jasno jl|) nplšuiil v«l pojavi lllpnotiznia In ^jJ kdor piclM rc, dold vpogled v ^ nov o katerem um je lilin Jjjj dozilaj le malo ali pa nlčcsnr zna-no. Knjiga Ima j»reko sto strani. ;rn 1* slik posnet 111 po dohrih foti>-
(,'rafl.iah, Jo krasi, gj Stane <!(» centov. Tri Itnjige $1.50. ai Kdor nI s knjitro zadovoljen, naj jo vrne in dobil bo denar mi* gjj zaj. Naronijtc pri:
gjn
g "SI.0VEN8KA KNJIGARNA", g 1». 0. Box 1611, New York, N. V.
aCl-KII^I^P^^IM!^^......«............
Izum našega rojaka Henry P. Mertel
Zdolej vidite aparat, s katerim se prihrani do 35% na gasolinu, zboljša se slab motor in povspeši hitrost.
Mertel PoWer Exhilarator.
Pritrdi se ga lahko na vsako karo, katero goni motor na gaso-lin in je lep okras za vsako karo.
MERTEL POWER EXHTT.ABATOR je aparat, ki se nikdar ne po
kvari in deluje pri slabem in lepem vremenu vedno enako; torej prekosi
vse dosedanje izume te vrste. njiin se pWhraui do 3pri računih za gasolin in motor trpi veliko manj ter nc postane prevroč. Glavno je pa to, da v hrjb moč podvoji in prepreči, da bi so kara v klancu zaustavila.
Rojaki, ki imate svojo karo, naročite si en aparat za poskušnjo in prepričali se bodete sami, da je res. Vsakemu, ki ne bo zadovoljen, povrnem denar v teku enega tedna.
Cena poniklanemu EXHTfrARATORJU je $10.50 in mesingaste-stemu pa $10.00. Razprodajalci dobe popust. Pišite na:
------ HEN&Y P. MERTEL,
215 fepMeu Rd., fiomestead _________ P. 0. North Bergen, N. J,
Pozor čitatelji!
Z jutrišnjim dnem bomo začeli na tem mestu priobča-ti SERIJO ČLANKOV slavnega slovenskega znanstvenika dr. BOGUMILA VOSNJAKA.
Kljub temu, da so bili trije ali štirje članki že priob-čeni v našem listu, jih bomo še enkrat ponatisnili, tako da bo delo popolnoma dovršeno.
Rojaki, čitajte in sodite. Če boste članke natančno pre ditali, se boste marsičesa naučili. Izvedeli boste marsikaj, kar vam dozdaj ni bilo znano in kar je dobro, da veste.
Uredništvo.
Prepoved na izvoz.
Kot i/gleda, se ne bo v Združenih državah ničesar storilo plede prepovedi na izvoz iz Združenih <!r/a\ v Evropo, vsled katerega je lici!*»thlu v vseh delih zadnji čas taka draginja, da ji ni para v ameriški zgodovini.
Neka visoka vladna glava je pred par dnevi izjavila, da be bo prepovedalo hrano izvažati le v lučaju kake vojne ali pa prave lakote. Isti uradnik je izjavil, da nima dozdaj vlada še nobenih u-radnih poročil o draginji.
Kadar se jih bo dobilo, se jih bo M-vt'da vpoHtevalo, ako bo mogoče in bo storilo korake, ako bo vlada postavnim potom opravičena sploh kaj storiti.
V	takem slučaju — je rekel o-ni uradnik — bo vlada *'mogoče prepovedala, ako bo videla potrebo. toda zda j »e ne izgleda tako.'*
Adininistracijski uradnik je odkrito priznal, da je to neznosno draginjo pripisovati evropski vojni. in normalnim naročilom, kakor tudi *labi letini.
Če si bolan ali star, lahko
pogineš gladu.
i-»
V	sredo zveeerse je v Roe h est ru, N. V., ustrelil v glavo Charles Jat'trer na neki klopi prf vhodu v Highland Park.
Vstrelil s«- je raditega. ker je bil bolan in ker je vsled tega, ker je bil bolan, i/gubit delo.
IV-d easont ie prišel v Rochester, N. V., ter našel delo pri ISte-eber l.itographie ('o. Pred tednom je oboli I, da je moral ostati v po-s'elii. in razumljivo, da ni mogel n« delo. Sporočil je družbi, ki mu j«' dajala delo, tla naj par dni po-eaka, da ozdravi, toda naslednji d.m je dobil obvestilo, da ne morejo i"iikati in da imajo že drugega.
Potem je pisal še eno pismo, da «e ^ra naj usmilijo, če njega ne, pa \ s,i j njegove žene in otroka.
< e/ teden dni se je vrnil v tiskar no, toda rekli s<> mu, da naj gre, da ga ne potrebujejo, da imajo že drugega.
Ker je bil še slab od prestane bo b /ni, ni mogel drugje dela dobiti, kajti bil je le za lahko delo, kakršno je imel tam, — je obupal in se vstrelil.
Take stvari se bodo dogajale, dokler bodo rekli kapitalisti ubogemu delavcu: "Ce si bolan ali star, lahko pogineš gladu, kajti, kar s j dozdaj naredil, me nič ne briga, toliko vem, da v naprej ne b*iš za rabo, toraj si zame v bodo-če bn /. vrednosti — marš!"
Svet ne pozna pravice — vsak človek mora biti pripravljen na isto, kar je doletelo "Cankarjevega hlapca Jerneja.
Laško "prodiranje proti Trstu".
Ko je naša slovenska domovina, po daljšimi in hudem boju izgubila Gorico, so Italijani za vpili: "Golica je na»u. Gorica, iključ do Trsta; — ^daj burno kar korakali proti Trstu!"
Kako >o se v tem xmotili, je najbolj videti dane«, ko se je razprostrla bojna črta tj>o Krasu.
Ko no set Italijani m'koikko ud-dahnili od volikaiwkega navdušenja, ki je zavladalo ipo padcu Go-ifce, so «** pričuli pripravljati na "pohod" proti Trstu.
Pričeli .so z ''ofenzivo" na Kr*-ku. Kake usp«ihe imajo, *e naj-bolj /xlaj vidi. Izgleda, da fco laski poveljniki tu politiki ilaaies že toliko ipaimetni postali, da »o sprevideli, da .si je santonj svoje buče razbijati ob kratfkib skalah, —Ve-\ Irko boljše je. da »e vržerno naprej na tirolski fronti. — so oni-slili.
Italijanski vojni urad iporoča zmtn je taniwe skoro o samih vrainih najpaxiih, katere so W5ki
• - . i
vojaki srečno odbili"; o čem drugem seveda ne poroča, kajti laški vojni urad je ravnotako ''resnicoljuben" kot so drugi.
Hiša na holmu.
Roman Romanov.
(Nadaljevauje).
Premišljala je tako in tako in nazadnje je prosila starega domačega hlapca, ki jo je imel peljati v mesto, naj vse zamolči in ji naj pusti stopiti z voza onstran vasi. Požene naj potem dalje in jo počaka na določenem kraju.
Hlapec ji je vse obljubil.
Drugo jutro je sedla na voz; vse je bilo žalostno, in mati je jokala.
Nad vso prirodo je dihalo mokro in mrtvo jesensko jutro. Daleč tam zadaj so samevale gore. zavite v prosojno meglo, in nebo je bilo pusto in oblačno.
Po praznih poljih in poljanah so se pojale jate vran in odurni gla sovi so se razlegali po jesenski samoti. Za širokimi trtami je stal gozd popolnoma miren in tih, in bilo je videti, ko da je v vsakem drevesu žalostna misel o smrti.
Ko se je voz poni kal onstran vasi h koncu vaškega polja, je Ana opazila Maksa.
Prihajal je po poljski poti na cesto z mirnimi in počasnimi koraki in s sklonjeno glavi. V glavo ji je šinila misel, kako je žalosten zaradi nje. in zaželela je, da bi hitro stekla k njemu in mu dala veselo tolažbo: "Samo še jutri, moj dragi, in na veke sva združena. A bil je trenutek: senca je prišla bogveodkod in je padlo prednjo in je šla bogvekam....
Hlapec je ustavil voz. in Ana je stopila k Maksu. Voz je oddrdral po cesti naprej, onadva sta šla počasi za njim. Ko je Ana pogledala v Maksov obraz, jo je obšla grenkoba : razlila se je po njeni duši in mračne slutnje so vstale. Bil je bled in zamišljen, oči so bile motne in
brez ognja in okorne---- Kakor
bi jim gospodovala skrita moč in jih zapirala trdo in krčevito....
"Maks____"
Noben izraz ji ni prišel na pamet in ustavila se je pri prvi besedi. Včasih, ko bi govorili čisto od srea, nam nekaj vzame glas in besede ostanejo neizrečene....
Vedel je natančno, kaj mu hoče povedati, in ko jo je videl pred sabo tako dobro in neizpremeuje-uo, se jc oklenila njegovega srea mehkoba. Sklenil je bil. tla bo miren in resen, ker je vse brez ciljev, a prišla je vanj skrivnostna moč in ga je premagala.
Gledal ji je v obraz in njene oči ?»o bile povešene. Samo včasih so sc dvignile, lepe in modre, in so ga vdano prosile....
"Anica, poglej.— vse je brez ciljev in težko je umirati od hrepenenja. Strašni so zlagani upi in kakor strahovi hodijo za nami..."
Maks je govoril popolnoma od srea. in nekaj mu je jemalo glas in mnogo besed je ostalo neizrečenih----
"Tudi zlagane sanje so strašne...."
Maks je izpregovoril s težavo in počasi in je utihnil. Potem je bil molk. Daleč okoli ni bilo nikogar in velik mir je plaval nad prirodo. Sredi njega je tuintam zavpi-la vrana in jeletela dol proti vasi. Včasih je priletel na cesto škr-jaucek in se je oglasil s čisto drobnim in teukim glasom.
"Maks, kam si prišel?—. Ti sam si storil konec!...."
Povedala je počasi in ni dvigni la oči.
In njega je zobolelo, in zapekk ga je v duši. V tistem hipu je dvi gnil glavo in njegov glas je bi] buren in nemiren.
"Trudil sem se, trudil, a ni slo Hoteli so mi prodati dom in sen iskal denarja, a svetovali so mi da Ije — brez koiica. In sem bil raz dvojen in sem blodil okrog in sen prosil vse ljudi in tudi njega.... I aJz ga nisem poznal prej globoke in ljndem nisem vrjel. Potem, kc sem imel njegov denar, ko sem g« i imel
mnogo, tedaj sem se zavedel
I
in bilo je grozno____ A'Ana, tr
pojdi!.... jaz se rešim.... rešil p se bom, ha! rešil, rešil!...." j
Zasvetile so se- mu oči, mišice v t obrazu so se mu tresle in glas mu s je bil močan in divji. Dvignil jejo desnico do čela, obrnil se je in od-' šel. Njegovi koraki so bili trdi Ln nagli, desnico jei mel še na čelu i
in klobuk je bil potisnil nazaj---- i
Tako je šel čez polje proti vasi, j in zakrila ga je jesenska megla. j
Ana je stala na mestu in je gledala zanjiin tja po širokem polju, 1 kjer ga je bila zakrila megla.
Za prvi hip ni imela nobenih go- 1 tovih misli; kakor strahovi je pre- \ šinjalo njeno glavo in ji je stiskalo srce s sirovo močjo. —	t Naposled se je Qbrnila, da je do- j šla voz.
Voznik je bil star in se je ozrl parkrat po njej. Zasmehljivc po- J teze so legle po njegovem obrazu i in z levico je popravljal klobuk. ♦ Ana je vedela, da je vse konča- j no in je šumelo po njeni glavi in > kipelo v njenih prsih. Preti očmi -je videla Maksa: čuden ogenj se je > razlil po obrazu in mu je stopil v oči in desnica se je dvignila..-. I Cula je njegov divji glas in od- 1 mevalo je krog nje: »Jaz se re- 1 šim.... ha! jaz se rešim, rešim... s Natančno ji je bilo pred očmi. kako se je naenkrat obrnil in je šel po poljski poti s trdimi in naglimi 5
koraki--------l
Vse to je drevelo v njej semintja 1 in gledala je predse s stisnjenimi i ustnicami in široko odprtimi oč- i mi....	s
Voz je tekel dalje enakomerno naprej po ravni cesti in iz megle je bilo pričelo rositi.	i
Na cesti ni bilon ikogar in polja so bila prazna in mrtva. Le tuin- : tam se je dvignila tropa tičev: z ' žalostnimi klici so se umaknili s ceste in poleteli so čez osamele ] travnike tja dalje na golo drevje. Megla se je bila izgubila, a dež je i padal gosteje in gosteje.
(
IV.
Zima je bila prišla v deželo. — Vsa narava je bila zakrita s snegom in golo drevje je samovalo brez življenja: tuintam je molelo iz tal črno deblo in črne veje so se dvigale v zimski dan. Popolni mir je vladal po vsej naravi, le ob poznih večerih se je oglašala bur- , ja v mrzlih in temnih glasovih.
O Božiču si je dobil gospodar na Holmu družino.
Dejal je, da si je najel hlapcev in dekel in se oprime sedaj z obširnimi močmi gospodarstva, ki je bilo v zadnjih letih zanemarjeno. A ti hlapci so bili gospodarji, in te dekle so bile gospodinje, in vašča-nje so se čudili in so ugibali, odkod je prišel ta svet, a ničesar na-tačnega niso mogli izvedeti.
Rodilo pa se je pobio mračnih misli in sumničenj in tainoni je govoril o tem čudne stvari. Neka paš nos t se je naselila v vasi, ogibali so se Holma in nihče ni maral iti ponoči tam mimo. Zelo mnogo so govorili o teh čudnih in skritih dogodkih, ki so se oprezno vršili vsak čas, lepo na tihem in na skrivaj. in vest o tem sc je šrila vedno dalje in dalje----
Dogodilo se je tudi, da so se začeli vaščanje jasnejše izražati in da so pričeli govoriti o tatvinah. ki so se v tistih dneh zgodile v bližnem trgu. Govorili so z važnim glasom in s prepričevalnostjo so trdili, da so na Holnm tatovi, ki so kradli. In ko so seo zrli proti Holmu in so videli tiste dekle in hlapce, ki so bili sami gospodarji in niso nič delali, so izrekli prepričanje, da je malo dni do konca. Potem je prišlo tako. Gosposka je pričela poizvedovati, a na Holmu so bili zviti ljudje in so pospravili vse. kar bi dalo sum na tatvino. Prišli so orožniki, a niso našli ničesar.
