Murska Sobota, 6. septembra 1990 • LETO XIII © Št. 34 • Cena 8 din Rudi Čačinovič gost Nedeljske kuhinje V studiu Radia Murska Sobota bo tokrat — V NEDELJO, 9. SEPTEMBRA MED 10.30 IN 12.00 — zares imeniten »glavni kuhar«; Rudi Čačinovič. Z nekdanjim diplomatom in politikom, zdaj predvsem pisateljem in publicistom — bil je tudi pomurski župan z menda nekaj koceljskega v lastni oblastveni poziciji — bo govor o vsem mogočem. Dosegljiv bo tudi za poslušalstvo po telefonih 21-232 in 21-579. YU ISSN 0351-6407 Ujer se prepirata dva, plača tretji Običajno je tako, da kjer se prepirata dva. tretji dobiček ima. Vendar kaže, da pri reševanju problematike v slovenski živinoreji vendarle ni tako. Da je govedoreja zašla v težave, je očitno, razmere pa so takšne, da z njihovim reševanjem ne kaže več odlašati. 18 dinarjev za kilogram žive teže mladega pitanega goveda je odločno premalo, saj so v Kmetijskem inštitutu Slovenije izračunali, da znašajo stroški za kilogram prirasta okrog 35 dinarjev. Kmetje živine niso več pripravljeni pitati z izgubo in tudi slovenska vlada je spoznala, da mora narediti konec zadolževanju družbe pri kmetu. Njen predlog je neizprosen in ultimativen. Od 10. septembra morajo slovenske klavnice plačati rejcem 25 dinarjev za kilogram žive teže mladega pitanega goveda prvega kakovostnega razreda, in če se to ne bo uresničilo, bo vlada posegla po drugih prisilnih ukrepih. Možnosti za to ima in, kot kaže, tokrat misli zares. Tokrat so ob zid pritisnjeni mesarji, ki jim je tako onemogočeno tržno obnašanje. To še toliko manj, ker je bil prvotni predlog vlade, da ob višjih odkupnih cenah živine drobnoprodajnih cen mesa ne bi smeli povečati. Sicer pa pretiranih možnosti za to že tako ali tako ni. saj je konkurenca z juga, kjer je živina cenejša, izredno močna. Po dokazovanjih so vlado vendarle uspeli prepričati, da se cene mesa oblikujejo prosto, ob tem pa vladi tudi očitajo, da je breme reševanja težav v živinoreji prevalila na klavnice, sama pa ni za to ničesar naredila. In kaj lahko pričakujemo po vsem tem ? Najbrž višje odkupne cene po 10. septembru, istočasno pa tudi višje cene mesa v trgovinah. Mesarji namreč pravijo, da rezerv nimajo, trgovci pa o nižjih maržah nočejo ničesar slišati. In tako bodo spet tepeni ljudje, saj si mnogi med njimi mesa že zdaj ne morejo privoščiti. Ludvik Kovač Kučan gre na Madžarsko Predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan se je danes napotil na svoj prvi obisk (po prevzemu nove funkcije) v tujino. Najprej se bo ustavil v Sombotelu, kjer se bo pogovarjal z vodstvom železne županije, nato pa se bo odpeljal v Budimpešto, kjer ga bo sprejel predsednik Republike Madžarske Arpad Gone. Na srečanju naj bi izmenjala mnenje o razmerah na Madžarskem in v Jugoslaviji oziroma v Sloveniji ter spregovorila o medsebojnih odnosih in o nadaljnjem sodelovanju. Milan Kučan se bo v Budimpešti srečal tudi s podpredsednikom Socialistične partije Madžarske Imrejom Pozsgayjem in nato obiskal še jugoslovansko ambasado. Drugi dan obiska bo slovenski predsednik preživel v Železni županiji. Po ogledu blagovnice Borostyanko bo nadaljeval pogovor z županijskim vodstvom. Poleg izmenjave informacij o političnih in gospodarskih razmerah bo v ospredju tudi problematika narodnosti, ki živita na obeh straneh meje. Zadnji del svojega obiska bo Milan Kučan preživel v Porabju. Po pogovorih z vodstvom mestnega sveta v Monoštru se bo na Gornjem Seniku srečal s predstavniki porabskih Slovencev, potem pa naj bi na slovestnosti spregovoril zbranim Slovencem. se ) Sa? A^ora^0^4 ~ SPRAVA TUDI TAKO - To je na-*°90wor»-i5°a'0 mizo> Pri katerem je sodelova-aov®rili P“ »m« o možnostih za n Ce ie tr«K-!ranega premoženja. Enotna ugotovi-»Sh * denacion«i:Popravfti’ kako, o tem pa naj določi ’ Pri »S^PŽČina? Za zdai se 8 »emi vprašanji ^^ "»ka komisija, predloge pa oblikujejo tu-‘»»tnikov razlaščenega premoženja, kjer so evidentirali že čez tisoč zadev. V določenih pri-■ merih pa je že po sedanjih predpisih mogoče uveljavljati i zahtevke za vrnitev ali odškodnino. Tudi nekdanji Pavi- čev hotel, sedanja Zvezda v Murski Soboti, ima že sedaj možnost ponovnega prehoda v prejšnjo zasebno last. Več o denacionalizaciji na 5. strani, S. S., Foto: A. Abra- Mm Upanja, da bodo premagali krizo Tako kot večina gradbenih podjetij pri nas, se je tudi SGP Pomurje znašlo v primežu hudih finančnih (likvidnostnih) težav, in to predvsem zato, ker so za vsa večja gradbena dela, začeta v lanskem letu, prejeli predplačila (avanse), leta pa jim je potem visoka inflacija popolnoma razvrednotila. Upajo pa, da bo počasi krenilo na bolje. Tako se nadejajo, da bodo naposled dobili povrnjena sredstva, ki so jih vložili v zgraditev vodovoda na otoku Pag. Kot plačilo so sicer že dobili okrog 5 hektarjev zemljišč, kjer bo v kratkem prišlo do gradnje novega turističnega naselja. Poleg dohodka od prodanega zemljišča se jim obeta zaslužek tudi pri gradbenih delih v tem naselju. Investitor bo podjetje YU-STIP iz Celja. Vrednost prve faze bo okrog 20 milijonov nemških mark, in če se bodo dogovori uresničili, bodo tam lahko angažirali okrog 30 odstotkov gradbene operative. Še vedno so-tudi na madžarskem tržišču, kjer skupaj z mariborskim Stavbarjem gradijo nov hotel Kempinski v Budimpešti; v sodelovanju z eno od nemških firm pa se dogovarjajo tudi za dokaj velik posel v Belorusiji. Doma pa je dela bolj malo, ker novih naložb v gospodarstvu v zadnjem času skoraj ni več. Izbrali pa so jih za izvajalca del pri gradnji nakupovalnega centra Mercator Sloga v Gornji Radgoni in v lastni režiji se pripravljajo na zgraditev poslovno-stanovanjskega objekta v Radencih. Ker je naposled tudi Primorje dobilo 30 delovnih dovoljenj za Zvezno republiko Nemčijo, jim tudi to daje nekaj več možnosti za premagovanje krize. Skoda, da so ta upanja odvisna od nekaterih čejev. j0^e Qraj & O •9 SSIs TURISTIČNA AGENCIJA »SENČNI MANDATAR« E. M. PINTAR POMURCEM; Do konca desetletja avtocesta Murska Sobota—Koper x VARAŽDIN TOURS Vlada v senci na čelu z Emilom Pintarjem, ki seje te dni že sestala — v njej je tudi glavni direktor soboške Mure Božo Kuharič — ima namen potiskati pravo (Peterletovo) vlado k pravim vprašanjem. Njeno vodilo so trije K-ji (konstruktivnost, kooperativnost, kritičnost), pri čemer njen »predsednik« zatrjuje, da take vrste vlad na nižjih ravneh (pokrajinskih, občinskih) za zdaj še ne bi bilo ravno smiselno oblikovati. »Če pa se bodo vendarle rojevale iz notranjih vzgibov, kot se je v okviru republike, naj se,« dodaja. Sicer pa »senčni mandatar« E. M. Pintar pojasnjuje, da je bistveno poslanstvo njegove vlade aktivirati intelektualni potencial Slovenije, ki doslej ni bil oz, ni mogel biti dovolj vključen v družbene projekte. »Nevarnost, da se zgodba ponovi, ostaja, kajti stranke, ki so oblikovale zmagovito volilno koalicijo, imajo razmeroma ozke razvojne programe. Kot kaže, so se spet začele oklepati političnih kriterijev pri imenovanju ljudi; ne mislim samo na vodilna mesta v politiki, ampak tudi v gospodarstvu, znanosti, kulturi in drugje,« presoja. Kaj pa usoda formule o t. i. mnogo-središčnem, skladnejšem razvoju države Republike Slovenije? »Ta gotovo neposredno zadeva Pomurje. Trdimo, da se je na tem področju v preteklosti oblikoval koncept pod vplivom interesov tujine. Dobili smo tri cestne preseke Slovenije iz smeri severovz- hod—jugovzhod, ob tem pa je ostala docela zanemarjena t.i. integracijska os Slovenije na relaciji Murska Sobota—Maribor—Celje—Ljubljana—Postojna—Koper. Poudarjamo pomen te osi in vztrajamo, da pride v vladni program kot avtocesta, ki naj bi jo zgradili do konca tega desetletja.« Kako pa bo z ustanovitvijo razvojne agencije in sklada, z razvijanjem in spodbujanjem zasebnega podjetništva in zasebne iniciative, kar vse se življenjsko tiče tudi slovenskega severovzhoda? »To je predvsem naloga prave vlade. Kar lahko mi prispevamo, je, da se v vse te ustanove vključijo vsi tisti, ki niso neposredno pripadniki strank vladajoče koalicije oz. da vlada imenuje vanje tudi ljudi iz opozicije,« poudarja E. M. Pintar in ponavlja potrebo po aktivniranju vsega slovenskega intelektualnega potenciala; tudi iz Pomurja. Branko Žunec VARAŽDIN, Iva Role Ribarja 3 ORGANIZIRA ZANIMIVO POTOVANJE V ŠPANIJO - LLORET DE MAR % 8 dni, polni penzion • cena: 8.450,00 dinarjev • odhod: 81. septembra. Informacije po tel.: (048) 57-400, 57-500 Vestnikov koledar od 6. do 12. septembra 6. september, četrtek. Petronij 7. september, petek. K egi na 8. september, sobota. Marija 9. september, nedelja. Adam 10. september, ponedeljek. Niko 1L september, torek. Helga 12. september, sreda. Maks Ob koncu tedna bo spremenljivo vreme, precej oblačno, občasno s padavinami, v nedeljo z nevihtami. Pregovora za ta teden Mala maša (8. september) za su-kno vpraša in lastovke od nas beže. • Ako je na malo mašo lepo, bo potem dva meseca suho. VREME aktualno po svetu Pater Emilian Tardif (na sredini) govori okrog 10-tisočglavi množici na stadionu v Šiški. Nekateri med njimi naj bi čudežno ozdraveli. Iz Beograda piše Znana homogenizacija srbstva na Hrvaškem in nasploh, torej tudi v Bosni in Hercegovini, pa hrvaštva v Vojvodini in drugod me spominja na duh kolektivizacije v znamenju raznih ideologij, ki močno vzplamtevajo čustvenost v imenu višjih interesov, ki zanemarjajo interes posameznika in zatorej izključujejo človeka in njegove človeške vrednosti, razen onih iz okvirja narodnosti. Ta politični izum ni nič novega, saj se pojavlja kot mavrica ob vsakem nevihtno-oblačnem obdobju človeštva, navadno po grmenju in treskanju, kakršno doživljamo tačas ne samo pod našim nebom, in skorajda ne zaznavamo razlik med internacionalističnim in nacionalističnim kolektivizmom, saj tako eden kot drugi z razpihovanjem nasilja množic ogroža osebnost. Vsa javna občila pompozno govorijo o Srbih in srbstvu, o Hrvatih in ustaštvu, o Slovencih kot separatizmu in raznih drugih delilcih Jugoslavije in drugih delov sveta, ki postaja čedalje bolj zastrahovan z rožljanjem orožja. Etiketiranje te vrste je že tako globoko vsajeno v podzavest ljudi, da ob pogledu na prodajno okno neke trgovine blago visoke cene asocira na Slovence, kajpak z vsemi političnimi pridevniki, ki so tačas v modi. Občutljivi ljudje so ob tem zgražajo, kajti vse skupaj jih spominja na kosovizacijo Jugoslavije, saj so za tem odnosi, ki jih ponazarja anekdota s Kosova, kjer se iz dneva v dan srečujeta soseda in eden med njima kar naprej sprašuje drugega s pozdravom: »Dobro jutro, sosed, si še vedno tukaj?