LUBLANSKE
NOV
(JANN. FRIDR. EGERJA.
Nro. 39.
■>• 1	1 »• 1 • 1 •	■■ .1....	'
Lublana.
Ena hifha v'Krakovim je she s'zeglam pokrita; dober isgled sa druge, kaj i* majo fturiti. Nobeden nezhakaj, de mu bo t toda farna od nebff doliteklaj kader bo gorelo ; k^r je vfaki v' ftani lahko naprej pomagati, Lef, flama inu feno rado gori, kamen inu ilovza fe nevname. Ako bi jef i-mel hifho poftavlati, bi jo pred ognam varno naredil, de bi ravno imel na pofodo if-kati; bolfhi je sa obftoj^zhe rezhi dolg fturiti ; pridna roka bo v'malim zhafi kr?do pobrifala; al potle dolgo vshivala fadje fvo-jiga truda.
Dune~
Dunej f. velki Travna.
Svitli Zefar fo dovolili, de fe dunejfki dobrovolzi rafpufte; dofti med njimi jih je bilo uzhenih mosh; sdaj fo dobri udje fp?c nasaj dani uzhenoftam inu pridnofti. Tudi fo taifti od davkov prevsdigneni, kateri fo sa nj? plazhovali, inu i h s1 velikim potro-fhenjam fvojigapotrebniga premoshenja pre-fkerbovali. Olemdvajffti mali Travna fo ti dobrovolzi perfhli na Dunej s'musiko, podali nasaj fvoje bandero, na katerim je mah-Jala ena obv^sa od fame fvitle Zefarize s* slatam vfhita; meftna gofpofka hrani bandero k'v?zhnim fpomini* Sleherni je dobil fpifano zhaftito flovo. Oni fo poldrugo leto narteshifhi vojfkne dela preftali, fe viteško obnafhali, inu febi pred narhujfhim fovrafhnikam zhaft inu hvalo per Zefarju i-iiu per zeli domovini saflushili.
Devet inu dvajfeti poprejfhniga mefe-za fo m^ftnel ftrashe v'Nemfhkim Gradzi obl?tnizo obhajale, kader je lani franzos od tiga mffta prozh fhel. So bili per peti ma-fhi, ftrelali, paradirali, obpoldue per kofi-li fo sa pogorelze v'Zeli sloshili 135. gol-dinarjov, inu svezher per raju v'redouti 533. goldinarjov.
S h pania.
Eden inu tridefetiga Sufhza fo pertekle tri barke is Amerike inefta Buenos Aires
v' brod
v'brod Corunna, inu perpelale gotovih de-narjov sa Krala tri millione piafter, inu sa kupze en million.
Brod Cadix fhe smiraj anglesi sapert dershc\
L ajhko.
V' Piemonti desheli Sardinfkiga Krala je n?kaj nepokoja vftalo, inu shm?fhnavzi bi radi franzose sa perjatie dobili.
Zisalpinfka republika je dofti pervih oblaftvavzo is flushbe djala. Med peterimi fta dva isvershena Mofcati inu Paradisi, tudi nih fkrivni pifar Sommariva; med ftari-fhimi je fh?ft isgnanih, med mlajfhimi tri^. Med visharje fta svolena Lamberti inu Te-fti, sa fekretarja Pagani. Po drugeh flush-bah je tudi vfe pretakneno, inu drugi mini-ftri svolenU
Per ti perloshnofti je puftil franzoski general Hullin, kateri je v* Mailandi sa Ko-mendanta, dofti ludi v'jezho vtakniti, med katerimi fta dva novizarja, ker nifta po franzoski glavi novize pifala.
Na Dunej od zisalpinzov nam^neni Pof-Janik Marefchalchi je uar popr^d v'Ra-ftadt fhel.
Genovfsarji fo miniham domazhiin rovkam osnanili.de fmejo v'kloftre domu pri-diii, kar je unajnih rojakov, morejo v'of-
inih
mih dn§h vun is deshele. Noben klofter nefmg novinzov notri jemati.
VRimi je dofti tiho, franzosi fkusi ho-dio v'ftari Rim na barke, od tam bodo nekam prepelani; tudi pride dofti ftrelneper-prave v*Rim, tar fe dalaj v'ftari Rim na barke vosi,
Anglia.
Kar je flifhat, de fe franzosi sar?f k* nam perpravlajo, je tudi per naf vfe pod o-roshjam; kral?vi fin Vajvod York je poftav-jen sa Feldmarfhala.
General Abererombie hudobne Irrlandar-je ojftro ima, jim oroshje pobara, ob devetih svezher morejo vfi doma v'hifhi per po-koji biti; katfri sunaj oftane, bo sa puntar-ja fposnan.	»
Admiral Colpoys pojde v' jutrovo Indio s'dofti barkami, foldatmi, inu oroshjam pomagat , de franzosi tam nepozhnejo kaj ne-varniga.
Franzosam fo anglesi l?taf pobrali tri-defet roparfkeh bark, na katereh je bilo ai8. fhtukov, inu 1548. ludi. Franzoski roparji fe dalaj bol predersnejo, pred aofam nafhih brodov barke pobarajo; satorej je vkasano, de vfe kupzhifke barke morejo s' vojfkno porpravo na bran previdene biti.
Fran-
Franzia.
Eni novizarji v'Parisi pifhejo, de franzosi fo t^li od Danemarka imfti 23. million liber inu 6. verftneh bark ; to ni r?f, inu visharji puft? osnaniti, de tiga nima noben Verjeti. Tudi pravio, ni r?f, de franzosi Neapel ftifkajo, velike rezhi od njega imeti ozhejo, inu vojiko s' njim sazhenajo. Nekatere vrozhe bef?de fo enimu rimfkimu Konfulu is uft vfhle zhes Krala v' Neapoli; al franzosi tiga nemiflio. Oni fo mir s' Kra-lam pofhteuo fklenili, inu ga ozhejo po-fhteno ohraniti.