Tako je bil zopet mir za nekaj dni. Videlo pa se je. da se bliža konec. Tudi na Holmu so ga čutili in bili so slabe volje.
Tisti dan se je pričelo večeriti in iz kotov so se plazili tnrakovi, se gostili in se zgrinjali tesneje in tesue je.
Na Holmu je bilo mirni; po sobi je legal mrak in ob stenah so sedeli jnožki.
Maks je hodil po stanici gor in dol in je molčal. Pri peči je sedel stari Jošt, ki je bil zapil svojo domačijo, postavil oboževanega mali ka v vino in žganje in nastopil tako svojo umazano pot. Pipo je držal v zobeh in na sebi je imel pol gosposko in oguljeno obleko. Bil je siv in suhljat. Gledal je po sobi z živahnimi sivimi očmi, včasih je zamežniknil in enakomerno je vlekel z pipe. Nalahko se je nasmehnil in se ozrl po Maksu. "Blabo uro imai, Maks!"....
Maks ga jej ogledal a sovražnim pogledom in ni izpregovoril.
Pri mizi je obiral mlad in suh človek svinjsko kost; bil je Joštov kc sin in tuintam je prenehal in se bu ozrl po sobi.	G<
"Vse gre h koncu!"....	te
Z jezo je zakadil kost po sobi či; in s trdo roko je udaril znanca po rami. ki je sedel blizu njega. Bil se je to človek, ki je prišel iz ječe in in je pričel svojo davno pričeto pot... ne "Kmalu bova ločena; vsak v eno šil
beznieo_____"	lil
"Kaj čenčaš vedno o tem. stra-, hopetec !.... Pojdi, pa se daj za-, so preti sam!"— .	j je
Dotičnik je govoril s sirovim in ■ trdim glasom in poznalo se mu j se je. da je nevoljen. Obrnil se je k j če d oš t u in govorila sta o tatvinah... ce Dolfe je sedel pri oknu in gledal; Ii
Hiša na holmn 8............J je
vun. Tudi vanj je bilo prišlo nekaj d« grenkega in bridkega. Zbujalo se lu je počasi in začutil je gnus nad vj svojim lastnim življenjem. Menda ša se je drainil sodnik v njegovih pr-[sv sih____
i
Mimo hiše se je peljal voz. in P< Dolfe je spoznal županovo hčerko. I m Vedel je. da se vrača iz mesta, o-1 n. brnil se je k Maksu in se je pri- v siljeno nasmehnil:
Maks. tvoja nevesta sc pelje!" ni Maks je stopil k oknu in gledal; za vozom, ki se je bil obrnil poiP< klancu dol iu proti vasi. Grenko-ju. ba se je razlila po njegovem srcu j st in njegov obraz je pobledel. Dolfe rt ga ie opazoval in odurno se je za-i v« smejal.	gl
"Kaj si še vedno zaljubljen?.... pi Ti si pa že zvest in čudovito zna- la
čajen!----
Maks je zdrzni; pogledal ga je; ni z divjim pogledom in listnice so se mu tresle.	iz
"Molči!----Vrag vzemi uro. v si
kateri sem te spoznal!"	, i*
Besede so zazvenele po sobi in d,
i
so utihnile.
Tisti mladi in suhi človek je | K dvignil glavo od mize in je zapel:j č.
i it
Luštno je res na deželi,	b
kjer hiša na holmu stoji, I u okrog so zeleni travniki —
to mene najbolj veseli.... i v
'v
-Jošt je nodrsnil z nogo in deli" pipo iz ust.
"Kaj hočeš, Maks! — Jaz bi tu- s' di rad popravil, če bi mogel na l> tihem in sam med seboj. Ali ni mo-j goče; javno bomo pa vsi kmalu; popravljali. Tako je vse enako!"itJ
j	. n
Dotičnik, ki ie sedel pri mizi. u ... .	. . . n
Matija po imenu, in se je prej z .
•Joštom rrazgovarjal, je udaril jezno z nogo ob tla iu napol zavpil:jC "Kakšne seme ste vsi skupaj! —j , Fej vas bodi!"
.	.. .! o
Jošt je pomežmknil s svojimi ;n
vodenimi in sivimi očmi, ko mu je s obrnil Maks hrbet.	p
Po sobi je zavladal molk. Sto- t ril se je bil že trden mrak in posa- u mezni obrazi se niso več raz loče- j vali. Vse je bilo mirno, in slišala j se je burja, ki jc vila z močnim s iu mrzlim glasom mimo voglov, j u Na tisto noč se je bilo vse čudno ii predramilo v njegovem srcu. Pri- j z čel je trdno misliti, tla pojde iz te n druščine kamorkoli — samo daleč, r kjer jc popolnoma nepoznan in l tuj. Nekaj mehkega je sililo pri tej misli v njegovo dušo, iu bilo s je, ko da bi se oživljal davni mla-; t dostni upi: morda se zgodi, da mu i bo dala tujina sreče, nove in ve- j i like iu lepe sreče, morda mu zašije tam nov dan — velik in svetel. j f. morda mu zraste nov dom — tih 1 in ljubeč — .	It
Takrat je Dolfe hipoma vstal in 1 vzdihu il.	j«
"Kadar nas dobe. naj kdo za- * žge hišo na Holmu — Vsi tako ne 1 pridete v roke !"	(
Vsi so ga molče pogledali, ker j njso še nikoli čuli takih besed iz i '1 njegovih ust. Čudi i so se. a izpre- j govoril ni nihče. In Dolfe je do- j stavil:	^
'Ne maram, da bi kdo prodajal j;
dom----"
Tudi tedaj so splavali do njega, j začudeni pogledi, a dostavil ni ni- \ \ hče ničesar. Vsi so sedeli popolno- i ] ina mirni iu v temi. Nad vso dru- ] ščino je leglo nekaj težkega in; , zrak jim je postal težak in nežno- ] sen. Odhajali so ven počasi drug za drugim in ihče ni izpfegovoril j nobene besede. Samo tisti mladij . in suhi fant je ostal vesel in raz- j, položen.
Sel je po Holmu dol in je pel z;. radostnim glasom: I	1
Luštno je res na deželi.	1
i kjer hiša na holmu stoji,
okrog so zeleni travniki — i
to mene najbolj veseli____ 1
i
Glasovi so se razgubili in so u- < mrli.	i
V.
Potegala je zima in se bližala^ oncu. Ze je bila utihnila mrzla urja in že je pričel kopneti sneg. | ore so stale v daljavi popolnoma :mnomodre in tudi nebo je bilo' sto temnosinje.	I
Moj Bog, dobro de človeku, ko' i razgrnejo temni in težki oblaki i se pokaže tisto milo črnomodro ebo.... Kakor bi pogledala po rokeni svetu niiloba in bi se raz-la po srcih____
Jug je podil po nebu oblake, da ) hiteli in se izgubljali za obzor-
?m.
To je trajalo malo dni, in sneg ? je čisto stajal. Nastopili so mar-evi dnevi in spomladansko soln-e je posijalo na polje in trato, n so.prišli marčevi večeri: solifce [» zahajalo in mrak je pričel pa-ati: vse je tiho. ali spomlad di-a popolnoma nalahko in na skri-aj in vsakdo jo čuti. Že se ogla-1 a jo drobne ptice, že pričenjajo) voje vesele pesmi.	j
Fantje pojo na zelenem griču in' >ojo o spomladi iu ljubezni. In' luade deve se vesele: lahko so jih ova srca in smehljaji se hude njihovih očeli....	1
Maks je hodil po sobi in mislit i a odhod.	j
V zadnjem času se mu jc vedno 'Oiiujala ta misel in ni je odga-jal. ker mu je nudila polno sla-J ti in veselja. Jasne poteze so se azlivale po njegovem obrazu in eselile so se njegove oči pri po-' ledu v bodočnost, ki je stopala | redenj — mlada in močna in to-, ažbe polna.
"Pojdem. hej. čez gore in zele-ie reke, ker ljubim poštenost!"...!
A to je bila sanja, bila je enaj, zmed misli, ki objamejo človeka ; redi nevarne poti.... Ali on jo j e ljubil, ker mu je nudila neke', laljne nade.
Tudi Ana mu je prišla na um. Cakor bi se. spominjal na polotro- , .jo noč, ko se jc igraz zvezdami n si rezal kriio iz večernega ne- ■ »a.... Žalostno mu je bilo za dav- . io polotročjo lepoto iu sladkost. ■ To mu je prihajalo na pamet ob ečerih; soba mu je bila pretesna, 'stal je in šel pod spomladansko icbo.
Tiho je bilo vseokrog iu rahla ipomladanska sapica jc dihala poginoma lahno v njegov obraz.
Sel je mimo gozda, ki je tuin-am zašumelo v njem in je bilo ču-iti, kot da se budi življenje, ki jride in ga odnese v zelenje. Vse lebo je bilo čisto in brez oblačka n na zajadu je že gorela večerni-:a. —	j
Maks je prišel do steze, ki pelje j lalje dol do studenca; iu tedaj je' jpazil, kako prihaja sem od vasi nlado dekle. Bila je Ana. ki ga je »poznala že iz daljave. Zavrvelo je do njenih prsih, šla mu je liaspro-:i in bogvekaj jo je ustavilo pred jjini. Ničesar mu ni mogla pove-lati in njene oči so bile povešene.
Tedaj se je zganilo v njegovem ircu: kakor bi se odprli večnomir-tii grobovi, naši ljubi bi vstajali iz njih, klicali bi nas in prosili bi nas s mehkimi besedami, mi pa bi ne
mogli do njih---- Milo »a se Je
i-azlila po njegovem srcu, dal bi bil za njo vse — svoje življenje...
"Ti mi odpusti. Anica!.... Glej, sedaj je prišel konec, prihodnji teden pojdem bogve kam.,..*'
Nekaj mu je zaprlo glas, vzdihnil je in prenehal.
"Ne verjemi ljudem, ko bodo govorili o meni. zakaj na meni ni krivde. Ljubezen do doma in do tebe me je dala v malovredne roka, a sedaj je prišel konec.... Jaz pojdem, Anica. Ni drugega konca, zato mi odpusti.... Ne bodi žalostna in ne jokaj, kadar te objamejo spomini...."
Globoka bolest in tesnoba mu je pridržala glas in sklonil se Jc nad njo. ki je tičala robec na o-braz in tiho jokala. —
Iznad gor se je dvignila luna in bleda svetloba je zatrepetala po širni naravi. Tu je zašumelo. tam je vstal vesel glas. zakaj budilo se je spomladansko življenje. Od nekod daleč so plavali glasovi zaljubljene pesmi in so se razgub-ljali.
Od vasi so prihajali ljudje in Maks jih je opazil.
"Pojdi, Anica, ljudje prihajajo!"....
"Daj mi roko, Maks, jaz bom
umrla----"
Glas se ji je tresel in pogledala je vanj s solzami v očeh.
Maks ji je ponudil roko in je čutil, kako je njena drobna in žalostna desnica vsa vlažna od solz.
Odšel je ob robu gozda nazaj in proti Holmu gor. KA je stopil v hišo na Holmu, bil je ves potrt in zamišljen in ni opazil nikogar. Čutil je divjo silo, ki ga je tirala' nekam daleč, daleč....
Slovensko Katoliško
0====0
podp, društvo	svate Barbare
ZA ZED1NJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež. FOREST CITY. PA
I^Mpnihni dM 21. iuuij> IMS f driari Pnuylruk
SLAVNI URADNIKI t
ns<wn iti! jotmr feternei* box os wniock, r*.
i podpredsednik: KAROL ZAI.AR, Box 547, Forest City, Fa. CL podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box 835, Roe* Bpriass. Wy* Tajnik: JOHN TBLBAN. Box 707, Forest City, Pa. U. tajnik: JOHN OSOLIN, Bex 402, Forest City, Pa BlacaJnlk: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest Gitj. Pa PilWllllBli; JOSIP EALAR, 1004 NortU Chicago St.. JoU*. Dl
VRHOVNI ID RAVNIH i M KABTDI IVROk t0» Ohicace St. J«U* HI.
■ADZORNI ODROM I
Predsednik: IOKAC PODVASNIK, 6325 Station St E. B., Plttsborgb. ps. L nadsornlk: JOHN TORNIČ, Box 622. Forest City, Pa fl. asdaornlk: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Oonemangh, Pm Ifl. aadsornlk: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Are* Olerelaad. U*t*
POROTNI ODROBx
PieAsednlk; MARTIN OBREŽAN, Box 72, Bast Mineral, Kua L porotnik: MARTIN BTEFANČIČ, Box 78, Franklin, Kana. CI. porotnik: MIHAB1. KLOPČIČ. 528 Davson Av«.. R. F. D. L mrmmrn reld. Detroit. Mich.
C PRAVNI ODBORI
rndMGnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No. 2 Box lift. Bridgeport. Oi I. aifravnlk; ANTON DEMŠAR, Box 135, Bronghton, Pa U. apravnlk: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, I1L
JJ10* Mj se poiUjaje L tajnika Itu Teltaa. P. a Rex Tff. FeM
•••
UraetrsB* glasilo: L A ■ RARODA**.
Mrak je bil in v koTu j«' sode!, tisti mladi suhi fant in človek / zaraslo brado. Oba sta molčala.' Ko je vstopil Maks, sta tlvi*jnila •rlavi. Sel dvakrat po sobi in so ( je ustavil pred njima.
"Jaz pojdem od vas bogvekatnj potem napravite, kakor lioeete. —| Hiše ne vzamem seboj in svojih1 travnikov tudi ne! Bpivdaj so, tik županovih, in jih prodajte in vze-1 mite denar, ki ste mi jra posodili... A jaz pojdem!"....
Njesrov fflas je bil moean in kro-' pa k. ali odvzal se ni nihče. Molk je zavladal spet po sobi in noč j<* lejjla po njej. A čez njo j<* posijala luna in mehki valovi njem* svetlobe so se razlili j»o mizi in j>o tleh.
Takrat je odprl vrata Dolfe. — Prišel je nairlo in razburjeno in zaloputnil je vrata s trdo' močjo.
"Jošta so dobili!----V tr«*u
kral— . Izdal nas je!"----
Govoril je vznemirjenj in napol je vpil. Suhi fant pri peči se je vzravnal in se obrnil k sosedu.
(Kone« prihodnjič.)
REŠIMO SLOVENSKI NAROD LAKOTE!
Vseh mrtvih dan.