« Na očitke, da preganja soseda, pa hinavsko odgovarja, kako le je mogoče, da se mu kaj takega očita, ko pa vsak dan tako prijateljsko pozdravlja svojega dragega soseda ?! globus Ljubljana: Čudežne ozdravitve KOLEKTIVIZEM Po molitvi za bolnike patra Emiliana Tardifa naj bi tretjega in obenem zadnjega dne (nedelja, 3. september) seminarja Evangeli-zacija 2000 ozdravelo več bolnikov z obolenji hrbtenice in raz-menskega obroča; spet naj bi slišal nekdo, ki je bil gluh; dve dekleti in en moški z epiliptičnimi napadi naj bi v nekaj dneh ali tednih ugotovili, da ne potrebujejo več zdravil; več ljudi, ki brez bergel niso mogli hoditi, naj bi ta pripomoček odložilo; trije ljudje naj bi ozdraveli od raka ... Vse to in še drugi čudeži naj bi se torej zgodili ob koncu minulega tedna na stadionu v Šiški, kjer se je na molitvi patra Tardifa zbralo okrog 10 tisoč ljudi. Ob koncu so začeli prihajati na oder ljudje, ki so pretreseno pripovedovali o tem, da ne potrebujejo več bergel, da jim je pojenjala dolgoletna bolečina, da lahko po dolgih letih spet skrčijo koleno, da ne potrebujejo več slušnega aparata ... Zbrana množica jim je navdušeno ploskala. Predsednik posebne zdravniške komisije dr. Janez Zajc, predstojnik oddelka za medicinsko rehabilitacijo na UKC, je povedal, da je komisija pregledala 36 ljudi, ki so trdili, da se jim je po petkovi in sobotni molitvi patra Tardifa zdravstveno stanje izboljšalo. Med temi so jih 29 izločili, ker bolniki o izboljšanju niso bili povsem prepričani, ker jemljejo zdravila in še iz nekaterih drugih razlogov. Šestim bolnikom, ki imajo težave s hrbtenico in so zdravnikom zatrdili, da jim je bistveno odleglo, pa so ugotovili popolno gibljivost hrbtenice. Nekemu bolniku z artritičnim obolenjem kolenskega sklepa, zaradi česar ni mogel skrčiti kolena, so izmerili 99-odstotno gibljivost kolena. Bolnik je lahko pokleknil. »Ni naš namen potrditi ali zanikati čudeže, to so teološka vprašanja,« je dejal dr. Zajc. »Naša zdravniška komisija je oziroma bo bolnike pregledala, stopila v stik z lečečimi zdravniki in nato primerjala svoje ugotovitve z bolniškimi dokumentacijami in navedbami bolnikov.« Neuradno znani vzroki za nesrečo V zvezi z veliko nesrečo v rudniku Dobrnja v BiH so v nedeljo sporočili, da je bil najverjetnejši vzrok premogov prah, ki naj bi edini lahko povzročil tako močno eksplozijo. Zaslišani so povedali, da je jamo začela škropiti z vodo prva izmena 22. avgusta, ko je po stavki začela z delom. Vendar pa tega, kot kaže, nista , storili druga in tretja izmena. S škropljenjem postane premogov prah manj nevaren in manj gorljiv. Prav tako so neuradno sporočili, da so 18. avgusta v jami varili in popravljali trak, po končanem delu pa so tam pustili steklenici acetilena in kisika. Ker ob koncu minulega tedna reševalne ekipe še vedno niso uspele najti vseh ponesrečencev, so prišli na pomoč tudi strokovnjaki iz Velike Britanije in Madžarske. Nemčiji (v pogodbi) že združeni 31. avgust 1990 bo postal prav - gotovo eden od zgodovinskih datumov za Nemce. Po ostrih pogajanjih in nesporazumih, ki so do zadnjega trenutka postavljali pod vprašaj možnost podpisa sporazuma o združitvi Zvezne republike Nemčije in Nemške demokratične republike, so na zadnji avgustovski dan sporni dokument vendarle podpisali. Potem ko so uspeli zgladiti večino spornih vprašanj, se je zataknilo pri splavu. V NDR velja o tem dokaj .liberalen zakon, v ZRN pa precej restriktiven. Vladajoča Krš-čansko-demokratska stranka si je prizadevala, naj bi v združeni Nemčiji obveljal zahodnonemški zakon, temu pa so se uprli socialdemokrati. Končno so dosegli kompromis, s katerim bo na ozemlju ZRN tudi v prihodnje veljal sedanji zakon, na ozemlju NDR pa tamkajšnji zakon. Tako bo do leta 1992, ko bodo sprejeli nov skupni zakon, ki bo verjetno bolj >popustljiv do nosečnic od sedanje zahodnonemške inačice, saj v združeni Nemčiji večine ne bodo imeli katoliki, ampak protestanti. Poleg tega so tudi sklenili, da oblast ne bo preganjala tistih zahodnih Nemk, ki bodo splav opravile na območju sedanje NDR. Sedaj morata sporazum ratificirati še oba parlamenta, veljati pa bo začel 3. oktobra. To bo v prihodnje tudi praznik združene Nemčije. Ko se človeške vrednote tako vztrajno izgubljajo, je povsem normalno, da se izgubljajo tudi vse druge vrednote in nas znova pesti inflacija, ki so je krivi netilci napetosti pri nas in drugod po svetu. Če se pri nas dražijo elektrika in energija, stanarine in še marsikaj, smo si nemara sami krivi. Ko pa se draži nafta zaradi spopadov na arabskih tleh, čutimo, da smo le delček sveta, ki trpi posledice nekih drugih žarišč mednarodnih potresov. Ljudje na teh potresnih območjih so kajpak samo žrtve »višjih sil«, ne kakšna zaloga spopadov, ki jih vodijo prek njih, kakor prek talcev v Iraku in Kuvajtu, kjer se dogaja, kar se dogaja, tako kot vedno v časih konfrontacije vojne moči med seboj nepomorljih interesov. Tačas je človek čedalje bolj zaposlen s preživetjem, lastnim kajpak, ker je res, da je človek v množici najbolj osamljen. Tukaj menijo, da se na hrvaški šahovnici odigrava igra obstanka Jugoslavije, ker je v igri NDH-jevstvo z vsemi že znanimi potezami, kot z druge strani trdijo, da vlečejo poteze zoper hegemonizacijo, ki da ogroža Jugoslavijo z istim izhodom igre za Jugoslavijo. Le optimisti verjamejo, da se juha ne poje tako vroča kot se skuha, in da bo na koncu vse boljše, kot si lahko tačas mislimo. Življenje je pač igra, čeprav ga jemljemo prekleto resno. Tudi zdaj ga igramo ob razpadanju kolektivizma kot modela obstanka, ki je bil izmišljen tudi za vodenje države (modela vladanja) pred Titovo smrtjo in zaradi katerega so bili realisti, vajeni hierarhije močnih, skeptični, češ da kolektivna pamet nikdar ne more odtehtati vizionarstva posameznika, pa naj si jo demokratizacija še tako močno želi. Način igre tačas še vedno diktira kapital, a njegova pravila so: medsebojne konfrontacije in zmaga močnejših oziroma močnejšega. Frontacija brez močne materialne podlage se pač ne more izkazati, kot smo to občutili že na svojih plečih. Biti bogato darežljiv z majhnimi dobrinami je vsekakor hvalevredna dobra volja, ki je za dalj časa ni mogoče uresničevati, pa najsi so želje še tako velike. Razpotja življenja si torej nismo sami izmislili in zato je nesmiselno ihtivo brskanje po preteklosti v iskanju krivcev za to ali ono iz našega življenja, kot je nesmiselno pričakovanje, da nam bodo nekakšni sodobni voditelji zagotovili prihodnost, kakršno si želimo. Tudi vodje so samo žonglerji, pa naj so še tako spretni pri igranju svoje igre. SOFIJA - Prebivalci ske prestolnice lahko 0 .^jj tembra naprej kupijo su last olje le na bone. ■ opravičuje ta ukrep f lom, da bo tako prišlo raZdeli-mernejše in pravičnejše: se tve. Na trgovskih poh redko znajdejo tudi LjU ška hrana, meso in Pra (jsediiil' LJUBLJANA - r S|oveliij« predsedstva Republik )el9. Milan Kučan bo 6. 