M?fto Genf v'5hvajzi fe mifli s'Fran-zio fkleniti, al sdaj fhe 1? glihanje dflajo, na kajseno visho fe ozhejo podati.
Batavia.
Shtirji mojRie fo v'jfzho vtakneni, inu pravizi isrozheni, k?r fo flabo gofpodarili s' deshelnimi tlenarmi, inu sdaj nemorejo sv?-ftiga obrajtanja fkasati.
Franzoski poflanik po z^li Batavii Hol-lendarje perganja, de fe imajo berfh inu mozhno zhes anglese perpravlati.
Portogalfki minifter Aranjo je v^ari-si fpufhen is sapertja; sdaj je lefem v' Ba~ tavio perfhel.
Katolfki mafhnik Vitbols je svolen sa presidenta v'sbiralifhi, pred nim je bil pre-sident luterifki pridigar Jonfbek.
Vezh Hollendarfkeh bark je domu per-teklo is jutro ve Indie, one fo dofti gvirza pernefle. Povejo, de fe hollendarfke fe-lifha v'otoki Java v* dobrim ftani snajdejo, slafti m§fto Batavia fe nima bati popadeno biti od Anglesov. Indifki domazhi kralizhi fo v' vojfki s' Anglesmi. satorej fe ti neupa-jo Shpanfkeh inu Hollendarfkeh laftm po-pafti.
Danemark.
Kral je vkasal eno tovarfhio narediti, katera sloshi en million tolerjov na interef-se, is kateri ga bo dobra ftala sa vle fhko-de, kar jo ogin pogor?lzam fturi, kateri bodo vfako l?to eno majheno perklado v* to kompanio odrajtovali.
Franzoski roparji nfkaj anglesam vseti-ga blaga inu bark per naf na lizitirauje prodajajo.
Letafje v'Danemarki ofemnajft tavshent vezh rojenih, ku merlizhov. Sima je bila mehka, tudi v' naraalaj proti polnozhi le-shiozheh deshelah kralgftva Norvegen.
MofKkovia.
Franzoski gofpofki foldatje, kat?ri fo od Mofhkovitarja v' goftje vs?ti, inu fo pod povelam Prinza Conde, fo per^gli Zarju sv?fti biti, dokler fo v' njegovi flushbi notri do ure, kader bi fe lpet v' Franzio po-
vernili
vernili. Takrat, kader bi vt?gnili fp?t nasaj iti, bo Zefar dal take oblazhila , kakor fo jih nofili, dokler fo per Kajni ca vojfki kili.
Shvajz.
Sbrani moshj? v'raefti Arau nove pojave delajo, ludje pa fe sazhenajo is nevo-je proti novinami med ieboj pobiati. Ropanje, davki, sapertje vfe kupzhie, vojfk-ne naklade od franzosov ih k&zhio. Po vezh krajih podirajo franzoske maje, bridko martro poftavlajo, inu vpiejo: ta je prava maja tf proftofti!
Nemjhko.
Ofemnajfti maliga Travna fo N^mzi odgovor dali v' Raftadti, de franzosi naj ras-lozhio, kolikaj fhkoda snefe, kar deshele unim kraji velajo, inu naj narpr^d fvoje foldate is ta kraj nasaj zhes Rajno potegnejo. Franzosi pa miflio tim kraji obj^dati, dokler fe mir do konza nedoshene, inu nedajo nizh raslozhniga sa odgovor, sunaj de bodo gledali odfhkodvanje pervoliti, kakor bo nar-bol mogozhe. Tiga fo lizer Nfmzi vef?li, al vunder je shf enkrat tr?ba, de franzosi en raslozhik flifhati puft?, kako m?nio, de bi fe vfakimu pofhkodvanimu vrazhilo ftu-riti im?lo ; inu naj enkrat fvojo vojfko nasaj vsamejo is tiga kraja,
Franzosi fp?t zhedalaj vezh foldatov ba ta kraj Rajne pofhilajo. Is m^fta Brilt-
sel fe jih je n^kaj nasaj vernilo, kateri fo bili zhes Anglio poflani. Terdnavo Ehren-breitftein smiraj bol franzosi ftifkajo inuo* blfgajo, defilih na tim kraji leshi, inu k* nemfhkim kral^fti flifhati ima.
Vmerli fo v' JLuUanu
4. dan veliki Travna.
Thomash Hefsinger, kanzelifki flushab-nik, 70. 1. na novim tergi Nro. 345.
6,	dan.
Katarina L?biz, folarfka hzhi, 7. dni, na predm^ftji Nro. 141.
7.	dan.
Jakob Jakefh, dva m^feza ftar, na Po-lauah Nro. 65. g. dan.
Lisa N. vedova, 67.1. v* Krakovim N. 17.
Ofemnajfti dan tigam?feza majnika pred-poldan ob ofmi uri fe bo na F?dranfbergo-vim Majerhofu bliso Sitifhkiga Grada per 600. ffterajfkih vedrov dobriga vina is dobreh gora' po 10. inu 10. v^der, al pa po fodih, kakor bo kupzam bol prav, prodajalo od, Sitifhke Grafhfne na lizitiranje tim, kateri bodo narvezh oblubili; h'katerim prodajanju fo vfi kupzi povableni.
Sitifhka Grafhma 5. Majnika 1798»
12. veliki Travna fo v'Lublani vsdignene:
•28. 32. 69. 74. 67.
, a6. veliki Travna bode v' Gradzi vsdigvano.