I.::lii»;i sapa veje eez grotlmve.* ki jo lajnostna pisšilja jesen — žnjo potrtost in otožje plove, klanja sloki se v pozdrav meeesen. V drugi danes mtrodvor je sliki, kot tla ne trohne v njem uj>i strti, v tu! in tr;«k so skriti spomeniki, ravte tubiroza kakor v viti. Skromno lu.' br!i ob nožnem even, da ne vpihne je plaanen nebesni, tukaj starčku v čast in tam dekletu ki je štelo jedva nekaj ve>mi. Do žalujk. do vrb. k gomili tilii zvabil je mrlLški zvon poznauee in sofnnlstvo. ki s .solzami, vzdihi tajno moli za uecabne r.uijee. Danes j<- pobožna vsaika duša, nevede obraz je siekern rosen, kot tla svari mokrotna ruša. ali žalostna pogrebna pesen. In ko človek se odtod poslavlja, od tlomovja žalost i in Ikeisa: o. kako pomembno ga pozdravlja z žal'stnim 'Na svidenje" cipresa!
Skedenj ka.
CENIK KNJIG
katere ime ▼ zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. T.
POUČNE KNJIGE:
Abecednik nexniki	—.25 AluiOT nemakoangleiki tolmač, vezan	—.50 Cerkvena zgodovina	—.70 Poljedelstvo	—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$100 Postrežba bolnikom	—.20 Sadjereja v pogovorih	t—.25 Slov.-angleiki in angL-
slov. slovar	r—.50 Slov.-angl. in angL-slov. slovar	1.50 Trtna oi in trtoreja	>—.40 Umna živinoreja	i—.50 Umni kmetovales	t—.50 Veliki slovensko-angleiki
tftlmml	$2.00
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Doli s orožjem I	—JSQ
Božični darovi	<—J.5 Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	—.20 Qustrovani vodnik po Gorenjskem	—.20 Leban, 100 beril	—.20 Na različnih potih	—.20 O jetiki	«—J.5 Od vetniika tarifa	—.30 Pregovori, prilike, reki	—.25 Titanik	—.30 Trojka, povest	— JS0 Vojna na Balkana, IS. sves. $L89 Zgodovina e. in k. peipolka
it 17 s slikami	—.50 Zgodovina slov. narodi ft.
OPOHRA: Naročilom js prilo
tovtni,£o*tai askszniri, att	peta
BCMBBgaBMacmaBBaoaa
zvezek	«—.49
Življenja trnjeva pot	»—.59
Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Budolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.75
RAZGLEDNICE:
Newyorike s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po	t—.08
ducat po	—.21
Album mesta New Yorka s krasnimi zlikami mali <—.31
ZEMLJEVIDI:
Zdmlenih držav mali	►—Ji
veliki	—.29 Astrijsko-Italijanska vojna
mapa	»—JI
Balkanskih driat	—.15
Evrope	e-JJ
Evrope, vezan	—.50
Vojna ztenzka mapa	$1.50
Vojni atlas	i—J29 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, y*"Bif, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih
držav po	t—.U
Avstro-Ogrske mali	—.li
veliki veaaa	t-.5i
Celi svet	t-H Velika stenska mapa U. & na drogi strani pa seli
svel	$LM fill denarno vrednost, bodisi v go> ft snsmksli Poiteint it pri vse*
m
~	"	--—^————————TT^^- —— —
j 'Jigisioranski ^^ Kitil. Jidmta
Xokorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minneaota»
I	Sedež v ELY, MINNESOTA,
|	»mm^	ji
FMaednlt! A, »EftM, MI Ck«njr Wa* «f N ILM
dock. Pa.
r«Apredaednikj ALOIS BAL A NT, Poz 1M. Peag Arfc. fiogfc
Ohio.
•lavni tajnik: GEO. L. BROZICH, H j, MixuL
*U«ajnik: JOHN GOTJŽE, Box 109, Ely, Mia*.	i
ftaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 688, Salida, Gofc
▼BHOVHI ZDEAVHniJ	1
M.AETIN rVEO, 100 N, Chisago Si, JoUrt, flL
KAMORKOLI S	1
KtJU £UN1CH, 421 « 7th St., Calumet, MfeE,	t
Pn-EB ŠPEHAR. 422 N. 4th St., Kanaaa City, Kai«,	i
JOHN KKŽ1ŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.	1
POROTNIKI'	I
r«AN JTT8TIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O.	c
/06EPH PISHLAR, 808—6th St., Boek Spring, Wy«,	š
ft. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Waffftu	* s
j
POMOŽNI ODBOR)	s
fOSNPH MEBTBL, od druitva it. Cirila i* Metod«, Hex. I	s
Sly, Minn.	1
LOUIS CHAMPA, od društva it. Brca Jeanaa, »ter. S, Ely, Min,	e JOHN GRAHEK, »t., ed druitva Slovene«, štev. 114, Ely, UiuiL
n
V «3 dopisi, tik »j oči ee uradnih madev, kako* tudi dena£m|	,
'tiljatve, naj m poftiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pri	j,
ftolfc« pa na predsednika porotnega odbora.	z
Na oeebna ali neuradna pisma od strani ila&oT H M
Mttalo«	l
Društveno glaailoi " • ft A B lAIODi' ■ >
Miruj, srce trpeče m
Ru^ko spisal 7,. 11. — Za "G. N." priredil A. A.
Zdaj rože so vzcvetele...
Miruj, srce trpeče....
Moja žena je umrla pred tremi leti. ln teden pozneje, je moj edini mii. devetletni Borija, tudi u-mrl.
Pokopan ji* !>il pole« svoje matere pod visokimi jelkami na na-fki« vaškem |M>kopali»ču. Bilo je lepo pokopališče, tako senčnato in veliko, in široka stoza je vodila preko, od vhoda pa do cerkve.
Naša liiša ni bila daleč proč: park ne je pričenjal ravno ono-stran njiv. Toda jaz nisem potem dolgo živel na tem posestvu. Vča-kih sem prišel tja za teden dni, da sem obiskal drage grobove, in šel zopet vstran. Tja sem šel zato. ker me je nekaj \leklo. Vedno sem se vrnil v mesto z lažjo dušo.
Spominjam se, da sem bil takrat, ko mi je fant umrl, skoro srečen ; srečen snu bil rad it eg;?, ker mi je bita že prej umrla; prepričan sem bil, da žena ne bi tega prtvicsla. ako bi živela, vse. kar I»i bilo. bi bilo le to, da hi imela grozne duševne muke. muko materin hke ljubezni. — Tako je pa le po ljubila Borijo na kodrčke in zatis nila oči. In kmalu nato sta prišla skupaj. — — Pred kratkim sem obiskal moje posestvo v avgustu. Zdelo se mi je. da je imela eela okolica veselejio barvo. Zrak je bil hladan, prijeten in zdelo se mi je, tla se mi veselje smeje naravnost i/, neba. Drevje je ne nekaterih krajih rumenilo in odpadalo mu je listje.
Toda, ko sem prišel do mojih dragih k rižev, do enega velikega in enega majhnega križa, sem o-pazil, da se je nekaj spremenilo. Blzu je stal tretji križ, mogoče pet ali šest čevljev od mojih dveh. Bil je bel in raven. In okoli njega je na tleh rastla v kolobarju nežna trava. Prav blizu je stala klop in celo majhna miza kot bi se tukaj kdo prav nastanil, nastanil za celo življenje.
Sel sem bližje mojih grobov in videl, da je bilo vse zelo čedno in okoli novega križa je bila par krasnih cvetlic v polnem cvetju. Za daj za križem sem pa bral kratek najis "Borija Korzuhin".
Kaj? Borija! Oni Borija? Zakaj? Kdaj? — O, ne, to mora biti kdo drugi. Toda, če bi bil kdo dru-tri, kako je to. tla jc tukaj pokopan ?
Nekako pol milje <M cerkve je bilo staro posestvo, last Aue Lvov-ne Korzuhiu.
Kolikor sem se mogel takrat spominjati, ni Ana Lvovna nikdar stanovala tam, toda parkrat, ne parkrat — večkrat sem bil skupaj žnjo in žujenim sinodi Borijo v mestu. Borija je bil višješoli»c te&rat, TosJa, tg j tj vendar ne-
mogoče, da bil bil to isti fant.... Vaški duhovnik je hodil ob cerkveni ograji. Zaklieal sem mu pozdrav in ga vprašal, čegav je ta grob.
"Oh. to je sin gospe Korzuliin", ie odgovoril. Ona živi zdaj na svojem posestvu. Naselila se je za , vedno, se mi zdi. Že ni bila nikjer menda celo leto."
Približal se mi je in v skrivno- j j t no malo tišje rekel, kazoč na grob:
"Toda. njega ni tukaj."
"Koga ni tukaj Kaj mislite?"
"Oh. ... Pa saj tamle gre gospa sama; ona je vedno tukaj ob tej uri."
Pogledal sem po stezi in jo vidri prihajati proti meni. Bila je ] ista Ana Lvovna. visoka, vitka in ponosna, vendar dozdevala se mi je nekoliko drugačna, kajti njeni lasje so bili popolnoma sivi. Približala se mi ie popolnoma mirno, ne da hi bilo na njej kakega znamenja presenečenja, na njenih ustnicah je bil lahek nasmeh.
"Ste prišli obiskat vaše?"
Poljubil sem ji roko in jo hotel nekaj vprašati, toda vprašal jo nisem, kajti odgovorila mi jc prej. pred no sem spravil prvo besedo v/. u>-t. odgovorila mi je na nestav-Ijeno vprašanje, stisnila je črne trepalnice in izgovorila besedo:
" Vojna...."
In nadaljevala je svojo pot, pai korakov do njenega križa, do eve tlie in grmička.
Sel sem počasi po stezi.... Vojna.... Toraj Borija je moral v vojno in bil umorjen?.... Njen edini sin.... Nekaj se je pričelo preganjati po mojem spominu, nekaj se mi je pričelo dozdevati, da sem to ime nekje čul ali eital; toda kje. nisem se mogel prav domisliti____
Vendar ona je prestala udarec. In če sem jaz kdaj videl pravo materinsko ljubezen, sem videl Ano Lvovno ljubiti sina. In vendar je prestala ta udarec. In ona je celo mirna!
Zopet se je nekaj negotovega, nekaj skritega v mojem spominu pričelo vzbujati v glavi, bilo mi je dobesedno mučno, neprijetno, bolestno. ... In bilo je nedavno.... Korzuhin.... Vojna! Ne. ne, morem se domisliti. Toda, Ana Lvovna mi bo gotovo rada sama povedala. kako je, da je prišlo njegovo truplo sem.... O, spomnil sem se duhovnikovih besed: "Toda njega ni tukaj."
I>a, to je mogoče____ Zgodi se
včasih, da ni mosroče vzeti mrtvega trupla z bojišča, oziroma, kjer
je že.. ..O, da, ni ga tukaj----
ln tako je postavila tukaj križ) kot nekak simbol onega, ki je bilo. Mogoče bo sčasoma pozabila, da so njegovi ostanki —*prah iu pepel — daleč proč, pa kaj za to, — saj je tako vse prah, — cela zendja, ali ne? i Predno je preteklo tisto popol-: dne _sem Ano Lvovno_zopet srečal pri rožnatem grmičku. Topot
je bila žnjo še nekJT druga gospa, zastavna, stara, dasi ne osivela, bila je tudi v črno oblečena. Poleg nje je stala Ana Lvovna s svojim oblakom sivih las, zdela se mi ni , ne mlada ne stara; ko sem jo po-j gleda,1 se mi je zdela nekaj vzvišenega.
Stanovali sta skupaj. Zastavna gospa mi je takoj povedala, da je sama na svetu in da je zelo srečna, da more živeti z gospo Ano mirno življenje; — pristavila je : še, da se zelo dobro razumeti in da < sta zelo udani ena drugi. Njeno i govorjenje je bilo odkritosrčno in i prijazno. In ko sta zapuščali gro- i bišče, mi je Ana Lvovna rekla, s da naj pridem v njeno hišo na ob- i isk.	i
Nisem pričakoval kaj takega, in i sem povabilo takoj sprejel in ob- s ljubil.	t
"Vsak večer lahko. Zdaj je zgo- I daj tema in midve nisva nikdar r tukaj po šesti uri."	t
Iz tega ali onega vzroka, iz ka- r terega ne vem sam, sem pričel ob- i iskovati moja grobova ob urah, ob e katerih sem vedel, da ni Ana š Lvovna tam. In tri večere po na- ž šem zadnjem sestanku sem jo šel L obiskat. Okna majhne prijazne hiše so bila razsvetljena. Pričakoval j sem, da bo po hiši tak nered kot h je bil nekoč, toda bilo je baš nasprotno. Oči vidno je bilo, da ni- j. sta prišli samo za par tednov ali + par mesecev, temveč najbrže za y celo življenje.	p
Odvedlo se me je v majhno sta- „ nieo. Vse je bilo okusno in udob- v no. Zasenčena svetilka je stala na fj mizi. Poleg svetilke je bilo na mi- j, zi tudi par ročnih del in neka knji- ^ ga. Knjiga je bila na prvi pogled j, zelo stara in rjavih platnie. Zde- s 2 o se mi je, da so kake poezije. — s Nisem slišal, kdaj je vstopila Ana j, Lvovna. Doma so se mi zdeli njeni j nepokriti lasje kot bi bili z biseri tl pokriti. Zopet se mi je nasmejala. n "Hvala vam, da naju niste po- £ zabili. — Mislila sem, da se šli že proč."	j
"Kako čudno in tuje se mi zdi ^ tukaj, Človeku se zdi vse nekako ,, starodavno, nič kot so moderne j stvari. Kot bi bilo sto tisoč milj j proč. ali.... sto let zadaj v prete- s.
klosti----Toda vseeno je tako pri r
ietno", sem govoril.
"Da, je, je." — Vzela je svoje ^ ročno delo in se vsedla v našlo- s njač. "Sto tisoč milj, ali stoletje n
v preteklosti----Da, tako je.....1
Vsaj zame, seveda. Moj čas ni vaš (]
... .	n
ln rekla je to čisto mirno, sko- j ro malomarno, smejoč se cel čas; fl niti enega vzdililjaja nisem čutil ali slišal.	7
"Ali glenlate knjigo? Ta je res •.tara sto let. Vse rože cveto na j Borojinem grobu. — Zato sem po- j iskala to knjigo in si zopet pokli- j i-ala v spomin pesem.... Vsak -dan jo po večkrat preberem." ^
Vzel sem knjigo. Bila je neka stara izdaja Žukovskijevih del, od : leta 1882.