1» ■ bra na uradnem obisK žarskem, kamor ga J predsednik vlade Arp n,ausii PARIZ - Samozvani^ e kralj Leka I., ki živi dl na tiskovni konferen režim v Tirani razp-jM10 kajte na znamenje, n K to|jko zrušili režim, ki Je P’ sVojen1'1 naših ljudi,« je spor • ljudstvu. Kot je znan , prav tako prizadeva za a tev velike Albanije. ](fii< CARACAS - Z«1 $ je v Venezueli sprozda a0pfC prave o tem, ali je P V D v interesu države a njem času so vse g2|a nafl* Ijanja o izstopu iz J%AR-ES-SALAM Janez Pavel H.JeV jjnierj8^ toval v Tanzanijo, turneJ0’.:. čel svojo 10-dnevn kateri bo poleg in S^ skal še Burundi, Rua' k°K°-aV okolici nedeljo spet v kad, na cestah, ki P" j in Split. To se je zg« * ko je bilo rečeno, važaR Splita prek Knina , < čniki, ki so bili redaj^ J skem prvenstvu. . ^10^. Srbi je P07rrodilo< iz pogajanj med sovjetskim voditeljem Gorbačovom in predsednikom Ruske federacije Borisom Jelcinom. Slednji je dosegel veliko >zmago<, saj je Gorbačov v glavnem sprejel Jelcinova stališča o tem, da morajo biti gospodarski ukrepi radikalni. Dogovorila sta se tudi, da bodo oblast nad gospodarstvom prenesli v sovjetske republike. Tako bodo proučili tudi tradicionalni sovjetski sistem centralnega planiranja, in če bo njun dogovor postal tudi uradna sovjetska politika, bodo številne republike dobile pravico, da množično privatizirajo gospodarstvo. Napovedali so že, da bodo sovhoze in kolhoze prodali posameznim kmetom, kar bi lahko povsem spremenilo sovjetsko gospodarstvo in razmere na podeželju. zveznega proračuna namenjajo za potrebe pokojninskega in invalidskega zavarovanja in varstvo borcev ter invalidov, naj bi Slovenija dobila 395.000.000 din ali 12,5 odstotka teh proračunskih sredstev. Za potrebe intervencij v gospodarstvu ter spodbujanje izvoza pripada Sloveniji iz proračuna 2.168.000.000 din ali 11 odstotkov teh proračunskih sredstev. Omenjeni prilivi sredstev iz zveznega proračuna v Sloveniji pa znašajo skupaj 2.563.000.000 din. Iz teh podatkov je torej razvidno, da je delež sredstev, ki jih Slovenija dobi iz zveznega proračuna, precej manjši kot delež, ki ga prispeva v zvezni proračun. V primeru, da v zveznem proračunu upoštevamo izločanja in vračanja sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter varstvo borcev in invalidov, sredstev za intervencije v gospodarstvu iq, spodbujanje izvoza ter sredstev za manj razvite republike in Kosovo, je delež Slovenije pri zagotavljanju sredstev za zvezni proračun skoraj 28 odstotkov. Vse te podatke pa naj si komentira vsakdo sam. Brez dela 750.000 ljudi Čehi in Slovaki se naposled počutijo zares svobodno, ker niso več odvisni od »velikega bra-ta< v Kremlju. Ta brat je postal zdaj le >prijatelj<. Zares lepo! Toda med prijatelji morajo biti čisti računi in tako Sovjetska zveza zahteva zdaj od Češke in Slovaške federacije trdno valuto za nafto, povrh vsega pa jim jo še bolj skopo odmerja kot prej. To pa je hud udarec za življenjsko raven Čehov in Slovakov, saj morajo zdaj za nafto odvajati okrog 3/4 dragocenih deviznih rezerv. Še večji udarec prihaja zaradi prehoda na tržno gospodarstvo, saj bo zaradi strukturnih sprememb ostalo brez dela okrog 750.000 ljudi. . v prvi polovici letošnjega leta so v Sloveniji regis^'^ projektov neposrednih tujih vlaganj v skupni vrednost« nemških mark. To je v primerjavi z lanskim letom, ■ 174 projektov (162,5 milijona DEM), dokaj ugodnejše g • j«vestitorji so iz 23 držav. Največ jih je iz je (77) in Zvezne republike Nemčije (53). Po vrednosti P^darsO mestu investitorji iz ZRN, ki so vložili v slovensko milijonov DEM. Tudi v prihodnje je pričakovati tujcev za v aganja v Sloveniji, vendar brez bistveno Večjega priliva v Slovenijo oziroma Jugoslavijo P’n'ovečafi/ ovati vse dotlej, dokler ne bodo odpravljeni vzroki P jtye $ ka vlaganja in dokler ne bo izdelana strategija preds m Jugoslavije za investitorje iz tujine. JUGOSLOVANSKI PREBLISKI ------------------------------------ ,1^ ■t vaH A) Če smo pred časom stvari v Jugoslaviji prehiH J Pitev pa 'gotovine. al,ernativi konfederacija ah rlW (Emil Milan Pintar, mandate'1 ga d^ži^rokah^da' d°Sežek da je vlada ^agra^^if mokracije ne moremo/ UVeM’ čeprav na S'° ^dnvI 'er, imajo demokracijo s^iet s gl^ (Lojze Peterle, predsednik kij^,^ ki je bila nekoč Če bi Slovenci zasedli Kuvajt pred Iračane P^a imeli finančnih težav. Skoda, da se gospod Janš spomnil. ' pse (Dr. Jože Pučnik. P -------k 6 VESTNIK, »t j’ % h Stran 2 aktualno doma Za stavko, ? brez njih stavkov« ~ “odpirajo zahteve n0 v st rknega Proc,esa’ o pa za ,St,k'h s strankami. ri8> obliv”’ da se v kakšni ia Pereče ' Vendarle opozori tičev Probleme teh de- L ”a nuin? S0- Z'ast’ op°z°- Vseh?1St,Izenačitve P°’ ? 'n drža delavcev družbe-S- Sn Vn,h organov, pri ?bfevo nn P°sebej omenili ?ndtanja US?laditvi načina S.do Prev’ ria ne bl Priha' <"t^nti lklb razlik med i^tiniki’ ; ast‘ ,v primerjavi Jase VOjsko’ kjer so Jbtie dok Precej dvignili s/ a delavk6- Glede predli Vse i/' pa naJ bi upo-in določi-*' ki 1° delo™ih razmer-J°db0 s .kolektivno i ^rnost80?^0 socia|-»n0‘^ delavcev. Ak olei,J bilo, daje osnu- Pogodbe za tSvo Ž vnosti in nego-seji°Ze Pripravljen. »r? 't°taknPr1Jskega odbora ‘^ni t^ b! ? v nieo teh smdikatov, de deset sinH-vem sk,0Pu ta-1! vnosti dtlkatov različnih > odružbenih in dr- pa ^taL PomurJ?> VSep,, ,, aJd vprašanje »8p0^ L 'n avtorn!lnskega šta’ bis^tteni ^'ttoto društev, 'itd&iski °lso dejali, da K8 Ml ie odbor v prihodih P°mursldhri uPjavne ">(V eUsi;,„ k občin in blik Preklj tl Te zadeve VvSa odboja' "a seP rePu’ 0,8anV družbe alsindikata de- ki 'h.in državnih \V,°8o jn ",aj Prevzame Se Predlaga°Ve.nsk! vladi Konkretne PRED STAVKO V ZDRAVSTVU Pomurski zdravstveni in socialni delavci, člani svobodnih sindikatov Slovenije, niso enotni glede ponedeljkove stavke Gre za že napovedano dvanajsturno splošno stavko zdravstvenih in socialnih delavcev v Sloveniji, ki naj bi bila desetega septembra. To so ugotovili na seji regijskega.odbora sindikata dejavnosti za Pomurje. Udeleženci sestanka so povedali, da delavci podpirajo postavljene zahteve, ki so; začetek pogajanja o panožni kolektivni pogodbi, razveljavitev pogodb o financiranju dejavnosti, ker v ceni storitev niso upoštevali niti zajamčenih osebnih dohodkov, pokritje izgub iz lanskega leta (ne iz denarja letošnje porabe), da se opredeli nacionalni program zdravstvenega varstva ter višji delež družbenega proizvoda za zdravstvo ter da se opredelijo normativi in standardi v Sloveniji ter tako delitev dela (in seveda denarja). Ogorčeni so tudi nad ravnanjem vlade, ki ne rešuje NAPOVED ZA 15. SEPTEMBER NA PTUJU Prvi tabor slovenskih krščanskih demokratov Milan Jerše Napovedan je za tretjo soboto v septembru na tleh starodavnega mesta ob Dravi, pobuda zanj — za množični vseslovenski shod krščanskih demokratov, imenovan tabor — pa je prišla iz Cerknice. Ponudba celodnevnega srečanja bo dvodelna: dopoldne številne zaokrožene celote (politične, kulturne, turistične, zabavne) s sprejemi, pogovori, okroglo mizo, razstavo, gledališkim programom, sporedom za otroke in družino, religioznim srečanjem, ogledi, obiski, nastopi..., popoldne skupno zborovanje vseh udeležencev s kulturnim sporedom, govorom predsednika SKD Lojzeta Peterleta, javno tribuno z odprtim mikrofonom in sklepnim delom tabora. Spored še ni do potankosti izpiljen in vsebinsko dorečen; to bodo morali storiti vodstvo stranke v Ljubljani in soorganizatorji na Ptuju. Da pa bi načrtovani tabor gladkeje izpeljali, si želijo v »štabu« SKD udeležbo čim večjega števila članov, tesnejše povezovanje Demosovih volilcev — ravno ta shod naj bi bil izredna priložnost — in končno »evidentiranje« posameznikov in skupin, ki bi mogli obogatiti predvideni spored; mislijo na ljudske godce, pripovednike, slikarje, rezbarje, kiparje, pevske in folklorne skupine . . . Napovedi je priložen vprašalnik z novico, da so v okviru SKD preteklo soboto izvedli dan politične šole, pripet je Informatov, interno glasilo slovenskih krščanskih demokratov, dodano pa je še sporočilo za javnost v zvezi z julijskim uradnim srečanjem delegacije SKD z ljubljanskim nadškofom dr. Alojzijem Šuštarjem. Omembe vredna sta v Informatorju je Prej!? Za tretjino dražja električna energija — Številne novosti s spremembami dobave — Odčitavanje števcev le trikrat letno — Neplačnikom bo odklenkalo — Zapadlost plačila že po 10 dneh DRAŽJA ELEKTRIKA »POD KLJUČEM« k° ?.° .bile blokira-^ko P’ se je N1"!’ napetost v »avrelišču, novice o množi-s° ‘e nn tar,s,ov- ZIS pa U av°^atki i,V'ce neutemelje-A|o.do Prenn,”‘lmreč pokaza-ni Si' Mn™ katerih-turistov celo < Hi hda se v h mformacijam AJili ugnala .botelih kninska i lil ’ ob®»°stje ve’nlejstvo pa je, da '“'SriS^ odhajali z ^rju na"1 morju- VSI°' Sr*čo ni bilo ta- ^^ek Ž^tT» sprememb v K'•k,bObl“k.^drnetnika in Kik a.Vek L<< Tako je 'SaC>biaS dru^xa,r W Je01,10 besedi' ’tevilki 'At^koli^ddo tega od-ll bila J. G. Od sredine avgusta veljajo v Republiki Sloveniji za približno tretjino višje cene električne energije. Povišanje tarifnih postavk za prodajo električne energije namreč znaša 34,3 odstotka. Kot računajo v slovenskem elektrogospodarstvu, bo učinek teh podražitev, predvsem pri gospodinjstvih, ki porabijo veliko te energije, znašal 1098 milijonov dinarjev, medtem ko bo povprečna letna prodajna cena 0,828 dinarja za kilovatno uro. Poleg zmanjšanja popustov velikim odjemalcem v industriji pri plačilu električne energije pa so sprejete še nekatere'novosti. O njih smo se pogovarjali z direktorjem poslovne enote mariborskega Elek-tra v Murski Soboti, Robertom Šuškom. »Z avgustom veljajo spremembe splošnih dobavnih pogojev za odjemalce električne energije. Vsem uporabnikom z letnim obračunom, to je tistim, ki plačujejo električno energijo v obrokih s položnicami ali trajnimi nalogi prek banke, se električni problemov, vsaj ne tako, kot pričakujejo v zdravstvu, in sploh ignorira sindikat zdravstvenih delavcev. Prizadeti so tudi zaradi sprejetih ukrepov v domačih zdravstvenih organizacijah, ki črtajo nekatere pravice iz sindikalne liste. Kljub vsemu pa poleg delavcev socialnega skrbstva tudi zdravstveni delavci niso vsi za stavko. Pravijo, da so se osramotili z enourno stavko, ki so jo že imeli, da s stavko ne bi rešili problemov in pri tem ne bi imeli podpore kolegov, ki so včlanjeni v druge sindikate. Še najbolj pa se bojijo uporabnikov, ki njihove dvanajsturne prekinitve dela ne bi sprejeli z odobravanjem. O stavki zdravstvenih in socialnih delavcev v Sloveniji so včeraj odločali v Ljubljani, o ravnanju v ponedeljek pa so se