Zdaj rože so vzcvetele.... Miruj, srce trpeče, saj kmalu zažarelc
ti bodo zvezde sreče.	!J
«
Zdaj rože vse cveteče
ti pričajo brezdanjo
resnico večne sreče.
Veruj, zaupaj vanjo!	J
i
Bral sem pesem poltiho, kot mo- * litev, kljub temu, da sem jo bral . skoro zase, jo je ona poslušala kot & bi ji bral molitev.
"Kje je bil pa ubit?" — sem vprašal, ne da bi jo hotel vprašati, neljubo mi je bilo, da sem jo vprašal, toda znebil sem se neprijetnih občutkov in zdelo se mi je, f da imama midva nekaj skupnega. 2 41 Ne vem", je odgovorila pre- . prosto in zmajala z glavo.	^
"Ne veste? Ali je že dolgo od . tedaj?"	;
"Ne vem"________*
"Toda, kdaj ste dobili pa vest? t Kdaj je prišlo poročilo?"
"Vest?____Poročilo?" — Gledala me je kot me ne bi dotedaj 1 videla in se mi je cel čas smejala. !
"Saj ste mi vendar povedali, da je šel v vojno in da je tam umrl! Kdaj je bilo to?"
"Da, umrl je. Prvega avgusta. Zdaj je nekoliko več kot eno leto od tedaj."
"Jaz sem bil presenečen. Deset dni potem, ko se je vojna pričela! j Kako nenavadno! In v mojem spo-| miuu se je pričelo zopet nekaj preganjati, nekaj sem se hotel spomniti.
Ana I^vOvna je odložila svoje delo, me prijela za roko, pogledala naravnost v oči in rekla:
Prijatelj moj, povedala vam bom vse. Povedala vam bom, ker je vaš Borija tudi mrtev, ker vi ljubite njegov grob, ker ste bili .
t. srečni, da je njegova mati prej i, umrla kot on. Jaz sem preživela » mojega sina. Jaz sem mu dala ob-a ljubo in to obljubo sem pošteno dr Li zala."
Tiho.... Niti enega glasu ni i- bilo čuti v sobi. Svetilka je sve- , tila in metala svetlobo na besede:
A
e Zdaj rože so vzcvetele----
3 "Vi se spominjate, kako sva Bo-? rija in jaz živela skupaj?" je pri- : » čela Ana Lvovna zopet po daljšem ; > molku. "Moje življenje je bilo i i njegovo in njegovo je bilo tukaj, ]
-	v moji duši. Na to še nikdar mi- 1 . slila nisva, to je bilo nema nekaj i
-	naravnega. In.... prišla je voj- j na. Saj se spominjate?----Borija i
i ni spal dve noči. Jaz tudi nisem i ■ spala, dasi nisem vedela ničesar, toda čutila sem. da me boli duša. -In tretji večer je prišel k meni in i mi rekel: * Mama. jaz hočem vede- ; ti, če me moreš ti preživeti. Pre- i misli in odgovori mi. Ako boš re- ? kla "Ne", potem bom ostal do- 2 ma. In, ako si boš stavila to vpra- c šanje in odgovorila: "Da. jaz bom t živela še po tvoji smrti", potem bom šel v vojno*.	i
"To je vse, kar je rekel, iu to 1 je bilo menda tudi vse, kar je bi- š lo treba.	s
"Sla sem v svojo sobo in se zapr la. Noč je minila, potem dan in po- ^ tem še ena noč. Takrat sem ga po- * klicala in mu rekla: 'Odpusti mi. ( Borija, da je tako dolgo trajalo ^ moje premišljevanje. Vživela sem v tvoj smrtni boj. in bilo je hudo. 1 oh. grozno. Toda zdaj si ti mrtev ' in jaz nisem mrtva. Moja duša je s šla iz mojega telesa. Tam je bila le majhna luč. lit tukaj v mojem ^ srcu ni nobenega upanja. Srečala ' se bova zopet; jaz bom prišla. — -Kar mi je ostalo, je hudo seveda. 1 Jaz te moram pokopati. Toda naj- 1 težji in najhujši del še ostane za- ^ me: ti si mrtev, jaz pa še vedno 2 živa'.	I
On me je poslušal in razumel. v In kako ne bi razumel!? On je pokleknil predme, poljubila sem ga ' na čelo kot bi bil res mrtev; po-ljubila sem njegove roke in.... s In tretji dan zatem, prvega avgu- 1 sta, je šel.... To je bil pogreb.... 1 In šla sem nazaj v moj zapuščeni y-lom.... No. drugega ni več, kar i bi bilo povedati. Jaz sem morala spraviti in vrediti svoje stvari in s misliti na prostor, kjer se bova zo- ^ pet sešla. Tako sem prišla sem in s postavila križ. ki stoji kot spomin 7 moje duše. Bože cveto celo polet s je, čez zimo jih vzamem v »hišo, jih 1 pokrijem ter jih odbdržim do po- r mladi. Ko pride zonet solnee, pa 3opet cveto okoli mojega križa." * Ona se je smehljala in me gle- -1 lala z jasnimi očmi. tudi jaz sem 1 jo gledal, gledal, toda ne smejal. ' Jaz nisem ničesar razumel, kar mi 1 je pravila.... Jaz nisem bil njen s Borija.	1
"ln potem ste----sem pričel
iu moj glas je bil hripav in tuj. "Iu potem se menda' zvedeli, da je bil on res ubit v vojni?"
"Kako naj pa zvem? Nihče ne ve, kje sem. Nihče nima zdaj z menoj nobenega opravka. Iu t tuli če---- Tudi, če bi zvedela, kakšna razlika bi bila potem? Ali mi slite. da je mogoče to dvakrat pre- ( živeti? Ali mislite, da morejo mo- < ji lasje še enkrat beli postati? Oh. > !ie! Takoj naslednji -dan bi šla na- j zaj k mojemu križu, z isto tiho mo Itvijo dot dan poprej; — kot bom 1 šla vsak dan mojega življenja, ki 1 me še čaka. Jaz ga bom srečala: i ločitev s mrtjo je že za menoj." -"Jaz nisem mogel več prestaja- a ^ ti. Skoro vpil sem po tihi sobi. < "In kaj. če jc živ!? Kaj. če bo ostal nepoškodovan in bo prišel na < zaj k vam!?"	1
"C'e bo obvarovan, mislite? To J je v božjih rokah, ako bom doživela še to srečo, da se bova sesta- " la. Toda jaz ne prosim za to. Naj ] bo božja volja. On ve najboljše. 1 , Ako On hoče, Ou mi Lo vrnil du- ' šo;—. tukaj ali pa tam."	!
Moje misli in moji čuti so bili i j v groznem položaju. Njena hladnokrvnost me je skoro strašila. —
i Kaj je vendar s to žensko? Ljube-
i zen? Blaznost? Zmedenost? Še ved
-	no je bilo nekaj v mojem spominu.
* Skoro prepričan sem bil, da sem
skoro pred par meseei bral njego-
i vo ime, da sem slišal nekaj o Bori-
-	ji Korzuhinu, toda kaj je bilo?
: Moram se spomniti že zaradi sebe, ne rad] nje----Jaz sem moral
vpoštevati, da je zdaj ona že vse pustila za seboj, kar je imela in
-	kar bi še lahko imela. Celo dvomil
■	sem. da bi bila ona zopet srečna, ako bi se njen Borija zopet vrnil,
■	ako bi bil ohranjen. Pa, kaj, ali je mogoče imeti človeku večjo srečo kot je ta mirnost, ta hladnokrvnost. ta smejoči obraz? In zopet je pričela Ana Lvovna govoriti in njen glas se je zdel bolj mlad, bolj zvok.
"Ako bo Borija ohranjen.... Ne. on ne bo ohranjen, on bo zopet rojen, isti bo kot vedno, — vedno
ga bom ljubila---- To bo tuga:
vsa moja tuga, vsa moja bolest je
zadaj----To je le veselje, kar je
zdaj in kar me Še čaka. in to menda ni nič groznega, ali je? To je tisto, da se jaz ničesar ne bojim."
Sel sem proč. Hotel sem biti sam in premisliti. Spomniti se moram, kar sem pozabil. Ko sem jo zapuščal, mi je Ana Lvovna skoro veselo in ljubko rekla:
"Vi ste edina oseba, ki to veste. Vsak misli, da je umrl kot vojni vjetnik. In jaz sem vam to povedala. ker so vaši in moj križ tako blizu skupaj...."
Ko sem šel proč, sem poljubil njeno roko kot je morala ona poljubiti roko sinu, kajti dozdevalo se mi je. da je ona tudi mrtva.
Nisem mogel več osttati v tisti vasi; nisem mogel obiskati več belega križa in srečati več Ano Lvovno. Čutil sem nekako Čudno razubrjenje. Ona je bila mirna, o-na ni imela ničesar, na kar bi čakala .... Toda, kako bi mogel jaz živeti, ne da bi vedel, ako Borija Korzuhin še živi ali ne? Jaz moram vedeti.
In kot bi bil moj Borija. sem hitel po informacije. Končno sem se spomnil. Da. pred nekaj meseci sem ga videl na seznamku ranjenih. Obiskal sem bolnico, kjer so mi povedali, da je le lahko ranjen, zopet zdrav in da je odšel spet na fronto.
Najmanj desetkrat sem se pod-stopil. da bi pisal Bori ji in noben-krat mu nisem. Ne. ne smem tega storiti, ne smem. Jaz sam ne vera. zakaj ne smem. On je živ; gotovo se bo razveselil, ako bo slišal o materi.... Ali bo pa mogoče obnovilo zopet njegovo tugo?
Nisem mu pisal. — Čakam. — A-ko se bo kaj zgodilo Boriji, bom jaz prvi. ki bom zvedel. Čimdalje čakam, tembolj postajam prepričan in moje srce mi pripoveduje, da se bosta mati in Borija zopet sešla na zemlji, da bo on še enkrat rojen za njo, za svojo mater.
Zdaj rože vse cveteče ti pričajo brezdanjo resnico večne sreče. Veruj, zaupaj vanjo!
Na grobeh.
(rn»bovi, grobovi nebrojni... O sni vaj te sladko,	|
vi dragi, nezabni ,j>oikojui, j »»■ i vaj t e t»la<Uko!
Vesel je vseh mrtvih dan! V to mrzlo, viharno življenje,
v	to čudno pozeuiiiiko vrvenje vest ilo nam nosi povest:
da slehern« boj enkrat je. končan, da src je minljiva bolest...
0	suvajte sladko.
vi	dragi, nezabni pokojni! •Utihnil za vas je vik bojni —
Ti rosni, nagrobni cvetovi pomlad'i se zlate znakovi, ki v večnosti cveto — Te luči, po grobih plain t oče,
1	o nade so vaše blesteče, izpolnjene zdaj vse... Počivajte slpdko!
	-_M. O.
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Votary Public? T GREATER-MEW TORKU
ANTON BURGAR
ttS CORTLANDT STREET, FEW YORK, V. T.
IZDELUJE IN PKBSKBBUJ1 Vsakovrstna pooblastila, rojaika proinje In daja potetkttl Muvete ▼ vmeh vojaških aadevah. Bojakom, ki ids dobiti imriBrt driavljanaki papir, daje potnima informacije fM» datuma iakreanja ali imena
OMta m aaupno na qjaca, kjer torta tolpo b tcUdao f#-
d Vseh vernih duš dan.
i. _ .
11	Anton Medved.
>- _
Le pojdimo drnžno na grobe
ob gk;su zvonov jokajočih
j obujat si v duši podobe
prijateljev, v zemlji venočih!
Kaj sanjate, ljubljeni znanci,
j pod hladnimi strehami rušenj *
t Mar toži se morda vam v spanci
^ po prejšnjem življenju? Oh ne!
' Vi niste — le vi ste izgnanci e
na kraju bridk ostri ill preskušenj. kjer slasti minljive so vse.
i \ ojaiki brez upanja izrnage . boreči se hujše trpe, kot roke zmagalčerve blage ujetnike varno drže.
1 Prebili ste bojno trpljenje,
združili na mirni se vrt. ^ Oh. kaj je to naše življenje. ^ oh. kaj je, kot — boj zoper smrt!
L** pojdimo družno na grobe mi, četa vojakov potrta; obujat si v duši podobe
i
prijateljev z mirnega vrta!
OPOMIN.
T<mipotom opominjam dolžnika Matijo Likarja, da mi vrne $4-"> . katere sem mu posodil, da je po-l slal karto svoji sestri. Dal sem mu
-	na Caselman pri Rak ud i. ) Anton Knafelc,
Box 102,	Joseph i ne, Pa.
1	(23-30—10)
Kdaj bo konec?
i _
Ves svet napeto pričakuje konca
>	najstrašnejše vojne, kar jih pomni
>	svetovna zgodovina.
Vsak človek premišljuje, kda;
-	bo konec tega strašnega klanja ; kdaj se bo ljudstvo toliko izpa 1 metovalo, da bo samo izrazilo svo 1 je misli in želje ter se ne bo več
pustilo diktirati od svojih kraljev 1 cesarjev, diplomatov in državni 1 sov. Ni dovolj, da bere človek sa » mo dnevne novice, pač pa mora
-	dobiti tudi nekak pojem o notra ) njih zapletlpajev v raznih drža
-	vah, o raznih političnih spletkah
*	o vzrokih sedanjega klanja, ki sc le površno omenjeni v časopisju
-	O vsem tem razpravlja na dalgo ir
-	široko naš "SLOVENSKO-AME i RIŠKI KOLEDAR", ki se že prav t pridno tiska in bo v najkrajšem
•	času izšel. Ker letos ni mogoče do
>	biti iz starega kraja nobenega ko
-	ledarja in nobene pratike, je n mevno, da bodo posegli po njeas
-	vsi ameriški Slovenci.
1 Ker smo ga tiskali le omejeno e število, ga naročite takoj. — Cena
-	ie isto Irot lansko leto.
"SLOVENIC PUBLISHING CO." t 82 Cortland St., New York, N. Y.
t -7--
NAŠI ZASTOPNIK.
kateri so pooblaščeni pobirati nmroC nlno za "Glas Naroda" In knjige, ka kor tudi za t se druse v uaSo stroke npadajoče posle.
Jenny Lind, Ark. ia okolica: Utliae Cirar.
Ban Francisco, CaL: Jakob LovSln Denver, Colo.: Frank Skrabec. Leadville, Colo.: Jerry Janmlk. Pueblo, Colo.: Peter Cull«. Frank
Janes h in John Germ.
Salida, Colo. In okolica: Louis Ca
stello.
Clinton, Ind.: Lanbert Bolpkar. Indianapolis, Ind.: Alois Rndmia. Woodward. la. In okolira: Lokat Podbregar.
Aurora, 11L: Jernej B. VerbH. Chicago, 111.: Frank Jorjoveo.
Dcvne, IIL: Dan, Badovlnac. Joli«t, IIL: Frank Lanrlch. John Efi letel In Frank Bambfeh. Im Salle, IIL: Mat. Komp. Nokomis, IIL in okolica: Math. Gal-chek.
So. Chicago, DL: Frank Cern© Springfield. DL: Matija Earborii. Cherokee, Kana.: Frank Reflaat*. OKtesby, m.: Matt Hribemlk Wankegan. HL in okolica: Tr. P*t-kovSek In Math. Ogrln.
Columbus, Kara.: Joe Knafelc. Franklin, Kans.: Frank Leskorec. _ Frontenac. Kans. in okolica: Frank Kerne in Rok Firm. Kansas City. Kans.: Peter Scbneller. Mineral. Kans.: John Stale. Bingo, Kans.: Mike PcnciL Kitzmilier, Md. In okolica: Frank Vodopivec.
Calumet, Mich. In okolica: Pavel Shalta, M. F. Kobe In Martin H a tie.
Manlstiqne, Mich, in okolica: Frank Kotzlan
So. Range, Mich, is akoUca: M tJ-
UkoritiL
Chisbolm, Minn.: K. Zgjcc In Jakob Petrleh.
Daluth. Minn.: Joseph Sharab.>D. Ely, Minn, in okolica: Ivan Goofe. Jos. J. Peshel in Louis M. PeraSek. Eveieth, Minn.: JurU Kotze. Gilbert. Minn, in okolica: u \ rn! Hlbbins, Minn.: Ivan Potde. Kitzville, Minn. In okolica: Jue Ada-tnlch.
Nasbwauk, Minn.: Geo. Manrlr.. New Dulath, Minn.: John Jertn*. Virginia, Minn.: Frank Hrovatieh. St. Louis. Mo.: Mike Grabrtan. Klein. Mont.: Gregor Zobec. Great Fails. Mont.: Math. Frlch. Bed Lodge. Mont.: Joseph JeraJ. Roundup, Mont.: Tomaž Panlin Datvson, N. Mex.: Mike Krivec. Gotvaada, N. Y.: Karl SterniSa. Little Falls. N. Y.: Frank Gregorka. Barberton. O. In okolica: Math "Ir*-uiar in Louis Balaut.
Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collimvood, O.: Math. Slapnlk. Cleveland, Ohio: Frank Sakser. J. Vfarinčič. Chas. Karllnp?r. Jakob Bwu lik. John Prostor In Frank Meh. Lorain. O. in okolica: J. Kumfte la Nilrs, Ohio: Frank KogovSex. Youngstown, O.: Ant. K'kelj. Oregon City, Oreg.: M. Jtwtio. Allegheny. Pa.: M. Kla rich. Ambridge, Pa.: Frank JakSe. Bessemer, Pa.: Louis Hribar BridgeviBe, Pa.: Rudolf Pleter.%;k. Braddock. Pa.: Iv&n Germ Burdine, Pa. In okolica: Jobn Dfinfer.
Canonsburg. Pa.: John Koklloh. Cecil, Pa. in okolica: Mike K.-ievar. Conemau{,h, Pa.: Ivan Pa j k In Vid Bovansek. Claridge, P».: Anton Jertna. Brocghton, Pa. in okollea: A De» «r.
Darresb, Pa,: Dragutin Slavil Diulo, Pa. in okolica: Joseph Suhor, Export, Pa.: Frank Trebeta. Forest City, Pa.: K. Zalar in Frank Lebe& In Matb. Kamln.
Fart-lt Pa.: Anton Valentin*«!. Grecnsburg, Pa. In okolica: Frank Novak.
Ixvin, Fa. in okolica: Fr. Demfcr, Johapiown, Pa.: Frank Gab*enja la /oLn Pclauo.
Lnzernc, Pa. ln okollea: An*im O »Uilk.
Mend'jw- Lands, Pa.: Georg Sen alta. Moon Kun, Pa.: Frank MaČok. Pittsburgh, Pa. in okolica: Z. Jakaue,
l. P.xlv^-nik, I. M&gkiter ln U. H. Ja-koblch.
South Betblchem, Pa.: JernoJ Ko jrit fek. Steelton. Pa: Anton Hren. Unity Sta., Pa.: Joseph Skerlj. We-1 Newton, Pa.: Josip J-)vrii. Willock. Pa.: Fr. Seme in J. Peter-aeL
TooeK rtufi: Anton FalClc. Wintcrquarters, Utab: L. Rlafiirb Black Diamond, Wash.: G. J. Po-• enta.
Davi««, ff. Va in okolica: J. Btovlch. Thomas, W. Va. in okolica: A. Ko-
rin-hitii.
Kenosha, Wis.: Aleksander Pesdln MOv.aukee. Wis.: Josip Tratnik la Aug Col lander.
Sheboygan, Wis.: Herontm Svetlin la Martin Kf.s In John Stanipfei. West Allis. Wis.: Frank Skok Keck Springs, Wyo.: A. Justin, Val< Jtailcb In Valentin M trdna.
Pozor rojaki!
t 1 - Z-o-r—--—i
Ravnokar je dotiskana velevaina in velezanimiva sloven-r ska knjiga:	J
SLOVENIJA VSTANlIj
izpod peresa Dr. Nike Zupaniea.
Knjiga govori o sedaoji nalogi in bodoči vsodi sio* venskega naroda.
Pet tisoč izvodov je bilo poslanih našim v jetnikom V Rusijo, pet tisoč jih je na razpolago ameriškim Slovencem.
Rojaki, sezite po najzanimivejši slovenski knjigi, ki je bila kdaj tiskana v Ameriki! Stane samo 50 ct. in se dobi pri:
Dr. N. Zupaniču,
1369 E. 40 8t	Cleveland, Ohio.
Iz modernega sveta.
■
■
Roman. Spisal Fr. S. Finžgar.
(Nadaljevanje.)
Lepo popoldne jo izvabilo tudi j doktorja Slugo, da se je napotil ■po cesti, po kateri je hodila procesija drugih ljudi. Uvrstil se je mod nje. Par radovednih pogledov ga je pozdravilo, nato je bil eitato sam sredi množice. Spredaj ki zadaj so se pomikale skupine družin. Starejši ipari so vodili za roke deco, svarili, opominjali, "kljub tomu pa z vso srečo ogledovali zdrave in živahne otroke. Očetje so 'bili dokaj zamišljeni in bo kadili smodke; zgovornim ženam so odgovarjali naikratko. -Mlajni, še ne dolgo poročeni, so se vodili roko v roki. Tesno so tftofmli drug ob drugem, ozirali so so !jx>gr»stoma med seboj v oči, smejali so se glasno in veselo. Ra-! zen teh so hodili še drugi, mladi in veseli: gos}iodičiuc in gospodje. Mnogo so se meaiili, vsi naenkrat so se večkrat zasmejali, da
mi gospodične stisnile tosneje druga <k drugi, gospodje so se paj zravnali v ponosni zav«3sti, da jih izbomo zabavajo.
Dr. Shiga jo stopal sam. V rokah. na hrbtu sklenjenih, ie držal palico. Glave ni imel ponosno dvignjene. Netkoliko je bila vpog-njena naprej, ika(kor bi jo tiščale težke misli. Stopal je enakomerno in nikamor se ni ozrl, kaikur bi nt bilo živo duše ob njem. In vendar je tako jasno slisal vsak zvok, tako natančiiO je videl iskreno poglede, ki .so se med seboj božali in polj uho val i. Otožnost mu je sejala v sice in začutil je nenadoma. da jo tako strašno sam na tem 'božjem svetu. In bilo mu je čeda lje bolj neugodno. Celo presedati in mrzeti mu'je začel smeh pred njim in za njim. Govoril si je. da so ti ljudje neumni otročji, brez-miselni, sicer bi se ne .stnojaii ta-'ko venomer. Gotovo bi bil krt nil s ceste, samo da bi se ločila majhna stezica nje in ga peljala po travnikih, eez samotno p'»lje, v t isti-le hrastovi gozdiček, da ne bi slišal več tega smeha, t "h o-tročjih, brezskrbnih glastn*.
Ali steze ni bilo, ob deliti in ob levi pa razmočeni travniki. <*1 katerih je puhtela izpod solnčuih žarkov t trnka sopar ie a. Doktor Sluga je romal dalje z veselo procesijo proti cerkvici j>od Kalva-rijo.
Žit/mislil se je.
Kar nenadoma je prišlo od nekod ter je utopilo k njemu. Za-dehteJo je po vijolicah. Ko *>e je hotel okreniti, je stalo že tesno ob lijenu, prijelo njegovo roko in z drobnim korakom hodilo tiho. kakor po zraiku, poleg njega. Da. to jf» njen dih, »jena gorkota! Pavla ga je omamljala tako na 1»lesu. lu takode bi sedaj hodila žnjim — družica življenja — lej>e aied«4j»ške potH>kkieve »redi trav- j iukov in njiv. 4 »b roki bi čutil njeno gorkoto, čutil bi utripe ujetega srea - kadar bi ga pogledala, j bi razširile njene oči, kakor da| hi ga hotel«* objeti — in potean bi »e tako skrivnostno iiai|x»l zaprle, v strahu, da m* bi izgubile tistega, ki ho pravkar objele. In Vinko bi ji g<A oril lepe Imsede; ved-j iw» nove mirtli bi *s<» mu ponujale,, nove — globoke hi vt*i<"W\ katere bi Pavla opremljala z nagajivimi opazkami, lu kadar bi pogledal nanjo, bi se fM*«vetili na belem vratu indijski svetiinoki. vkovani v zl.dto, iu on bi jo stisnil tesneje za roko, približal bi jo /bolj k sv-eu. Pavla bi pa olerenila glavo, ! iiahiš«« tako, da bi ga jxd*ožali njoni kodri in bi mu poikazala le-jM- zobe ter mu rekla: Poreduež! X*to bi se oba zasmejal a in šla itakirj korakov hitreje, da bi predla poraxiii par pred *rl»oj — —
Vioko ni bil vee sam. Opri j«<1 o *** mu je za komolce iu hodilo je i žnjiiu * pomladno rahlimi koraki. Smeli Kpr«<laj in £a«laj mu ni bil več sm«*icii. več mu ni bil neznosen. Smejala se je Jljqgov* duša iu tiho je krttrnoljala...
Sam ni vedel, kdaj ne je dvignil pred njim sto/kasti zvonik bele cerkve Kristusovega vstajen jati lavo je dvignil in pogledaJ v odprte line. Izgiitfio je od njegovo strani nenadoma. kakor je |»ri-tio. Ojtri je; uičessair ni videl. Zardelo ne mu je 1«, da je dvoje velikih splavih oči pogledalo nanj, iu te oči so bile oči — AI mine, in oči Almiue so biJe žaloMtne--
Veselje iu krik dravskih otrok sta ga f>aklie*4» nazaj, kjer jc hodil doslej kakor .po evetličasem vrtu, na katerem tkipi iz crvefenih kal i bo v duh po mekL _
bilo pred njimi. Za lepimi hišami
so čepele revne bajte z majlinimi ] ofcni, nekatere napol lesene, krite 1 s slamo, po kateri je rastel mah. Branjevke so imele šatore na pro- ] štoru pred cerkvijo.
Dr. Sluga se je počasi bližal ži- '' vali ni množici. Iz gostiln so pri- 1 hajali gosposki gostje in posta- 1 jali pred durmi. Sredi 'trga* pred cerkvijo je bil krik, pehanje in rova nje siabooblečeuih. deloma že -* bosonogih dečkov. Od lesenih hiš j so so bližale revne postave mater ] z dojenčki v naročju, možje s pi- ' pami in dekleta, iki so imele bele predpasnike s pedanj širokimi čipkami. Obstajali so za vo-gži ter j vsi so gledali v to živo in kričečo J1 gručo, ki je vrela krog mestnega ' landaverja. Dr. Sluga se takisto ozre radoveden na gručo, potem ; na voz in ugiba, kaj bi to bilo. '
Tedaj se dvigne na vozu velika, suha postava z dolgimi, povoženi- ( i mi brkami. Z dolgo levo roko je 1 držal ta človok vročico, z veliko 1 desnico — kakor lopaita — je so- i3 gel zdajci v vrečico in iz nje pri- 1 nesel zaprto perišče. katero dvig-! nil visOko. '	j *
Klik med otroci jo raste.1, klobuki so leteli kvišku. gozdičeJk rok < se je dvignil proti vorai, vse se je; obrnilo v celotni 'klobčič in se ri-, * nilo, kričalo, tudi vzdihalo in jo- 1 kalo, kakor bi se hotela dvigniti vsa množica s peroti do one silne ( roke, iki je tiščala polno pest. J "Ena, dve, tri!"
(
Zacvenkljalo je po belem pesku j in gruča se je prikopicnila, na- l mesto rok so se dvigale kvišku S j bose noge, krik je zaoril, a »pola- i { goma pojemal in pojemal, začul I j je jek bolečin, jok, pričelo se f je rvanje in pelianje — -nazadnje ! je vse potihnilo. Dečki so v sta- ^ jali 7. razgretimi, obrazi, iskali klobučke in šteli na dlani, koliko krajcarjev je kdo dobri. Trije > najmanjši v razparanih hlačkah so jokaje zapustili bojno polje. , Še enkrat — in še enkrat se je:, vsul o kakor dežja — ljudje so se , n oglodali in nasmejali — dečki so j hiteli k šatorom in si potoma bri- j sii!i blatna kolena.
l>r. Sluga je pa stal chI daleč in < strmel nevede, ali naj s«1 vrne, ali ; gre naprej. Z voza se je namreč ] stoično-mirno muzal — adjunkt ; Prosenec. Flegmatično jc stopil \ z voza. Njegovo lice je l>L'lo ra- i dostno. Nekaj de-kVic ga je obsto- < pilo in* uru pomaljabo odprte rok-:; ee. Pros<-nec je vse obdaroval — < ker jim je prepovedal prej, da se ] ne smejo spopadati z dočki — in j nato odšel z doJgmii počasnimi koraki mimo cerkve.	<
Todaj se je podvizal za njim < Vinko Sluga. Prve stopinje je za- < stavil Pi-osenee v klanec proti s Kalvariji. ko ga prime z p rokav Vinko:	<
"Za vraga, kaj počenjaš?" Pristav se je ozrl.