pomurski pogovorili danes. Majda Horvat opredeljena odnosa SKD do sindikalnega gibanja na Slovenskem in do napovedane generalne stavke 10. septembra; enako mislijo pomurski krščanski demokrati, ki se bodo skušali množično odzvati vabilu na prvi tabor SKD na Ptuju. B. Ž. Kje se bo ustavila letošnja inflacija? Gospodarska gibanja, ki so bila še v začetku leta osrednja tema naše pozornosti, čedalje bolj potiskajo ob rob vroča politična dogajanja v naši državi. Ravno ta pa spravljajo gospodarstvo v še večjo negotovost, pričakovanje in napetost. Ogromno družbene energije je usmerjene v politične, namesto v gospodarske namene. Tako ostaja gospodarstvo v naši državi v vedno bolj političnim dogodkom podrejenem položaju. Za gospodarska gibanja v minulih letošnjih mesecih je bila značilna zlasti deflacijska politika iz lanskega decembra, ki je imela poleg liberalizacije zuna- . njetrgovinske menjave in delno cen tudi omejevalen pomen. Restriktivnost se je najbolj čutila v posojilno-denarni politiki, ker je povečala stopnjo nelikvidnosti, gospodarstva, hkrati pa razkrila sistemske slabosti jugoslovanskega gospodarstva: neučinkovitost, nekonkurenčnost idr. Julijska industrijska proizvodnja je upadla sicer za nekaj manj kot prejšnje mesece (za 1,47 odstotka), vendar konca padanja še ni mogoče predvideti. Ob tem se samo po sebi postavlja vprašanje, za koliko bo letošnji družbeni bruto proizvod manjši od lanskega? Če se bodo uresničile trditve strokovnjakov, bo nižji kar za 10 odstotkov. Seveda si bo vlada še posebej prizadevala ob- števci ob spremembi cene ne bodo odbirali. Sprememba cene se bo obračunavala v sorazmerju s številom dni veljavnosti posamezne cene med dvema odbirkoma. Števce bomo torej v prihodnje odčitavali trikrat letno, in sicer dvakrat ob spremembi sezone in tretjič ob koncu letnega obračunskega obdobja.« — Kako pa boste ravnali s tistimi odjemalci, ki se s takim obračunom ne bodo strinjali? »Uporabnik, ki se s takšnim načinom obračuna ne bo strinjal, bo lahko v petih dneh pisno sporočil odbirek števca na vnaprej pripravljenih obrazcih. Obrazci bodo ob vsaki spremembi cene objavljeni skupaj z novimi cenami v dnevnem časopisju, odjemalci pa jih lahko dvignejo pri okencu za informacije na naših poslovnih enotah. Če pri kontrolnem pregledu oziroma obračunu ugotovimo, da so uporabnikovi pisno sporočeni podatki netočni in nepopolni, jih pri obračunu ne upoštevamo.« — Ali je treba vzroke za spre- Za premagovanje krize v govedoreji Od 10. septembra kilogram žive teže MPG prvega kakovostnega razreda po 25 dinarjev. Če sporazuma ne bo, bo vlada posegla po prisilnih ukrepih. Se bo podražilo tudi meso? Odkupne cene govedi so daleč pod stroški prireje, rejci z izgubo več niso pripravljeni pitati, zato je treba problematiko razreševati brez kakršnega koli odlašanja. S tem namenom je predsednik slovenske vlade Lojze Peterle v začetku tedna sklical tudi slovenske mesarje, na pogovor pa je povabil še dr. Jožeta Osterca, ministra za kmetijstvo, Maksa Bastla, ministra za tržišče in splošne gospodarske zadeve ter predstavnike Slovenske kmečke zveze na čelu z Ivanom Omanom. Pravzaprav bi za ta pogovor med predstavniki vlade in mesarji lahko zapisali, da so na njem dominirali prvi. Predstavniki slovenskih mesnih industrij in klavnic so sicer opozarjali na težave, ki jih povzroča predvsem konkurenca z juga, kjer je živina poceni in zato meso tudi cenejše, vendar predstavniki vlade za to niso imeli pretiranega posluha. Vztrajali so pri svojem predlogu, da znaša odkupna cena kilograma žive teže mladega pitanega goveda prvega kakovostnega razreda 25 dinarjev, saj so rejci postavili zahtevo, da pod to ceno živine več niso pripravljeni pitati. Dejanski stroški pitanja so veliko višji, saj znašajo po izračunih Kmetijskega inštituta Slovenije 34,90 držati tudi v drugi polovici leta ustvarjena ugodna, pozitivna cenovna gibanja, tečaj dinarja, devizne rezerve in zunanjetrgovinsko menjavo za resno prenovo jugoslovanskega gospodarstva. Prav tako bo vlada vse sile uperila v oživljanje gospodarstva in razvoj, vendar vidnejših rezultatov letos vsekakor še ne moremo pričakovati. Spremembe v gibanju industrijske proizvodnje lahko pričakujemo le, če bo ustrezno poskrbljeno tudi za oživljanje povpraševanja doma. S popuščanjem pri omejevanju osebnih dohodkov je bil storjen korak, vendar ne dovolj velik, da bi se razmere bistveno spremenile. Gotovo pa se bo na ta način ublažilo padanje industrijske proizvodnje. Z druge strani pa bi oživljanje proizvodnje na krajši rok prispevalo k olajšanju tako gospodarskega kot položaja zaposlenih. membo plačila odjemalcev iskati tudi v naraščanju neplačevanja in zamujanja obrokov ter v možnostih, da pridete hitreje do izterjave določenega zneska? »Prav gotovo, saj smo bili doslej preveč popustljivi do nekaterih neplačnikov, kar bo v prihodnje odpadlo. Pomembna novost, ki ’• jo prinašajo spremembe splošnih dobavnih pogojev, objavljene v Uradnem listu št. 26/90, je tudi skrajšanje rokov za ustavitev dobave iz dosedanjih 30 dni od dneva zapadlosti plačila na 10 dni. Opozoril bi na to, da dolžniki v prihodnje ne bodo več posebej pisno opominjani, pač pa bo na vsaki položnici izpisano opozorilo, da bo ustavljena dobava električne energije. Če uporabnik ne bo poravnal obveznosti v 10 dneh od dneva zapadlosti plačila, ki je izpisan na položnici, mu bomo izklopili električni tok. Izklop uporabnika oziroma ustavitev porabe pa pomeni dodatne stroške, ki jih bo moral tak uporabnik plačati dobavitelju pred novim priklopom. Ti stroški bodo določeni v dopolnilih dobavnih pogojev in znašajo po sedanjih cenah najmanj 219 dinar- jev.'« Milan Jerše dinarja v družbenem sektorju in 35,25 dinarja pri kmetih, vendar so tudi rejci v sedanjih gospodarskih težavah pripravljeni nositi svoj del bremena. Če je sprva kazalo, da bo dogovor o novih odkupnih cenah, ki naj bi veljale od 10. septembra, zlahka sprejeti, pa se je zataknilo v drugem delu pogovora, saj je izvršni svet istočasno tudi predlagal, da ob višjih odkupnih cenah živine ostanejo maloprodajne cene mesa nespremenjene. Čeprav večjih možnosti za višje cene mesa zaradi konkurence z juga skorajda ni, se večina mesarjev s tem ni strinjala in kot kaže, se bodo cene mesa oblikovale prosto, odvisno od razmer na tržišču. Vseeno pa so se predstavniki vlade bolj nagibali k temu, da bi cene mesa ostale nespremenjene in bi bilo potrebno rezerve iskati znotraj klavnic pa tudi v trgovinah, kjer so marže prevelike. Če se mesarji predloga o novih višjih odkupnih cenah živine ne bodo držali, ima vlada pripravljene administrativne ukrepe, ki jih bodo k temu prisilili. Vendar, kakšni so ti ukrepi, ni povsem jasno. Vlada sicer lahko določi najnižje odkupne cene, ne more pa prisiliti mesarjev, da Rast cen je bila julija v celoti negativna, vendar pa že ponovno dobiva pozitiven predznak. Če bi se nadaljevala rast cen iz prvih šestih mesecev, bi bila inflacija ob koncu leta 50-odstotna. Kot kaže, pa bo precej višja. Vsak dan se napovedujejo nove podražitve, naj spomnimo na stanarine, komunalne storitve, električno energijo, železniške prevoze idr., zalivska kriza pa dviguje tudi ceno nafte, kar vselej povzroči vrsto podražitev. K rasti cen prispevajo še spremembe prometnih davkov in odklanjanje novih, nižjih obrestnih mer. Ob vsem tem pa ne moremo pozabiti na ostrino problema nelikvidnosti, ki napoveduje nadaljnje težke razmere v našem gospodarstvu. Na enoodstotno mesečno inflacijo, ki jo je napovedala zvezna vlada, nikakor ne moremo več računati, pa četudi se vsak dan kaj poceni. To ne pomeni, da ni v nas niti trohice optimizma več, ampak da se žrelo inflacije vse preveč odpira, mi pa se gremo bratomorne vojne, iščemo človekove pravice in enotnost med narodi, ki je nismo nikdar ijpeli, in ob tem vse preveč pozabljamo, da pa smo imeli trden, nekaj vreden dinar, ugled in pridne ljudi. Slednji so ostali na cedilu, ker so namesto za orožje še vedno držali za motike in lopate in ker v svoji delovni vnemi niso opazili ne notranjega in ne zunanjega sovražnika, ne samoupravljanja in ne slepe poti, ki je peljala proti prepadu. Lidija Kosi Mesna Industrija POMURKA Murska Sobota p.o. Komisija za delovna razmerja pri Mesni industriji Pomurka Murska Sobota na osnovi 7. člena Pravilnika o delovnih razmerjih objavlja naslednja prosta dela in naloge poslovodja diskonta Pogoji: ekonomist — VI. stopnja ali komercialni tehnik — V. stopnja 2 leti delovnih izkušenj pri podobnih delih Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od objave na naslov: Mesna industrija POMURKA Murska Sobota, Bijedičeva 11 69000 M. Sobota. bi živino po tej ceni odkupovali. Iskali in kupovali jo bodo pač tam, kjer je cenejša. Kaj lahko bi se celo zgodilo, da bo živina ostala pri slovenskih rejcih, ki pa v tem primeru napovedujejo celo gladovno stavko. Ali ima slovenska vlada v mislih tudi prepoved nakupa v drugih republikah, kar pa bi pomenilo zapiranje tržišča, tega iz pogovora nismo mogli razbrati. Slovenski mesarji vladi tudi očitajo, da s sklepom o višjih odkupnih cenah živine sama ni ničesar prispevala k razreševanju razmer v živinoreji in je s tem breme v glavnem prevalila le na klavnice. Vendar vlada obljublja, da bo spremljala posledice in po potrebi tudi ukrepala. Že zdaj pritiska na zvezno vlado, ki naj bi uvedla prelevmane