**0-h<»! Sluga! — S^>ciaLno . 1
vprašanje študiraun!"'
" hrteresi^iten študent si!" u "Bolj nogo ti! Ti nisi modern, , ker ne ceniš nabornega nauka. Ti ( si teoretik. Po tvoji glavi vrše j razni Matiksi, Bebeli, IiassaLli,') Oweni, Saint Simoni. La\Toviči , Lavrovi — in bogvekaiki učenjaki se. Jaz pa porabim lepo poi>ol-1 dne. dve jwsti krajearjev, ki jih ; ;\TŽeHii med otroke, m imam jasno, nazorna) razložen večni krik človeštva: ' Panem et cireenses.' (Kruh in zalwva.) Drugi sf> imeli kom« <1 i jo — otroci imajo pa po- j mara tiče iu zabavo — ergo obojo. Seveda tudi nekoliko obdi"gaje-nili kolen, nekaj prask (K) rokah. , Totla mara svet za krvava kolena. , če se gre za denar. Saj si videl! Drset jih prekobali in pohodi, da dobi krajcar. To je svet — jasno,! nazorno pred nosom; veliki met je seveda toliko popolnejši, da ti kar dokaži, kakor bi imel pravico in dolžnost drugega ii»ohoditi, <la pride preko njega do kruha ! do časti iu slave ali vsaj do ugle-, da."
"Kdo bi si bil mislil, da imaš toliko smisla za socialno dobo. V kavarni si zadnjič govoril dru-! gače!"
"Ker S4' je šlo za drugo reč.' Tedaj sem tebi hotel dokazati, da, niiora« biti ti tudi človek, kakor ti le paglavci. Pririaii najprej do kraj<*arja, potem • ago vil i. — No. kako pa ti gre T"
"S Semenom sva se pri'd te-\ dnom sprla prav zaradi najinih! nasprotnih nazoroyf.'1 "No, iu —" "Rekel seiu mu 1o|kjv!" "Mcfika je 4a!" "Mislil sem, da me pozove. Toda ni ga bilo^ Sedaj občujeva strogo otieielno!"*
"Saj sem ti rekel, da je poiba." "Izvohal sem pa med de4*vci
toiikp, rjom, Oygko vrg."
*
...
"In ti sezi z roko v krop, ee te prsti skelijo. Faint, bodi pakne-ten!"
"Pameten hočem biti, — toda principi — so principi!"
"Hf — hf, hf". se je oddihal adjunkt in globoko sopol ter mr-inraje ponavljal: "Principi so principi."
Prišda sta na Kaivarijo.
Ki-og križec- se je gnetlo ljud-1 stva. Prvo cvetje so pokladali; pred 'križ, poklekali so pred njnn in molili; matere so dvigaie otro-' ko, da so poljubljali ikrVave m blede Zveličarjeve noge.
Adjunkt in zdravnik sta obsta- j la in se odkrila. Za Kristusovo kronano glavo se je bleščala ve-; lika sol n en a obla. ki so je bližala j vrhu visoke gore. Oblivada je z zlatordečim minubom nagnjeno i gla\ o Odrešenika---
Po gozdu so ptice pele večeru i-ee, ljudstvo je tiho šumelo in ki- i pelo iz doline proti križu. Nad vso množico, nad vso' vstajajočo naravo je slovesaio plavala prerokba iz božjih listnic:
"Ko bom povišan na križu, potegnem vse k Sebi---"
____ XII.
Kontrolor se je odpeljal, da sklene z neko tvrdko pogodbo za nabavo žtileziikie. Sama je bila doma Due i. Brez soproga ni hodila navadno na izprehode. Zato je sedela tisto popoldne pri klavirju in sanjarila ter svoje mla- b dostne sanje izpod vedno jasnega italijanskega neba izlivala v strune. Akordi so zadoneli iburno kakor utripi, vročega italijanskega srea, pojemali so zopet in se ipre-Kli v melanholično pesem napoli-tanske mandoline, ki zveni v me-1 sečni noči pod zrelimi oranžami na Posilipu in se guglje po diha-' n ju čarobnega maja, kakor ribiški čokn po p'livkajočem pristani-1 šču.
Pri kontroloitki je sedel stalni gost in domači prijatelj nadzornik Seme. Govoril ni nič. Strastno si je prižigal cigareto za cigareto, za mrmral včasih, ka'kor bi hotel peti. toda vselej se je ustrašil lastnega glasu, ki jo tako hre-ščeče udaril med ubra-ne strune, ali hatdl spremljati zvonki alt kontrolonke. Samo eno besedo je zapel an vse k.j je kar z odprtimi ustnicami obmolknil. Čutil je silno disonaneo. Glas gospe je bil čist (kakor srebro — njegov so mu je zdel umaean. glinast in prsten, da bi gotovo oskrunil lepo pesem, kakor bi na svetli marmorni kip pritiskal iblatne roke.
Zato je čisto uinolkni'1. Stol je odmaknil od klavirja, da je gledal igralko od daleč. Skozi gar-dine so pluli eobični žarki in poskakovali na igrajočib belih rokah. Taiko so bile nežne in bele. da si celo žarki niso upali vsu-t i se nanje z odločnim mirom, ampak so so jih samo dotikali, .prilizovali so se jim in jih po ljub o-vali. Nekateri so se skrili v blesteči briljant v zaročnem prstanu. Taon so zažasreli v mavričnenn ognju in iz prstana, gledali z drhte-1 črmi zlatimi očesci v lice krasni Luciji. — Nadzornik je •strmel v to čaixjibno j>odobo, njegove misli so se zapletle čast o vanjo.
"Ah, Luci!"
Kontrolorka so je ozrla naglo in ga skoro s rop o pogledala.
"Želite?"
"Ah, Luci!"
Seme je zdrsnil s stola, pokleknil poleg nje. nagnil so nad klaviaturo Ln začel poljubom at i njene rake.
Luci je začutila ogenj, »ki so ga dihale nadzornikove ustnice. V , njej se je nekaj streslo, kakor bi vihar nenadoma udaril v dušo. j : Obrvi je skrčila, ustniee stisnila, rake mu odmaiknila in energično, vstala od klavirja,
"Ne bodite predrzni!"
Odšla je po salonu.
Seme je še klečal, gledal za njo: s sirokoodprtimi očmi, nosnice so • mil plale kaikor no^irvi mlademu žrebetu lu jezik blebetal: "Ali, Luci, Luci. Luci----"
Kontrolorka je šla k oknu.
"Poglejte, zdravnik gre z Al-. I mo! — V stanovanje gre!*'
Zdravnik se je bil vrnil s Kal- i v arije. V parku je šetala Aim a z mlajšim bratom. Ko jo je zdravnik pozdravil, jo stopila Alma k njemu.
"Oprostite, go«j>od doktor, ali bi ne bili talko prijazni, da bi mi : posodili kako knjigo, ki se peča s sociologijo* Vaš govor z onega j večera mi ne gre iz glave. Kada bi j k«j pitala."
"Katko me veseli, goHpica, da se tudi vi zanimate za uajboij aktualno -vprašanje nsše dobo! V drugih narodih se že davno bavi tudi nežni spol e takimi študijami, na primer Rusinje."	'
"tam m	___j
UNDERWOOD ft UMOCRWOQD, M.
i
STOTNIK BOELKE. KI JE TEK OM TE VOJNE UNIČIL 40 ZAVEZNIŠKIH ZRAKOPLOVOV T!5R KONČNO NAŠEL SVOJ KO f-	NEC KOT DANES POROČANO.
"l4ln trenutek izvolite počakati, takoj vam prinesem knjigo."'
"Grem z vami; s.-'j dovolite.'"
"Seveda, čiiist- mi je. če se morda — "
"Kaj ne. če se morda ne bojim i— recimo puhlih opazk. Kaj me briga! Hoisnv svit qui mal v penise. Pojdiva!"
Šla sta mimo .paviljonov. Zdravnik se je ozrl; iskal je bratca; toda ta je ostal <v parku in lovil m et ulj a-c rt r on č k a.
Prav v tem trenutku je stopila kontrolorka k oknu in sporočila to nadzorniku. Semo se je hitro dvignil. Vzkipel mu je žolč. Ta zdravnik, to je zanj pravi demon. Povsod so mu nastavlja preti noge. Tako blaženi trenutki, tako ! silno dolgo pričakovana ura. da bi razodel čuvsfcva. ki ga p align noč in dan. oboževani gospe — in sedaj je vso raizdrto. vso uničeno.
Sel je hitro k oknu in pr ■ dira-joče pogledal Luci, ki je imela nekoliko nejevoljno lice. S^nran i,-šinila skozi glavo takoj strašna misel: Luci je Almi nevoščljiva I Luci je ijuibosumna! Zdravnik«, čisla!
Vso to mu je sugerlrah,, razpa-Ijena domišljija. Zabe je stisni!, da je skoro zaškripalo.
"Kak škandal, škandal! Dan na dan uovi škandali! Tako nedolžno dete, Almo, hčerko svojega šefa — lopov — lopov je. direktorju povem, da ga zapodi iz hiše. — Tja grem, primem ga za vrat in vrženi iz sobe — lopov, propai ica! *?
"Ne bodite besni! Kaj vas briga? Ne obsojajte tako naglo!"
"Nič ne obsojan, vem. vse vem! Ta človek je sili samega satana! Škandal; Pošteni gospici sued a ugled."
"Naša F nune i in G t rti sla pri , zdravnikovi kuharici, ki se tako rada igra z njima. Toraj, čemu norite.' — - Sicer, kaj pa to, ko ste vi pri meni?" —
Kontrolorka je stopila korak nazaj, črne oči so kakor dva trmi pičile Semena v obraz in so odločno vprašale: "Kaj .-»«►<f tudi mene tako?"
Sume je bil pobit, kakor* bi j pljusknil šikaf vode na njegovo glavo. Hotel je nekaj odgovoriti, ■ pa ni mogel. Skoro jokajoče je ! vzdilmil vnovič: "Aih, Luei!"
Kontrolorka mu je obrnila hr-I bet. Prepričana je bila, da je dosti močna: kljub temu ji je bila naenkrat samota ob tem človeku polna čudnih strahov, vsa živa ' vojne, v kateri je ona v srcu vztre-potala in drhtela.
Nadzornik je hodil po sobi iu i govoreč kakor sam s seboj opra-j vičeval svoj izbruh ter iakušal dokazati, da je govoril prav in da
. 1 je, njegova dolžnost, da se odstra-
fni čimprej zdravnik od tovarne. * j Alma se je medtem že vrnila s
-	j knjigo.
j Zdravnik je v sobi zapazil, da u';e omara, 'kjer je imel orodja, ^ j rd ra vila in strupe, odprta, zato i-j gre v kuhinjo praaat, kdo je bil i pri omari. -[ Ko je vstopil, sta se nanj plaš-, ; • no czrla Franci in Gerti ter se u-1 i maknila s slabo vestjo v kuharič-jno sobo.
1 "Kdo je bil pri moji omari?" "Prosim iepo, gos^iotl. ti otroci vtikali po njej. Pa sem rekla, il da se ne snnejo ničesar dotakniti. »* T«-da ne ubogajo! Porodna sta. I~jzel<» i»oredna!"
(>! Ztlravnšk je stopil za njima v a sobico. SkrivaJa sta se za omaro. ,! Dr. sluga ilvigne pi"st in resno povabi: " Pojdita z menoj, vama nekaj povem!" '"i <ie;ii zat i sne ušesa in reče: Nrč- in, nečem slišati!" Franci •'I glasno zajoka. Oba zbežita iz sobe b rnimo zdravnika. Zajokala je po--jtem še Gerti ter iliteč in kričeč ' ( sta 1'iainila v sobo h kontrolorki. j "Mama, mama. zdra\"uik nas je
-	hotel —" Več nista mogla pove-. lati. Oba sta se tiščala mame in
'glasno jokala, i j Ziijiigonc-no je stopil Seme
-	I kont rolorko:
-	! ' * .M .!<>stna ! Ka j sem rekel i Lo-
-	pov je in kmetje! Pregnala sta /, otn-'ka njegov plen, zato divja: i Proč in.jim! ' Kit oil mora!"
,' "Madedetto!" je siknila koii-!lro!onka >:i vedla otroka v njuno . sob') i«-r jima dala bonbonov. O-
gorčoMa se j»* vrnila. ; "Da se drzne p rotiti mojim o-l tmkcin! Barbar! Na, kt> .se vrne ;1 kontixilor, puveiu mu odločno, da i.i«- bila ta predrznost prvič in './.adnjič." () i Seme bi bil za vriskal. K;tik:»r bi bila naenkrat vz rasti a iz tal mo-^'gcx-HH trdnjava, iz katere bo streljal na zdravnika, taiko se mu je 1 zdel ta slučaj. J "Milostna!"
I i Stopil prod Luei in dvignil [j' prste kakor za prisego. Glas se mu je tresel.
"Milostna, kakor prisega vo-(> jak na zaust^ivo, prisegam tu, da j | ne neham prej, prodno ne bo po-J'nietena liiša od te smeti. Osrvetim ' se. Toda ne zaradi sebe, ampak7' j— slovke so mu zastajale v grlu j— "amipaik zaradi tiste, katero '" obožujem, kateri sem suženj, hla-i^ec, jired katero po ki ek am v sa-nja-i — kateri poljubljam stopi-u nje, za katero sc dam sesekati s ti-a (sole sabljamu —'' --. Kontrolorka je gledala drhteča v njegovo kipeče lice, v katerem n se je tresel sleherni živec. Zaže-i- lela je osvetc, zasovražila je ddk-il, tor j a s sovraštvom užaljene ma-La terc. Dvignila se je v boj — pa
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.	j
-o--|
^ r Cenjenim rojakom naznanjam, da kri jem in popravljam	|
^ vsakovrstue strehe in izdelujem tui^i vsakovrstna kleparska	I
I dela ter izdelujem stvari iz bakra, kot kotla za kuhati žganje	j
I ter jih razpošiljam ua vse kraje po Zedinjenih državah.	1
Vsako delo je jamčeno.	1
| Priporočam se za obilo naročil.	J
L A. Janežič	]
, 6625 St. Clair Ave.,	Cleveland, Ohio. I
mah ova la in se kakor v mu otiei! potekla.
Seme je razprostrl roke — Luci e začutila njegove ustnice na vojih.