za uvoz mesa, kot kaže, pa bodo že kmalu sprejete tudi nove zaščitne cene za nekatere kmetijske proizvode, med njimi tudi za živino. Kljub vsemu povedanemu pa je ostalo še vedno ne dovolj jasno, ali bodo vsi mesarji nove odkupne cene po 10. septembru tudi upoštevali. To je zaenkrat le obljuba posameznih mesarjev, če bodo za ostale potrebni administrativni ukrepi, pa bo že kmalu pokazala praksa. Ludvik Kovač VLADA IN RAVNATELJI Nova občinska vlada v Murski Soboti si je med drugim zadala tudi nalogo, seznaniti druge s programom in načinom svojega dela, ob tem pa prisluhniti tudi pobudam od zunaj. Prejšnji četrtek je bil tako pogovor z ravnatelji srednjih šol, dijaškega doma in delavske univerze. Osrednja tema je bila medsebojna informacija, kaj se napoveduje v srednjem šolstvu v novem šolskem letu. Kot je povedal predsednik soboške vlade Ivan Obal, bodo stvari natančneje znane po 15. septembru, ko je predvideno, da bo izšel osnutek novega šolskega zakona. Le-ta naj bi uzakonil sistem nacionalnega šolstva od osemletke do univerze. To pa bo med drugim pomenilo, da bodo šole podržavljene, da bo prišlo do poenotenja pri osebnih dohodkih v republiki, da bo imela državna oblast odločilen vpliv pri imenovanju direktorjev šol in da bo lahko posegala tudi v racionalizacijo šolstva. Prav tako bo novost zasebno šolstvo, ki ga bo možno organizirati in celo financirati z državnimi sredstvi, če bo imelo tudi nacionalni pomen. Ravnatelji srednjih šol pa so predvsem poudarili, da si je treba prizadevati, da ne bi z novo šolsko zakonodajo izgubili tudi kakšnega dosedanjega programa. Bilo bi celo prav, če bi še povečali poklicne možnosti za mlade. Konkreten zgled, je izobraževanje gradbenikov in v tej smeri se že posebej angažira tudi Medobčinska gospodarska zborni- ca. Jože Graj S^EMBRA I99D Stran 3 Splošna stavka — pomemben preskusni kamen ŠTEFAN SMEJ Svobodni sindikati so za 10. september med 8. in 9. uro napovedali splošno stavko delavcev Slovenije. Za tak korak so se odločili, ker v predvidenem roku niso dobili zadovoljivih odgovorov vlade. Svobodni sindikati so splošno stavko razglasili potem, ko so se tako odločili delavci sindikatov kovinske in elektro industrije ter zdravstva. S splošno stavko želijo, kot navajajo v pozivu, prisiliti odgovorne v tej državi, da vsaj začnejo pospešeno reševati nakopičene probleme, ki so se zgrnili na ramena delavcev. Pod parolo Delu delavca in intelektualca vrnimo čast in ceno naj bi napoved splošne stavke ne pomenila reševanje socialnega miru, marveč to, da je sindikatu in delavcem ostala stavka kot skrajna oblika boja za delo, plače in pravičnost. Stavka, stanovi in lončarji Stara oblast je nekatera makiavelistična načela vladanja izpeljala z neprekosljivo spretnostjo, s takšno preveja-nostjo, da se niti nova oblast, ki se vsekakor nima namena zgledovati po metodah svoje predhodnice, ni mogla odreči nekaterim njenih bravuram. Oblast je sicer resda oblast, vse kar jo ohranja, ji pride prav, pa naj bo nova ah stara, toda pri tej novi je kljub temu potrebno računati z njeno prestrašenostjo — tudi zaradi tega se ji je zdelo potrebno, da je posnemala staro. Opozicija je bila tukaj zelo dolgotrajna in razumljivo je, da se je takrat, ko jo je dvignilo na prestol, nekoliko zdrznila. Stari Rimljani so za uresničevanje svojega načela divide et impera (deli in vladaj) potrebovali več sprtih strani, več taborov, ki so jih hujskali drugega proti drugemu. Prejšnjim enopartijskim oblastem — kakšne pa naj sicer bodo oblasti, če ne enopartijske! — je za uresničevanje znotraj nacionalne hegemonije, za vladanje eni sami nacionalni skupnosti, zadostovalo razdeljevanje in zapletanje v spor dveh taborov, proizvajalcev in porabnikov. Sploh je imela komunistična oblast zelo rada dualistično načelo, kar je tudi sicer zelo mitološko in torej fundamen-talno. Najprej so namreč vladali na račun izkoriščevalcev in izkoriščancev. Sele v zadnjem času, malo pred odhodom, ko manipuliranje s proizvajalci in porabniki m vec zadostovalo m ie bilo preveč očitno, da je dihotomija pre: malo zamegljujoča, so uvedli antagonistični pluralizem m ga razširili tudi na nacionalnosti, najprej za kratek čas na Bosance in pozneje na Srbe. Presunljive elegance pri redukciji socialnih nasprotnikov je bilo s tem konec in napočil je čas za strankarski pluralizem. Kljub temu pa je bila nova oblast tako prevzeta nad ekonomijo vladanja prejšnje, da je za pomirjanje socialnih nasprotij kmalu po povzpetju na prestol, prav tako začela »razbremenjevati« proizvajalce in »rezati« pri porabnikih — namesto da bi sprožila postopke in procese, ki bi razkrili, da so v družbi delavni in leni, produktivni in zapravljivi, ekološko nemarni in naravi prijaznejši; namesto da bi družbo pospešeno razslojevala na stanove in določala novi hierarhični red med njimi, pač v skladu z novimi vrednotami. Nova oblast si je za zagon želela olajšati vladanje s kravjo kupčijo, vzgled po stari, in zato se ji dogaja čisto prav, ko ji Ravnikov proko-munističm sindikat uprizarja splošno stavko. S tem ji v teh krajih brez sindikalistične tradicije ti dovčerajšnji organizatorji prodaje ozimnice in partijski pribočniki, še za nadaljnje obdobje izničijo zelo potrebne nastavke za zdravilno sindikalno združevanje po stanovskem načelu, po branžah. 88,3 milijona mark, ki jih je Peterletova vlada že konec julija pokrmila neproduktivnim »proizvajalcem« in tako še bolj pogreznila tako imenovane »porabnike«, je šlo v nič, »rezanje« ni pomagalo in ni pognalo nič novega. Ravnikarjevi kislokumarični aktivisti so še enkrat zlili haj-duške polenjene množice po dualističnem načelu, toda tokrat ne več v nasprotje med gospodarstvom in družbenimi dejavnostmi, ampak v splošno nasprotovanje novi oblasti. Prav ji je, zakaj pa ni takoj prevetrila uradov, pustila, da v gospodarstvu propade, kar je tega vredno, zakaj ni naredila nič za čimprejšnje konkurenčno razslojevanje druž--be po stanovih. Tako pa še vedno ni stanu, s katerim bi želel stavkati, in bom raje sel na prireditev, s katero se ponovno uveljavlja stari stan lončarjev — na lončarsko delavnico v Filovce. možno komurkoli kaj obljubljati in dajati. Praznih obljub pa imamo že doslej dovolj. Zato z veliko nestrpnostjo pričakujemo 10. september, dan splošne stavke slovenskih delavcev, ki naj bi vlado in parlament vendarle spodbudilo, da se še intenzivneje lotita učinkovitejšega ukrepanja v gospodarstvu, sicer je pričakovati, da se bo stavkovni val širil z nezmanjšano hitrostjo. To pa bi bila za vse nepopravljiva škoda! Milan JERŠE Povsod po svetu je sindikat bil in je interesna organizacija delavcev, ki sedi na nasprotni strani mize kot oblast in lastniki kapitala. Nesporno pa je tudi to, da so sindikati močni le toliko, kolikot je močna vsa organizacija. In ta moč je premosorazmer-na s številom članstva, denarjem, usposobljenostjo in pripadnostjo strokovnega in funkcionarskega kadra. Sindikat torej mora pomagati ogroženemu članstvu in tudi članstvu, ki je zaradi hudih problemov, povezanih s stečaji delovnih kolektivov, naraščajočo brezposelnostjo in nizkimi plačami, prisiljeno stavkati. Uspeh stavke, pa tudi njena morebitna administrativna prepoved, ki jo napovedujejo izjave iz vrst Demosa, bo najboljša voda na mlin Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, ki išče sogovornike in • partnerje v ministrstvu za delo, socialo in gospodarstvo. V času, ko je gospodarstvo na robu zloma, ko življenjski standard neusmiljeno pada, ko se veča reka brezposelnih, še zlasti med mladimi, se zdijo zahteve Zveze svobodnih sindikatov Slovenije po splošni stavki vseh delavcev upravičene. Nezadovoljni delavci se bodo najbrž dokaj enotno odločili za enodnevno stavko, saj je po dosedanjih napovedih pričakovati njihov množičen odziv. Tako naj bi se odločila večina od 400 tisoč zaposlenih delavcev v Sloveniji. Toda po drugi strani so se že pokazala določena politična nasprotovanja organiziranju take stavke, pri čemer smo zabeležili odklonilno stališče tako slovenske vlade kot neodvisnih sindikatov, Gospodarske zbornice Slovenije, ki je bila podpisnica generalne kolektivne pogodbe in grozi celo z njenim preklicem, in še nekaterih drugih dejavnikov, ki postavljajo izvedbo splošne stavke pod velik vprašaj. Skratka — kaže, da lahko postane splošna stavka delavcev Slovenije, napovedana za 10. september, za organizatorje, to je stavkovni odbor Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, nekakšen bumerang, ki si ga nihče ne želi. Čeprav si je stavko možno razlagati kot protest zoper čedalje težji socialni položaj delavcev nasploh, zoper neučinkovitost vladnih potez ali celo zoper nekatere odločitve novega sistema, je posredi morda vendarle politična stavka. Resda je osnovna delavska pravica stavkati, toda vedeti je treba natančno, proti komu je naperjena stavka in kaj se z njo lahko pridobi. Če naj bi stavkali proti nekemu imaginarnemu lastniku, ki naj bi ga poosebljala podpisnica generalne pogodbe GZS, ki že trdi, da drugi podpisnik ZSSS krši prav to pogodbo, če namerava stavkati, se bodo gotovo znašli v začaranem krogu, iz katerega bo težko najti pravilni izhod. Ladje, ki je začela toniti, ni mogoče čez noč spraviti do varnega pristana. Za take poteze je potreben čas, ki ga kljub vsemu ni na pretek, ob njem pa kajpak tudi veliko znanja in racionalnega ravnanja. Zdaj bo treba javnosti vsak dan polagati račune. V napovedani splošni stavki pa bi morali točke pobrati predvsem delavci in ne drugi, ki se zdaj še sprenevedajo v imenu delavske organizacije. Zavedati se je namreč treba, da iz prazne vreče, v kateri se je znašlo gospodarstvo, ni Na podlagi odloka o priznanjih in nagradah občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 8/73) Predsedstvo Skupščine občine Murska Sobota objavlja RAZPIS za vložitev predlogov za podelitev priznanj in nagrad občine Murska Sobota 1. Skupščina občine M. Sobota podeljuje priznanja in nagrade podjetjem, organizacijam družbenih dejavnosti in drugim organizacijam, krajevnim skupnostim, društvom in posameznikom (v nadaljnjem besedilu: kandidatom) za izredno uspešno in družbeno pomembno delo, s katerim so dosegli nadpovprečne rezultate trajnejšega pomena ter so bistveno prispevali k razvoju in ugledu občine Murska Sobota. 