"Nikdar!"... Zazveuedo je ka-j :or disakord po sobi. Sunila ga je od sebe in zbezalai spalnico. Za njo je šlo nekaj, j esar ni še poznala doslej. S svi- \ pniiu robcem si je otirala ustnice, i so jo pekle. Roke so se ji t rele. kakor zločincu, ki je izvršil >rvi umor. In šlo je za njo v spal-tico kakor črna lisa. kot umazala senca in za seboj je puščalo ledove na tleh, na stenah, da bi noral vsak zavpiti, kdor bi vsto->il: Kaj se je zgcnlilo. nesreenica!
Luei se je prijela za posteljo, vad njo je visel spomin rajne uatere — čudodelna Madonna d i /ampiglio. Orne. svetlo oči kon-rolorke je zmračila solzna bridkost. Po licih sta pritekli dve kap-ji. Stresla se je in omahnila čez ►osteljo: "Madonna santissima!"
_(Dalje prihodnjič).
Rheumatizm j
zdravi se lahko sam doma. j
V spomladi 1S98 sem imel muaculami rtumatizem. Jaz kdi trpt-^ cela tri leta ! tako. da zamore samo oni vedeli, ki jra •ma. Poskusil sem zdravilo za zdravilom in uprašal zdravnika za zdravnikom, toda pomoč, ko sem jo preje! ;e bila le začu-na. Konečnuaempa le dobil zdravilo, ki tne ie popolnoma ozdravilo in nikdar ne ni več povrnil. Dal sem to zdravilo mnogim, ki jI so zelo trpeli, celo ležati «omo*Ii. in vaeiej j je pomaRalo.
Jaz želim, da vsakdo, ki trpt na reu-matizmu poskusi to čadovito zdravilno moč. Ne pošljite niti renta, temv« č le svoj naslov ir. jaz vam pcšiiem zastonj, da tki- i skusite. Pctom ko ste p^ekrniti in jc ' izkazalo, da ozdravi vas r^uTatizem. t k-. • tem fele boste poelali zanj en dolar, .faz :| nočem vašejra denarja, dekler ri»te o<tw 1- ■ noma zadovoljni tru Dos!nti. Ali ni Lako ' prav? Zakaj «e trpet;, ako -p vam nudi brezplačno popolno ozdravljenje. Ne <«i- . lasajte. pišto še danes.
Označite H. Jackson. No. Ourncy ' Bldjt. Syracuse. N*. Y.	>
Mr. Ta.'kson jc odvrovorm. Zgornja
I izjava resnična.	1
1
POZOR, NEWYORSKI SLAMNI-KARJI!
V torek zvečer, dne 3J. oktobra, se bo vršila seja vseh članov slam-nikarske unije, krajevnih postaj 24 in 42. v Manhattan Lyceum, 66 E. 4. St.
Seja se bo pričela točno ob 6.30. A'sak član mora imeti s seboj svojo unijsko karto, kajti brez nje ne bo nihče dopuščen v zborovalnico.
Reševala se bo sledeče točke:
1.	Sedanje razmere v obrti; — prihodnja slamnikarska sezona.
2.	Povišanje plač operatorjem in blokarjem.
3.	Število tedenskih in vzorčnih (sample) delavcev, ki bi bilo dovoljeno v eni delavnici; — in plača za te delavce.
4.	Iskanje služb.
5.	Kako je treba reševati vprašanja plač.
Člani krajevnih postaj 24 in 42! Čas je zelo resen. Vsak od vas se mora vdeležiti to seje. Nihče ne sme zanemarjati svoje dolžnosti do organizacije, ki je nastala po težkem organizacijskem delu.
Vsi pridite, da bo mogoče uspešneje reševati gori navedene obrtniške probleme, da se nam bo tako mogoče pripraviti in sestaviti naš "preparedness*' program za to sezono.
Ne pozabiti doma vaše unijske karte.
Brat Ferenčak bo našim slovenskim članom celo stvar pojasnil j>ri seji v slovenskem jeziku. Skupni odbor Unije izdelovalcev slamnikov, krajev, post. 24. in 42.
(Ad. 3x)._
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Kadar i« kako društvo namenjeno kupiti bandere, ustave, rega.Je, godbene. Instrumente, kape ltd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, prlveak«, prstane Itd., ne kupite prej nikjer, da tudi lian za cene vpračate. Uprtftanje Va« stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje.
Cenike, več vrst pošiljamo brezp!aCno. Pišite ponj.
IVAN PAJK A CO.. Conemaugh, Pa.. Box 328.
! Kaj je vojna?	]
* j Rojakom v Ameriki je znana vojna le iz časni- |
▼	! ških poročil, iz raznih opisov in pripovedovanj, v ) * 4 | resnici je pa ne poznajo in niti ne slutijo, kakšne 4 1 so njene grozote.	f
: X	t
| Največja zlocinstva	• 1
▼	;	HB HHBMMHHBHHHImBI j bEJ ^
t kar jih pomni človeštvo, se izvršujejo zdaj v Ev-1 4 f ropi. Ljudje stradajo, trpe in umirajo ter zastonj' £
▼	čakajo rešitve.	|
| "Boj proti boju"	11
|	to bi morala biti deviza vsakega človeka d vaj se- j	S
|	tega stoletja. Žal, da imajo še vedno največjo be-	t
t	sdo vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo	J
|	in ukrepe j o, kar je	|
I slabo za narod.	j
f Med ameriškimi Slovenci bi ne smelo biti niti t | enega, ki bi ne bral knjige slavne pisateljice S i f Berte Suttnerjeve	t
j j "Doli z orožjem r	j 1
4 Knjig imamo le še malo v zalogi in zato naj jo |i | vsak, ki jo hoče imeti, čimprej naroči. — Stane I ! + 50 centov.	I
I Slovenic Publishing Company 5
j 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y. ^
X I* I. Kraszewskis	I j
UMIRAJOČI.
ZGODOVINSKI ROMAN.	I 1
(Za "Glas Naroda" priredil AT.)	f
23	(Nadaljevanje).	s
Staree jt* sedel v naslonjač in se prijel za glavo.	i
—	Ali veš, kam nas bo to privedlo? — Stari ničesar ne sluti. — Ti si pa vendar vedel, da bi bila ta ženitev vseh rešitev.
—	Jaz nisem ničesar zakrivil, — je odvrnil Robert. — Rekli ste ini, da naj grem na pot, in sem Sel. — Ko sem se naveličal, sem se zopet vrnil.
—	Kaj pa grof? — Ali je znorel t
—	Zba! se je, da bi še sam ne prišel na kant. — Dobil sem korbi- 5 co, prav pošteno korbico. — Zdaj se morava pomeniti, kaj naj po- *
veva očetu. — Oče bo užaljen. — Vem, da bo----Zategadelj" sem
prišel k vam. da se midva najprej pogovoriva.
Knez llugoti je sedel omamljtn in ni vedel, kaj bi odgovoril. '
—	Če mislite, dragi stric — je nadaljeval Robert, — da bi bil I oče jezen na grofa, ker mi noče dati svoje hčere, bom jaz prevzel vso krivdo nase. — Boljše jc, da se jezi name, kot da bi se na koga drugega.
—	Ne vem, kaj bi rck«il, ne vem. moj Bog! — Brat je živel v mira in še vedno živi. —
i— Ali bi ne bilo boljše, če bi mu ne zadali.tega udarca, ki bi ga 7 morda usmrtil?	d
—	Menda sam veš, da se ne moreš dolgo tukaj skrivati. — Slu- n čajno bi kdo povedal da si tukaj in to bi bila za kn'eza strašna nojrj ,T vica. —
Zamišljen se ji' začel izpreliajati sem te rt j a po sobi. ~	j 5]
-- Ah — je rekel po kratkem premisleku, zdi se mi. da sem na- j .VI izhod. — Bog naj mi odpusti laž. — Povedal mu bom. da mi je! r< nekdo pisal, da si sklenil odpotovati iz Varšave, ker se ne znata grof ti Mosčinski iti njegova hči tako obnašati kot se mora človek obnaša- ž ti napram človeku, ki je potomec Branskih. — Umevno je, da ga č bo precej jezilo, pa se bo že potolažil. — Danes prenočuj pri Go- " zdowskemu ali pa pri Zenonu. da te ne bo nikdo videl.
Po teh besedah ga je objel in zajokal.	fi
Tedaj je pozvonilo.	č
—	Zdaj pa idi. — K večerji kličejo. -— Jutri bova šla skupaj k. d očetu. j 11
Molče sta se še enkrat objela.
—	Hai— je rekel general — ko je prišel po stopnicah — o re- a šitvi ii" more biti nobenega govora več. — Zdaj nam ne preostaja k drugega kot podaljšati rok. — Mi brodolomci bomo s častjo prena-lri šali revščino in trpljenje, toda uboga Štela, ta angelj....	r
YT razsvetljeni dvorani je bilo vse veselo. — Nikdo ni slutil. kaj!i-j vse bo prinesel naslednji dali.	jli
Pri večerji jc stregla starcu Zurbova hčerka Antonija.
—	Toda. gospodična, gospodična — se je branil Norbert. — Saj; j< ni tivbu. — To jc preveč potrpežljivosti.	n
Ražcn Zenona Zurbe in Gozdowskega so bili že vsi zbrani.	j"
—	Kako je pa z ribami, gospod kaplan? — je vprašal stari knez v patra Serafina.	;d
-r- Molče, molče, vaša milost.	| 3'
—	Kako jc z ribolovom? — Saj ste položili mreže, kaj ne? ^
—	Seveda, toda ulovil sem le malo.	^
- Kako pa vi, pan Vincentovič?	u
—	Par srn jakov je bilo. drugega pa nič. — Letos je zelo malo j divjačine.	j ^
—	Vse mine, vse mine — ie šepetal starec.
k
Tedaj sta vstopila Gozdowski in pan Zenou Zurba,	^
—	Ali ste zdravi, gospod doktor? — Kaj delate? — je vprašal I slednjega.	-	j
—	Hvala, vaša milost. — Zdrav sem in tudi do dela imam veliko ,
- v. t ves«'lja, toda dela manjka. — Oče noče nobene pomoči, oče dela za ;
dva. —
i g
—	Da. vaš oče j«' mož na pravem mestu. — Kaj pa vi? — je vpra- g šal Gozdowskega. — Vas ni bilo nekaj časa douia.	},
—	Da, imel s*'in več opravkov, vaša milost.	t
—	Morda kaj posebnega?	,
—	NV, nit***sar posebnega vaša milost.
Takrat je vstopil v dvorano treniral iu sedel poleg kneza.
- Ali >ta ti kaj pisala Robert ali knezoškoff — ga je vprašal 1 frtaree.	1 v
—	Ne, pisma nisem dobil, toda Parsnicki se je vrnil iz Varšave j m prim-sel seboj par posebno dobrih novic.	j t
—	V kakšnem oziru?	jI
—	Gl-cde ženitve kneza Roberta.	-
—	Kaj pa je? — Kaj se je zgodilo?	\ I
—	Povedal mi je, da se bo Robert v kratkem času vrnil.
—	Ali se je razdrlo? — Ne, to skoraj in mogoče. — Pa se že vsaj I :ii razdrlo? — Ne, to ni mogoče.
—	Razdrlo sic ni. — To se pravi. Parnicki ne ve, kaj se je prav-i zaprav. zgodilo. — Slišal je le, da se je nekaj zgodilo in da bo knez Robert odpotoval. — Morda bo že jutri tukaj. — Zategadelj tudi ni nič pisal.
Starec jc pil čaj in zapičil pogled v svojega brata.
—	General, prosim te. ničesar mi ne taji! — Čudni ljudje ste j trsi od prega do zadnjega. — Vedno nekaj skrivate pred menoj. —. Jaz vendar nisem otrok.
—	Povedal sem ti vse, kar sem slišal. — Parnicki mi je nadalje 1 tudi rekel, da se grof in njegova hči v mestu strašno nerodno obnašata in da je Robert jezen na nju. — Zdi se mi, da človeku ni prav ijabo. če se drugi ljudje norčpjejo iz njega.
Starec jo nauiršil čelo, potem je pa zopet pogledal svojega brata rekoč:
—	Kneza Roberta ne morem ničesar dolžiti. — On ve, da knegi-nja Branska ne sme biti smešna. — Ce bi bila kraljeva hči in če bi se ne znala obnašati, bi je niti ne pogledal. — Toda Parnicki pretirava. — O11 je sieer žlahčič, pa je ves prepojen z demokratskimi idejami. —
—	Že mogoče — je odvrnil general.
—	Robert je kavalir v pravem pomenu besede. — Počakajmo, da se bo vrnil. — Kaj pa grof?
—	Zdi se mi, da bo ostal v Varšavi.
—	Morda bo prišel Robert samo zato, da se bo posvetoval z na-' mi T —
—	Tudi lahko.
—	No, počakajmo do jutri.
—	Le nikar se ne razburjaj pifcveč.
—	Zakaj bi se razburjal.
Po večerji so se poslovili in odšli v svojo sobo.
Samo kneginja Štela je vedela, da se je pripetilo nekaj, kar bo initio za vse zelo slabe posledice.
Naslednje jutro po maši je povedal tajnik staremu knezu, da se i« vrnil knez Robert.
r— Dobro, naj vstopu
Knez Robert je prišel v sobo v potni obleki in poljubil očetu roko:
—	Ali si S3 že vrnil? — Ljudje o marsičem govore, toda jaz nikomur ne vrjamem. — Ali se je kaj zgodilo, ljubi sin?
—	Ničesar odločilnega. — Povedati vam moram tudi, da se ne morem poročiti po vaši želji.
—	Zakaj pa ne?
—	Ne vrjamem, da bi se dopadel grofici Alfonzini, lder sta najina značaja precej različna.
—	Kaj pa grof?
—	Grof je zelo ponosen na svoje premoženje.
—	On je tak, kot so vsi malomeščani.
—	Da, malomeščan v pravem pomenu besede.
—	Ali se ni dobro obnašal v tvoji družbi?
—	Tega ravno ne. — Vsak dan sva manj občevala, in nazadnje se mi je zdelo najbolj še za nekaj časa odpotqyati.
—	Vse, kar si mi povedal, je nekako čudno in ne natančno. — Ali n>e bo sploh ničes poroko? — Ali si se premislil? -
—	Ne, tega ravno nes.
—	Ali se je grof premislil?
—	Ne.... Morda bi se, če bi dobil pripravno partijo.