2. Predloge za podelitev priznanj in nagrad občine M. Sobota dajejo politične stranke in organizacije, pristojni organi podjetij, organizacij družbenih dejavnosti in drugih organizacij, krajevne skupnosti, društva, skupščina občine in njeni organi. Predlog mora vsebovati: — podatke o kandidatu; — kratek življenjepis (za fizične osebe); — navedba, ali se ga predlaga za a) častnega občana, b) zahvalno listino, c) zahvalno listino z denarno nagrado; —- izčrpno obrazložitev in predložitev dokumentacije za utemeljitev predloga. 3. Predloge za podelitev priznanj in nagrad občine Murska Sobota je treba vložiti do 25. septembra 1990 Predsedstvu Skupščine občine Murska Sobota. Predsedstvo Skupščine občine GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO MURSKA SOBOTA ARH. NOVAKA 17 RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NASLEDNJIH OSNOVNIH SREDSTEV OSNOVNO SREDSTVO IZKLICNA CENA 1. Tovorni avtomobil TAM 650, letnik 1971, MS 463-59 15.000,00 2. Osebni avto Z-101 comfort, letnik 1981, MS 544-03 7.500,00 3. Osebni avto Z-750 LE, letnik 1980, MS 439-71 6.000,00 4. Osebni avto Z-750 LE, letnik 1980, MS 439-69 5.000,00 5. Kombi Z-850 AK, letnik 1982, MS 728-14 5.200,00 6. Kombi Z-850 AK, letnik 1985, MS 805-10 12.000,00 7. Traktor IMT 580, letnik 1976, z varnostno kabino in 3 T vitlom, MS 80-04 22.000,00 8. Traktor IMT 580, letnik 1970, MS 84-22 16.500,00 9. Traktor IMT 558, letnik 1974, MS 84-74 8.000,00 10. Motorna žaga H 266, pokvarjena 300,00 Dražba bo v četrtek, 13. 9. 1990, ob 9. uri pri skladišču Tozda Gozdarstvo v M. Soboti, ulica Iva Lole Ribarja 3 (prek železniške postaje). Ogled je možen na kraju dražbe 2 uri pred začetkom. Varščina je 20 % od izklicne cene. Prodaja bo po sistemu videno-kuplje-no brez reklamacij. Prometni davek plača kupec, ki mora kupljene predmete plačati in odpeljati do 21. 9. 1990. SEZNAM IZŽREBANIH SREČK BLAGOVNO-DENARNEGA SREČELOVA OK VERŽEJ JAVNO ŽREBANJE JE BILO 26. 8. 1990 V VERŽEJU GLAVNI DOBITKI: Zdravilišče Radenska s tremi srci Radenci, p.o. Zdraviliško naselje 14 69252 Radenci objavlja JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO OSNOVNEGA SREDSTVA: Osebni avtomobil CIMOS — DAK let. 1984, reg. do 3. 2. 1991 izklicna cena 20.000,00 din. Dražba bo v ponedeljek, 10. 9. 1990. ob 11. uri na dvorišču pri toplarni v Radencih. Ogled vozila je možen uro pred pričetkom dražbe. Ponudniki morajo pred pričetkom dražbe vplačati 10% varščine od izklicne cene. Ustrezne dajatve plača kupec. 1. JUGO KORAL 45 005679 2. ZASTAVA 126 PGL 018888 3. PRALNI STROJ 001108 4. JADRALNA DESKA 002973 5. BARVNI TV-SPREJEMNIK 002633 6. POTOVANJE V ŠPANIJO 019418 7. MOŠKO KOLO 011757 8. VINSKI SOD 1601 012134 9. ŽENSKO KOLO 005797 10. GOTOVINA 2000 din 006947 GLASBENA ŠOLA V MURSKI SOBOTI OBVEŠČA, da ima prosta mesta za učence na oddelkih za trobento in klarinet. Zainteresirani naj se javijo v tajništvu šole do 10. sept. 1990. OSTALI DOBITKI 11. 006601 25. 012476 39. 001045 53. 017431 12. 017715 26. 006448 40. 002656 54. 013606 13. 002871 27. 010539 41 017102 55. 010409 14. 013850 28. 005569 42. 019742 56. 013864 15. 003618 29. 017977 43. 007012 57. 003479 16. 013996 30:018577 44. 012679 58. 018587 17. 013697 31. 005513 45. 013924 59. 007862 18. 013601 32. 007003 46. 001409 60. 017187 19. 018596 33. 018116 47. 019713 61. 010423 20. 002642 34. 007099 48. 013202 62. 003643 21. 003166 35. 017843 49. 013648 63. 006239 22. 001801 36. 010968 50. 013533 64. 017432 23. 002621 37. 016900 51.008711 65. 011886 24. 011247 38. 002017 52. 012146 ZA IZDAJO IN IZPLAČILO DOBITKOV JAMČI UO OK VERŽEJ. ROK ZAPADLOSTI JE 45 DNI OD DNEVA ŽREBANJA, TO JE DO VKLJUČNO 10. 10. 1990. DODATNE INFORMACIJE PRI TAJNIKU KLUBA: MIHA PUŠENJAK, UL. FRANJA KOZARJA 35, 69241 VERŽEJ, TEL. (069) 81-712 (služba) in (069) 87-452 (popoldan doma). UO OK VERŽEJ -----------TURISTIČNO GOSTINSKO PODJETJE — LENDAVA, d.o.o., Partizanska 14 VAS VABI NA ODDIH V MADŽARSKA TERMALNA ZDRAVILIŠČA HEVIZ — svetovno znano .zdravilišče z največjim evropskim jezerom s toplo vodo — 34° C in ZALAKAROS z organiziranim prevozom od 29. sept, do 6. okt. in od 6. okt. do1S'ol bah TWC, 4500 din, odhodi 6. 10” 10. 90- - SVETA DEŽELA, 8 dni, letalo, 7 P° P22. IH 8520 din, odhodi 11. in 18. oktobra, novembra. . ipr®", — 8 dni, 4 prenočitve z zajtrkom v Par' ' odh® čitev z zajtrkom pri Gardskem Je ' OKTOBERFEST - MUNCH^N, 2 dni, polpenzion, 15« din' ° , n . . 26-. 27. in 28. 9. 90. Horno''''1' Organiziramo tudi sindikalne izlete in šolske ekskurzije p° d 5. tujini. MOŽNOST PLAČILA V VEČ OBROKIH. pošti so Prijave v naši poslovalnici v Križevcih pri Ljutomeru ali P ^e.0 čas: vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. in od 16. a botah od 9. do 13. ure. Tel. (069) 81-947, 87-014 ILIRIJA-VEDROG Industrija kozmetičnih in kemični Izdelkov, p. o. 61111 Ljubljana, Tržaška 32 telefon: (061) 266-461 dieti® U V Lendavi bo začelo konec leta 1990 obratovati novo P° bodo izdelovali sveče in sredstva za nego obutve in t . .p naloS Želimo pridobiti novega sodelavca za opravljanje del VODJE SKLADIŠČA Pogoji: višja ali srednja šola V. stopnje tehniške, ekono jpj^ zacijske smeri, ustrezne delovne izkušnje^ K0neC 4' Izbrani kandidat se bo do začetka obratovanja ILVtbA leta usposabljal v Iliriji-Vedrog v Ljubljani. nasl°vOni P‘ Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na j dn DROG Ljubljana, Tržaška 32. Rok za sprejemanje Pr|J vi. • Turistično društvo Lends^ ^vesca, da bo turistična f • tev / •^P^KA TRGATEV I • vstopnic za na n ?PN‘NA Bo 40 tzžreb^ i * 8-dne/ni Letd^ nad 1°00’00 din- prva 9 Španijo za eno osebo. VA Stran 4 vestnik, Med zadnjo vojno in po njej “oblastni in drugi organi spre-LVrsto predpisov, na podlagi a’wih je prešlo zasebno pre-n°2enie_ (premičnine, zlasti pa Premičnine: stavbe, podjetja, la, ovi, zemlja ...) v državno bor 5da'’ po 45 letih' pa vse bi,J dozoreva spoznanje, da je mn stodena krivica. Za ralno in materialno zadošče-l s° se najbolj zavzemale do Han a opozicijske stranke; (Dem'ed’ ko so prevzele oblast od k?3*' pa ie čas da preidejo sov । k dejanjem. Na hitrico Mg upšeini Republike Slove-pi! sprejeli zakon o začasni ^A^di sečnje v gozdovih v vedi n'lasti in začasni prepo-s »Prometa z nepremičninami, Prei« » 80 se zavarovale koristi kisn- lastnikov nepremičnin,. lmnJlni bile le-te odvzete z za-Pe m Prisil° brez odškodni-blike p,em ie skuPŠčina Repu-koL.. venije imenovala tudi Vse t ■ za denacionalizacijo. ^nc/J6 sP°dbudilo oškodo-lastnik k or9aniziranju Društva ženig V, razlaščenega premo-taj0 v Ljubljani, kjer evidenti-VsgjPdsamezne primere. Ob - । tem — denacionalizacija UgJ. Se veliko neznank in Zat° srno na Zavodu za v Mur 'n radijsko dejavnost »or, »p Soboti pripravili pogo-ie $aniem so sodelovali; Jo-Sekret d°nia 'z Republiškega he hLlaia za pravosodje, To-oršek in Miro Mitič hega Uzenja lastnikov razlašče- Sk^^žanja, Jože Tiva-"’ih ^k^urska Sobota, Jože Tirj ' WA,sr Vladimir Pavič iz Mr . °bote in Viljem Ker-Msta.12 Gornjih Petrovec, Mv6V?'k evangeličanske A bili• n°vinarski ekipi pa ML j Slavna urednica Irma Mik 2 novlnarji Eva Pivar, Kova6 in Štefan So-b kriv? $°v°rimo o popra-’ Zato smo hoteli M« “Predelitev tega Si * SEDONJA: Krivica ni I ? Polhih ampak sociolo-LMvn^ni’ Pravniki govorimo | in zakonitosti pri rN £ u. V postopkih. Ned-I ?si. j biH že nekateri pred-I A bo i ne.vsi' krivični v od-1 hA^žoA^^ov različnih vrst । »laični?13/ Premičnin in ne-i? Ta L, 8r materialnih pra-jSfjaji uzba se bo morala kar iA^rašanjem, kaj od hSem . bi]° krivičnega v na-LMo ^°'°loškem pomenu, DrMonL Slede na pravne in A Ad® možnosti — po-sjj na ka' bo lahko popravila br« litik=°Sp°darske možno-izr£^ ki prek par’ tAjL Ža ln oblikuje pri-lA PrerjL6 rnožnosti v obliki L Mla^?07' Kai bo ta dru' Mne « Or'L 'o je odvisno Tekst in foto Štefan Sobočan Vladimir Pavič Viljem Kerčmar ”»ina ^TEMBRA 1990 Stran 5 I Marjan Potisk _ Silvo Podlesek Zvonko Brenčič no, da gre za zdaj zgolj za zbiranje podatkov, na podlagi katerih bomo pripravili ustrezen zakon. Naj dobesedno navedem naloge komisije za denacionalizacijo, kot so opredeljene v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 30: Komisija skupaj s pristojnimi republiškimi upravnimi organi ugotovi sistemske in pravne podlage, na katerih je bil z akti državne oblasti, zlasti v povojnem obdobju, izvršen prehod zasebne lastnine od. posameznikov na državo; ugotovi globalni obseg prenosa zasebne lastnine v državno oziroma družbeno, pri tem naj upošteva tudi primere, v katerih je bil izveden prenos iz zasebne v državno oziroma družbeno lastnino brez pravne podlage; v sodelovanju s pristojnimi organi republike ter predstavniki prizadetih lastnikov pripravi pravne podlage za vrnitev neupravičeno odvzetega premoženja oziroma ustrezne odškodnine (denarna, vrednostni papirji ipd.) kadar vrnitev ni mogoča; skupaj s predstavniki Izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije oceni finančne in druge posledice, ki bodo nastale ob procesu denacionalizacije v republiki; proučuje druga vprašanja s svojega delovnega področja in v zvezi s tem predlaga ustrezne rešitve. Mislim, da zdaj imamo usmeritev za popravljanje napak. Zadeve se je treba lotiti strokovno in pravno, da bi bilo čim manj bo- SILVO PODLESEK: Moje mnenje je drugačno. Izhajati moramo iz morale. Če ugotovimo - in mislim, da smo si pri tem enotni — da je treba krivice popraviti, potem moramo izhajati iz tega. Je pa to tudi politično vprašanje. Ko se o tem poenotimo, potem je treba razmišljati strokovno. Tedaj nastopi stroka, ki je po mojem mnenju sposobna rešiti pravne probleme. Za ekonomska vprašanja pa imamo določene resorje. GEZA FARKAŠ: Kar zadeva moralni vidik, mislim, da je tu, ne glede na strankarsko pripadnost, dosežen konsenz: krivice je treba popraviti! Zdaj je treba nadaljevati in prav je, da dobimo pregled nad stanjem m pozneje ustrezno zakonodajo. Naša stranka se zavzema za tak pristop, da ob odpravi enih krivic ne naredimo novih. Kar zadeva evidentiranje in reševanje te problematike mislim, da je potreben strokovni pristop, pustimo pa strankarske obljube. JOŽE SEDONJA: Komisija za denacionalizacijo, tako imenovana Pirnatova komisija, ki je medresorska komisija Izvršnega sveta Republike Slovenije, ki proučuje pravno problematiko o možnostih poprave krivic, se je doslej sestala enkrat — 25. 7 1990. V kratKem se bo sesla drugič. Tedaj bodo predvidoma Navzoči tudi predstavniki tožilstva in morda tudi vrhovnega sodišča. Mi pa skušamo ze sedaj nekatere zahtevke reševati v okviru sedanjih pravnih možnosti. Te so skromne obstoj® pa. So namreč zahtevki strank, ki niso zastarali. Če so predpisi obljubljali odškodnino za nepremičnino, se stranke lahko s svojim odškodninskim zahtev kom obrnejo nanje. Če ima nepremičnino družbenopolitična skupnost, pa ta lahko namesto odškodnine, vrne simo stvar. Terjatev lahko uveljavljajo tudi dediči, ker so te pravice poded-Ijive. Če pa veljavni predpis do Franc Kontrec Ferenc Hajos ločenim kategorijam ljudi odškodnine ni priznaval, ti seveda po obstoječih predpisih takšne možnosti nimajo. VLADIMIR PAVIČ: Moj oče je bil lastnik večjega gostinskega lokala v Murski Soboti, ki si ga je zaslužil s poštenim delom. V 48 urah se je moral izseliti in ostal je na cesti. Nihče ga ni vprašal, kje bo stanoval, kako se bo preživljal. Odškodnine ni dobil. Vem, da jo bo tudi zdaj težko dobiti, in bojim se, da od predvolilnih obljub ne bo veliko koristi. JOŽE SEDONJA: Že na podlagi dosedanjih predpisov lahko tožite občino in zahtevate vrnitev ali odškodnino! Lastniki razlaščenega premoženja iščejo dokumentacijo, jo prinašajo na občino, predvsem pa na Združenje lastnikov razlaščenega premoženja v Ljubljano. TONE PODGORŠEK: V Združenju lastnikov razlaščenega premoženja imamo obsežno dokumentacijo. Gre za gradivo, ki se ga da takoj uporabiti in informacijsko obdelati. Mislim, da s svojim delom veliko pomagamo ne le ljudem, ki se obračajo na naš naslov, ampak tudi oblastnim organom, ki bodo pripravili ustrezni zakon o denacionalizaciji. Svojo podružnico bomo od 9. septembra dalje imeli tudi pri Vidmu ob Ščavnici. Vse, ki se obračajo na naš naslov, smo informirali, da gre za evidentiranje. To pomeni, da se postopki še ne vodijo, razen v primerih, kot jih je omenil g. Sedonja. Menim, da je treba povojno zakonodajo razveljaviti in šele potem sprejeti zakon o denacionalizaciji. Mislim, da vrnitev premoženja oziroma odškodnine države ne bo oškodovala, ampak bo slednja celo pridobila. Obstoje možnosti za več vrst vračanja: v naturi (gozdovi in zemljišča), seveda, kjer je to možno; potem v obliki enkratne odškodnine ali pa v renti. Ni nujno, da bo kdo, ki bo (pravno) dobil vrnjeno premoženje, tam tudi delal, saj danes govorimo o kapitalskem upravljanju v podjetjih. Možne so tudi zamenjave. Moti pa me, da so na prvi seji komisije za denacionalizacijo ugotavljali: proces bo dolgotrajen, ne sme se ustvarjati novih krivic, ne sme posegati v materialno stanje sedanjih »lastnikov«, če je bila denacionalizacija lažna predvolilna obljuba, potem ima lahko to po-sledice MIRO MITIČ: Problematika je čedalje bolj aktualna; ljudje drvijo v Združenje lastnikov razlaščenega premoženja, dajejo prijave, pojavljajo se tudi izseljenci. Ogromno je tudi potomcev. Mi imamo enak predlog kot Slovenska krščanska demokratska zveza, to je, da je treba krivice v celoti povrniti, poravnati, in sicer: kar se da v celoti, kot je bilo odvzeto, preostalo pa v obliki odškodnin. V Združenju smo že pripravili teze zakona o denacionalizaciji, ki bodo naš pravni prispevek k pravemu zakonu. Svoje člane imamo tudi v republiški komisiji za denacionalizacijo. Še zdaj — po tolikem času —■ ljudje jokaje pripovedujejo svoja tragična doživetja. Človek skoraj ne more verjeti, da je bilo toliko krivic. JOŽE RAJH: Pred volitvami smo dali obljubo, da je treba vsem, ki so jim bile storjene moralne ali materialne škode, prikrajšanje poravnati. Ker je na štajerskem območju veliko podobnih primerov, smo se odločili za ustanovitev podružnice združenja lastnikov razlaščenega premoženja. Ljudem pojasnjujemo, da je za zdaj le evidentiranje zadev, kar bo solidna podlaga za sprejem zakona o denacionalizaciji. Menim, da bo najlažje rešiti zadeve z gozdovi, kjer so meje ostale nespremenjene, zapletlo pa se bo gotovo pri vračanju obdelovalne zemlje, ker je je veliko že pozidane, zato bo treba v teh primerih dati nadomestna zemljišča ali pa denarno odškodnino. M1RKO PRELOG: V ljutomerski občini oblikujemo komisijo, ki bo potrjena na naslednji občinski skupščini. Na podlagi objave republiškega sekretariata za kmetijstvo o izvajanju zakona o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lasti in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lasti je naš občinski upravni organ pozval krajevne skupnosti, naj začnejo zbirati dokumentacijo o razlastitvah in jo posredujejo občini. Doslej smo zbrali že čez 125 vlog—priglasitev za skupno 408 hektarjev, kar je 2,28 odstotka vse površine oziroma 11 odstotkov družbenih zemljišč. Ljudem pa smo pojasnili, da to še niso uradni postopki, ampak le evidentiranje. Je pa že to veliko in dokazuje, da ni šlo le za predvolilne obljube. ZDENKA TADINA: Podobno smo ravnali tudi v Lendavi. Zdaj na občinskem upravnem organu ne le evidentiramo, ampak prizadetim tudi pomagamo pri pripravi dokumentacije. Naval je velik, zato ne moremo ugoditi takoj, poleg tega pa so še težave, ker razlastitvenih spisov ni ali pa jih je težko najti. Naš organ ima spise o nacionalizaciji, medtem ko so vsi drugi spisi iz leta 1946 v pokrajinskem arhivu v Mariboru. Tam pa je prava »grozljivka«. Obrniti smo se morali predvsem na staro zemljiško knjigo, čeprav imamo tudi novejšo, vendar so težave z poistovetenjem številk zemljiškoknjižnih vložkov. Vsaki stranki želimo pomagati, vendar vse to zahteva veliko časa. Pojasnimo tudi, da upravni organ zadeve ne more rešiti vse dotlej, dokler ne bo sprejet zakon o denacionalizaciji. KAREL KOZIC: Tudi v Murski Soboti je vedno več prijav razlaščenega premoženja. Ob vsakodnevnem stiku z ljudmi vidim, da so bile storjene velike krivice, zato zdaj, ko je nova oblast, vsakdo pričakuje, da bo dobil nazaj tisto, kar je neupravičeno izgubil. Imamo 154 prijavnic. Na podlagi te evidence lahko rečem, da so vsi zahtevki rešljivi, saj doslej ni še nihče prijavil česa takega, česar ne bi bilo mogoče vrniti. Kot oškodovanci pa se oglašajo tudi prejšnji lastniki iz Avstrije in Madžarske. Prinašajo dokumentacijo in celo vloge za vrnitev. MARJAN POTISK: V Radgoni je velik naval na zemljiško knjigo. En človek dela samo zadeve v zvezi z razlastitvami. Obdelanih imamo 229 vlog, od teh 50 iz Avstrije. Ljudje na terenu so prestrašeni, saj se pri njih oglašajo prejšnji lastniki in jim grozijo, da bodo spet oni gospodarji. JOŽE SEDONJA: Ne vem. zakaj tuje državljane sploh evidentirate. Seveda mislim pri tem na tiste osebe, katerih pre moženje je bilo nacionalizirano zato, ker so bili tuji državljani, na primer italijanski, madžarski, avstrijski, argentinski itd. Gre za premoženje, ki je bilo nacionalizirano po 3. členu zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij (Ur. list Jugoslavije, številke 98/46 in 35/48 — spremembe). ZVONKO BRENČIČ: To, kar vlagajo, niso vloge po pravnem postopku, zato pravno ni sporno. Je pa res, da so avstrijski mediji napačno informirali svoje državljane. Vračanje razlaščenih stvari ali izplačilo pravične odškodnine bo zahtevno delo. Kako bo vse to urejeno s predpisi in kako bo dejansko zaživelo v praksi, je težko napovedati. Na naši okrogli mizi smo se dotaknili tudi tega vprašanja. VILJEM KERČMAR: Izhajati je treba iz stališča, da je potrebno za storjene krivice ustrezno moralno in (ali) materialno nadomestilo. V