Starec je planil kvišku.	.	^
—	Boljšo partijo? — Boljšo partijo kot je knez Branski? — To sem pa res radovedtu. — Morda braziljskega princa? — Smešno, smešno....	*
Kljub smehu se mu je na obrazu pojavila skrb.
(Dalje prihodnjič).
GLAS NARODA, 30. OKT. 19
Razlika med laznjivcem in lažfljivcem.
Ako se kaik navaden človek 1 aiže, se ga imenuje lažnjivca, tola. atko tse tkalk uradnik današ-ijih vlad prav tpo vražje zilaže, se •a imenuje — diplomata!
To ipamefcno je napisal newyor-ki list "Call" in to je dejstvo.
Ako ka;k privaiten državljan, ecimo trgovec, ki <napnaivi s svojo ngovino komaj toliko, da se pre-ivd, izda (krivo ali napačno poro-ilo, ise iga immuje goljufa ali švindlerja".
Ako pa kak banikir, miljotaar, hnancir izida <kaiko Jiapačno poro-ilo o svoji trgovini, >nm pravijo [ruigi: ta pa zna, — oai je biizaies- : laai.
Alko pride, recimo iz Loaidona ii Berlina, kaiko uradno poročiti, v katerem ni niti esne besedice esniee, pravijo vsi; seveda to ni es. toda kaj se hoče. to je vojna gra, — toda ne pravijo, da je
Neko poročilo se je glasilo, da e vse, kar se piše in govori o emtskem. podmorskem čolni 1 'Bremenu", vse skupaj čisto na-adna " izmišljotina,". Pravijo, [a tak subniarin še nikdar eksi-tiral ni. Nemška vlada je izdaJa o poročilo, da je s tem za nos volila anglešok mornarico, (ki je stoca&no pazila na s utrni ar ai : Deutsohland' \ ki je ravino-aikrat vozil proti domu.
Celemu svetu se ej lagalo — ;ot pravijo —. toda to so kneno-ali v poročilu "izmišljotino''.
Mi, ki smo ljudje, imenujemo o, kar se tam imenuje ""izmišljo-ino". — laž
Vlade v Evropi se morajo lajati, kajti to je njihov posel, dru-?ane bi mogle eksistirati. Ako n vlade govorile čisto resnico, 1»! t-alko izginile kot so prišle na <po-rrsje.
To raj, »pridemo -do zakJjindka, la je razlika med. 'lažnjivcem i« aanj-iveem ta, da je eden lažnji-tee, drugi pa diplomat.
I11 to bo tako dolgo, dokler ne >0 11 e>trezna masa videla to ra«z-i<ko!
Iščtttn svoja dva prijatelja MT-HAELiA in JOSIPA ŠUŠTJ5R SIC. Doma sta oba rz Velikega Podlnbna pri Novem mestu. V Združenih državaii že bivata čez sedem let. 1 Vosi 1 rt cenjene rojaik l-7 če kdo ve, kje se nahajata. da mi naznani ngm naslov, ali naj se pa sama oglasita. — Frank Šušteršič, Box 158, Rals-ton, Pa._(28-31—10)
Kje je moj brat PETER MIHE-LIC? Doma je iz vasi Plošče na Hrvatskem. Pred 4. meseci »v a bila skupaj v Pickens, W. Va., iu potem je odšel v državo Michigan, pa uii ni pisal, kje se je nastanil. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da . mi naznani, ali naj se pa satm oglasi. — Rudolph Mihelič, 1364 E. 40. St., Cleveland, Ohio. (25-28—10)_
Iščem svojega brata JOSIPA MIHELIČ. Doma je iz vasi Sode v-ce, fara Stari trg pri Kočevju. V Zedinjenih državah že biva kakih pet let in dve leti ie ne veun, -kje se nahaja. Preje je bival v Ely, Minn., in potem na Calumetu, Mich. Prosim cenje ne rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi naznani, ali naj * pa sam ogtari svoji sestri: Mary Kavše, c/o Friegei, 209-14. St., Brooklyn, New York. (25-31—10)
BRAT. HWAOU TXnOnCD 1B1WI
Maloruska.
Marijan.
Osedlajte mi konjiča, čilega konjiča! * ^Kaj ti bode čili konjič?'* Orez poljano ga pojezdim v diru hitrem kakor sokol. "Česa boš iskal v poljani, saj ni tamkaj divje orde?" Oj, ne bodem bojeval se, ne prelival gorke krvee; sladki mir mi polni dušo in srce ljubezen vroča. Siva mati, dobra mati joče se, nestrpno čaka. kdaj jo sinko bo obiskal...
i Črez poljano je pojezdil v diru hitrc-in kakor sokol, črez poljano je prjiezdil pa je našel kočo prazno.
Vprašal ptičico je drobno: "Kam odšli so draga mati, da je naša koča prazna? Ce si videla, povej mi!''
Za vasjo mu pokazala je gomilo sveže zemlje in žalostno mu zapela:
"Čakala je. hrepenela, hrepenenja je umrla. Pa so v grob jo položili, v njem počiva dan že tretji.*'
Zjokal mladi se junak je in poljubil svežo zemljo, zmolil pet je očenašev pa zaželel si nebes.
Kaj svetega je v tvoji duši...
Anton Medved.
Kar svetega je tvoji duši, ne daj iztrgati nikdar, naj tudi drugo vse ratzruči usode trde ti vihar!
Naj svet prezira, v stran tc suva, vseh klikov ti ne bodi ma»r, dokler srce ti verno čuva svetinj ne taki ij enih oltar.
Kdo je spisal Homerja?
j
Šolski ravnatelj jc nekega dne obiskal vse razrede. — V drugem razredu jc nekega dijaka nenadoma vprašal:
—	Kdo je spisal Homerja?
Dijak se je prestrašil ravnatelja, pričel ie v neprijetno zadrego iu odgovoril hitro, ne da bi pravzaprav vedel, kaj bo odgovoril:
—	Jaz že ne!
Razume se. da se je ravnatelj in cel razred s profesorjem vred smejal temu odgovoru, kajti menda je pač razumljivo, da je Homerja spisal Homer.
Opoldne jc šel ravnatelj h kosilu in povedal restavraterju, kaj se mu je dogodilo v šoli.
Restavratcr iu ravnatelj sta se zopet smejala, da so jima solze iz oči tekle, da jima je duška zmanjkalo.
Ko je pa prišel restavratcr nekoliko k sebi, ko mu je smeh nekoliko ponehaf, ie pa pripomnil:
—	Kajne, pa ga je?
Gostilničar ie namreč še rnauj
vedel o Homerju kot oni drugošo-lee.
Ravnatelj se je moral seveda še bolj smejati, ne toliko dijakovemu odgovoru kot restavraterjevi o-pazki.
Smeha ni bilo ne kraja ne konca, restavratcr se je smejal dijaku, ki se je ravnatelju "nalagal", da ni spisal Homerja, ravnatelj se je smejal pa restavraterjevi duhovitosti.
^	W '
POZOR KO JAKI!
m MfitobricaM*	MlMiUhw| tototrti1
«11* tadalh knot cMti la dol*i ImJ* kakor tadl ■ifthi toa—1 brki b«aJa «a otMt n	la
j MlTtU. Bwwtinw. kMtfbol aH Ir^aj« v rokmh. I aosak ia » krtin, t talh daah popalaaat ndn
I fia. raw. opeklin*, balo. tur«, kraoko la gritte,
poto« mi« korjo aim, wlillao v par daoh po- ! I polanM« odatxonitn. Kdor bi —njo otavlla hm i aopobo rabil mu jaotim za M*G0. PiUto takoj po eooik. ki ac takoj pofljam tutooii.
JaOOB WAHOld, j 6708 Bonna Aw* PWvslaad. OUm.\
HARMONIKE
iodU kakrSnekoU vran Ipfllaji tm
popravljaa po nsjnlijtk eatk, a dalo trpetDo in ssbmIJ1t& V poprav« ■nnljlTo raakdo poilj«, kar aa la sad 18 let tukaj r tn poala fm sadsj r trojem laaineis domu. V popra Tak
hanaonlkto ter računam po dala ka* Huilau kdo aahtava lasi sadsljsTl
w ^OM BLAvM «Ma>
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav,
Velikost je 21 pri 28 palcih. GENA 15 CENTOV.
Zadaj je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij iti V zalogi imamo tudi
8TEH8KO MAPO CELE EVKOPE $U0
VELIKO STENSKO KAPO. HA ENI STRANI ZJE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET. GENA $1.50.
ZEMLJEVID PRIMORSKE. KRANJSKE IN DAL-M4&JE Z MEJO AVSTRO-OORSKE Z ITALIJO. GENA JE 15 CENTOV.
Veliki vojni atlas
vojskojoah se evropskih držav in pa ko-kmijskih posestev vseh velesil
Obsega 11 raznlli zemljevidov«^
OEKA SAMO 25 CENTOV. Manfib in denar poiljits na:
Slovenic Publishing Com|Huiy
H Otrthadt at,	a*w Tok, K. T.
Irezplačn nasvet in pouk priseljencem.
"THlC BUREAU OP INDUS ■BEES AND IMMIGRATION' a državo New York varuje pri-Bljence ter jim. pomaga, če so bili ■lepavjeni, oropani sli Še so s nji ii slabo ravnalL Brezplačna navodila In pouk v aturalizacijskih zadevah — kako »ostati državljan Združenih dr av, kjer se oglasiti sa državljanke listine.
Sorodniki naj bi ftakal) dovo loile priseljence na EUis Island li pri Barge Office. Oglasite se ali piiite s 8TATE DEPARTEMENT
OF LABOR. BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyorfki nrad: 230, 5th Ave., Room 2012. Odprto vsak dan od devetih do oldne do petih popoldne in ot red ah od osme do devet« art
Urad v Buffalo: 704. D. S. Mor ;an Building. Odprto vsak dan d devetih dopoldne do petih po-ioldne in ob sredah od sedme do levete ure sveiee.
šče:tn svojega bratranca FRANA OBLAKA, ki je bival prod vojno v Alberti, Kanada. Ce kateri znancev ve za njegovo seda j-nje bivališče, naj mi blagovoli sporočiti. — Andrej Oblak, pri-gioneri di guerra, I. Roparto, II. Setziouie, Salerno—^I*axlula, Italia.	(28-30—10)
Dr. KOLERT"
638 Peno Ave., Pittsburgh' Pa.
fDr. Kotor je L	najsta.re.161 Blo-
a	venski rdravnik.
m ki lmaBb131etno I	prakso v zdrav-
ljenju tajnih mo
la^ Sifilis ali ia-xZZbfr, atrupljenje krvi V&sr zdravi s glasovi-Um »va, ki sa je lzumel dr. prof. Erllch C« Imate mozolj« ali mehurik« po telesu. v grlu.Izpadanje las. bolečine v kosteh, pridite in Izčlstil vam bo kri. Ne Čakajte, ker ta bolezen se neleze.
Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavae ali trl-per ln tudi vse druge posledice, ki nastanejo radi lzrabljivanja sameffa sebs.
Eušenje cevi. ki vodi iz mehurja oa-dravim v kratkem Casu. Hydrocele all kilo ozdravim v 30 urah ln sicer brez operacija.
Bolezni mehurja, ki povzročijo bole-Tine v križu in hrbtu in včasih tudi prt spuftfanju vode. ozdravim s goto-vojstvo.
Reumstlzam. trganje, bolečina, otekline, srbečo, Škrofl« In druge koine bolezni, ki nastajejo vsled nečiste krvi oadravim v kratkem času i p nI potreb-»*o IHtaU-
raniti j
A Jas mm edtnl bmlko gorort- A
K B Specialist moiklli Irnlwal v 2 f Flttrtmitfra, Pa.	1
(	DR. LOKKNX.	f
i «44 Pena Av. U. aaštL aa aBee. i
| Uradn« vre: dnevno od 9. do-	m
I poldnn do 8. ura irefler. V psi.	X
V kili od 9. dopolne do 2. popoldns.	T
I Nedeljo od 10. dop. do 2. popoL	f
Rada, bi izvedela /.a nasi u v svoje prijateljice FRANČIŠKE RO-LIII. Doma je iz Cirknieo in sedaj se baje nahaja nekje v Penmsylvaniji. Pro«un cenjene rojaike, če kdo ve. da mi naznani, ail i naj se >pa sama ja^T. — Mrs. Mary Pucel (preje Sed-nuik). Mil E. 51. St.. Cleveland. Ohio.	(28-31—10)
Rad bi izvedel za naslov brata FRANKA .SAJN, svaka MATIJA DELOST iu prijatelja MIHAELA CJftAHOR. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njih naslov, da mi naznani, ali naj se pa sami oglasijo. — John Šajn, Box 643. Verona, Pa. 128-31—10)_
Kje je ANTON M i KLIC. podo-mače Bemadov.' Doma je iz Vrbovca, fara Doberuič na Dolenjskem. Prosim, če kdo izmed rojakov ve za njegov Jiaslov, naj mi ga naznani, ali :iaj se pa sam oglasi naravnost meni. — Fraark Rogtlj. 108 W. Oak St., Chisholin. Minn. (28-30—10)
Denarne pošiljatve za ujetnike v Rusiji in Italiji.
Lahko se polije deaar torodal kom, prijateljem ln snaneem, kateri se nahajajo v ajetnlitra v Bulji sli Italiji Potrebno je, kadar se ltaia denar pošlje, da ss prlloH tudi ujetuikova dopisnisa aU pismo in se nam tako oatofoii pravilno sestaviti naslov.
Ako nameravate poslati denar njetniku, poiljite n ^koj. ko sprejmete njegov n^elov, ker ako hi odlaiali, U se lahko dogodilo, da bi fa ne maga vet na istsu Burt* in nt ne mogli nyo«tl da-
TVRDKA FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St, New York, W. Y.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v Pensyl-vaniji naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik
jj^^BKr^ -s.
m l^.v j^jI I
Mr. Janko Pleiko,
je pooblaščen sprejemati naro^-•ino sa "Glas Naroda" in izdajati ozadevna potrdila. — Upati je Is mn bodo Šli rojaki t vssh ostrih na roko.
Uredništvo.
MODERNO UREJENA
mm ms m«
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
•m m m m
DELO OKUSNO.
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZiJU.
• m m m
UNI TSKO ORGANIZIRA?
m m m m
POSEBNOST 80:
DRUŠTVENA PRAVILA, j OKROŽNICE — PAMFLETC, CENIKI L T. D.
v__.... _ ____
¥14 MAMflm rofiuni Mi]
Slovenki PnMishing Co.
_* M OortUndt Sew Tork, V. T.