Evangeličanski cerkvi menimo, da cerkev tega, kar ji je bilo odvzetega, ni nikomur ukradla, temveč je sama zgradila, kupila ali dobila v dar. Najbolj poznam razmere na Hodošu, kjer je bilo cerkvi odvzetih 70 hektarjev gozdov in 20 hektarjev njivskih površin. Posebej gozd je bil najpomembnejši vir dohodkov za vzdrževanje cerkvenih objektov, osebne dohodke duhovnika in drugih cerkvenih delavcev. Ne pričakujem, da bo cerkvi vrnjeno vse njeno premoženje, upam pa, da vsaj tolikšen del, ki bo zadoščal za njeno delovanje, da bi tudi na ta način razbremenili vernike, ki morajo zdaj, ker pač cerkev nima virov od premoženja, v celoti skrbeti za vzdrževanje cerkvenih objektov, duhovščine. Upoštevati tudi kaže, da se v cerkvi ne zbirajo le verniki, ampak je del kulturne dediščine. DANILO TIRŠ: Nimamo »ti-tulanta«, ki bi izplačeval odškodnine. V določenih primerih namreč odvzetega premoženja ne bo mogoče vrniti v naravi ali prvotnem stanju. Zemljišča so bolj ali manj v večjih kompleksih, so meliorirana. Po drugi strani pa me čudi, da tiskamo in izdajamo delnice — tudi v kmetijskih kombinatih. Preden bomo dobili nov zakon, si bomo naredili nove probleme. Ni prvobitno moralno-etično, ampak ekonomsko vprašanje. Kje vzeti derj,ar za odškodnine, ko pa ga kmetijsko gospodarstvo nima niti za nakup semenskega materiala. JOŽE TIVADAR: Ko v SKZ razpravljamo o vračanju neupravičeno odvzetega premoženja, se mnogi sprašujemo, komu in koliko tega premoženja vrniti. Večina jih ne pristaja na to, da bi ponovno uvedli veleposestnike in 'hlapce oziroma dninarje. Kmetom naj se da toliko zemlje, kolikor je lahko družinska kmetija obdela. Če 20 ali 30 ali morda še več hektarjev, je odvisno od mnogih dejavnikov. Gotovo pa je obdelava zemlje v družinskih kmetijah perspektivnejša, če nam gre za pridelavo bolj zdrave hrane. Veleposestva tega ne zmorejo, zato je morda potrebno današnji družbeni sektor drugače organizirati. Tu di glede cerkvene lastnine kmetje menijo, da zemlje in gozdov, ki jih je cerkev imela nekoč, ni mogoče obdelovati na stari način in je zato ni treba vračati v celoti. Duhovnikom in cerkvenemu osebju naj se da primeren družbeni položaj, plačan od države, zemljo pa naj obdelujejo tisti, ki imajo za to ustrezno mehanizacijo in znanje. Vsekakor pa je potrebno cerkvi vrniti drugo premoženje, predvsem zgradbe, v katerih je opravljala dobrodelne dejavnosti, in ji omogočiti, da jih znova. Zakonodajalec bo moral misliti pri pripravi, zakona o denacionalizaciji tudi na narodnostni vidik našega kmetijstva zaradi ohranjanja vasi. Pa najemne kmetije kot delovna mesta za tiste mlade, ki želijo delati na zemlji...? Mnogo je vprašanj, ki jih je potrebno reševati hkrati. JOŽE SEDONJA: Moje osebno mnenje je, to pa ni stališče sekretariata za pravosodje, da bi denacionalizacija morala iti vzporedno z reprivatiza-cijo družbene lastnine. Če ne bo tako, potem se bojim, da bodo težave, kajti občine ne bodo imele kje vzeti denarja za odškodnino, pa tudi ne delavci, ki delajo v podjetjih, ki so se razvila iz nacionaliziranih podjetij. Iz tega razloga menim, da bi vlada morala ustanoviti poseben resor, nov upravni organ, v katerem bi bili zbrani priznani strokovnjaki z različnih področij, ki bi pripravili predpis o reprivati-zaciji. V tem okviru pa naj bi se reševala tudi problematika odprave krivic. Bo pa skupščina tista, ki se bo morala izreči tudi o tem, kaj pomeni sociološki pojem poprava krivic in do kam se pri tem gre. To ni stvar strokovnjakov, ampak politike. Pri tem pa materialno vprašanje ni zanemarljivo. Pripominjam tudi, da je stališče Republiškega sekretariata za pravosodje in upravo, da uživajo vsi — fizične in pravne osebe — ki so na zakoniti način pridobili od države nekoč podržavljeno premoženje, stvarno pravno varstvo glede tako pridobljenih nepremičnin. Te bi jim bilo mogoče odvzeti le po predpisih o razlastitvi po poprejšnjem ugotovljenem splošnem interesu. To, kar ste prebrali, ni popolna interpretacija izjav, misli, pogledov, predlogov ... pa tudi realnega stanja, kot so jih posredovali naši sogovorniki. Pomanjkanje prostora pač! K problematiki se bomo še vračali; zdaj pa naj ponovno pojasnimo, da ima sedanje zbiranje dokumentacije le namen »ugotoviti, koliko premoženja in kakšnega je bilo s prisilnimi ukrepi odvzetega. Namreč, ne občinski ne republiški organi ne razpolagajo z natančnimi podatki o premoženju, podržavljenem po različnih pravnih temeljih. Zbir podatkov je potreben in pomemben, da bi se vedelo, koliko denarja bi bilo potrebno za plačilo odškodnine, ki jo predvideva prvotni predpis, in koliko denarja bi bilo potrebno za tisto, za kar država nekoč sploh ni predvidela odškodnine. Skratka: treba bo ugotoviti, koliko denarja bi bilo treba za odškodnine, in pretehtati,, v čigavo breme bi vse to šlo in iz kakšnih sredstev. To se imenuje analiza — posnetek stanja,« je opredelil namen sedanjega evidentiranja naš ugledni gost Jože Sedonja. kmetijska panorama ABC Pomurka v mednarodno trženje sadja VKLJUČITEV V EVROPSKI PROGNOSTIČNI SADJARSKI SISTEM POMENI ZNANJE O CENI, KOLIČINAH IN DIREKTNI »VSTOP« SADJA S SLOVENSKIM POREKLOM NA SVETOVNA TRŽIŠČA ABC POMURKA se vključuje v mednarodni koncept trženja sadja. Tako bodo pomurski pa tudi drugi v novo ustanovljeni konzorcij včlanjeni slovenski sadjarji že letos evropskemu tržišču ponudili sadje primerne kakovosti v primerni embalaži. V začetku bodo sadje prodajali kupcem v Angliji in Nemčiji. Vsekakor velja posebej poudariti. da se je Slovenija prvič vključila v evropski sistem prognozi-ranja pridelkov sadja. Gre za ta-koimenovani FRUCHT program. Vsi vključeni člani — seveda gre za pomembnejše evropske pridelovalce sadja — pred prodajo dajo oceno letine svojih pridelkov. Sloveniji članstvo pomeni znanje o količinah pridelanega sadja v deželah EGS, kar je pomembno za prodajno politiko, tačas ima Slovenija status takoi-menovanih pridruženih članic, med katerimi sta avstrijska Štajerska in Švica. Fruckt prognost ni izvršilni organ skupnega tržišča Evrope, vendar daje priporočila za višino carinskih obreme- njenje v evropski sadjarski prognostični center omogočilo slovenskim pa tudi jugoslovanskim sadjarjem možnost prodaje sadja v prvi fazi pod imenom Slovenija Fruckt. Da bi ta cilj uresničili, ie ABC POMURKA ustanovila tehnološki konzorcij, ki bo j>re-našal oziroma uvajal že dosežene uspehe tehnologije v svetu. Gre za tehnologijo, od pridelave sadik do pridelave v nasadih, hlajenja sadja in logistike. Delo konzorcija bo temeljilo na sodelovanju z nizozemskimi kooperanti ABC POMURKE oziroma njihovimi institucijami. Konzorcij v ustanavljanju bo sestavljen iz' znanih pridelovalcev sadja iz Slovenije in strokovnih sadjar-sko-kmetijskih institucij. Naloga konzorcija je intenziviranje pridelave v nasadih ob upoštevanju zdrave pridelave sadja. Velja poudariti, da gre za prvi tovrstni model v Jugoslaviji, ki bo skrbel za prenos znanja iz tujine v okvirih dolgoročno dogovorjenega proizvodnega sodelovanja, seveda ob upoštevanju tudi domačega znanja. Konzorcij, katerega nosilec je Zunanja trgovina ABC POMURKE, je odprtega tipa, ki bo znanje prenašal na delo vseh pospeševalnih služb v zasebnem in družbenem sektorju sadjarstva v Jugoslaviji. Boris Hegeduš NA FARMI V STOGOVCIH ŽE DELUJE KLIMATSKA NAPRAVA Pn' Za dobro počutje v hlevu Svež in čist zrak je najboljši antibiotik, pravijo strokovnjaki in tega so se med prvimi pri nas zavedli tudi v IMP Montaža v Mariboru, kjer so že pred desetimi leti začeli razvijati naprave za prezračevanje hlevov. Začeli so pravzaprav s klimatskimi napravami za perutninske farme, ki so bile že testirane na Višji agronomski šoli v Mariboru in so pokazale, da se da z njimi v farmah doseči zelo kakovostno mikroklimo, ki se ugodno odraža na počutju živali, na boljšem prirastu in manjši porabi hrane in vode, izboljšuje pa tudi zdravstveno stanje in zmanjšuje pogin. nitev in prelevmanov za prodajo iz »tretjih« držav uvoženega sadja. Tačas je naša pridelava sadja v primerjavi z evropsko skromna. V Sloveniji smo v letu 1990 načrtovali pridelek 42 tisoč ton konzumnega sadja in 38 tisoč ton sadja v starih kmečkih nasadih, ki je namenjeno predvsem industrijski predelavi. V Jugoslaviji letos načrtovan pridelek 410 tisoč ton bo zaradi suše težak le 310 tisoč ton. Za naše sadjarstvo bo nedvomno pomembno, da bo včla- Osnovna vloga teh naprav je, da vzdržujejo kar najugodnejšo mikrokimo, to je točno določen maksimalen dopustni nivo vlage, ki znaša za vse živali okrog 75 odstotkov ter ustrezno temperaturo. Pomemben dejavnik v hlevu je tudi amoniak, ki ga je potrebno vzdrževati na minimalnem nivoju, klimatske naprave, ki jih izdelujejo v mariborski IMP Montaži, pa se ponašajo tudi z optimalno porabo energije. Poleg opremljanja perutninskih farm so se v tem podjetju pred kratkim lotili tudi opremljanja govejih hlevov in farma Kmetijskega kombinata Radgona v Stogovcih je prva tovrstna govedorejska farma, kjer takšne klimatske naprave že delujejo. Prvi rezultati so nadvse ugodni, saj od maja, ko so klimatske naprave začele delovati, v hlevu s 400 pitanci niso imeli niti enega pogina pa tudi število obolelih živali je zmanjšano na minimum. Oprema, kije vgrajena v tem hlevu, ne zahteva posebnega dela in deluje avtomatski, saj je na ob- jektu komandna omara s procesorjem, ki zagotavlja vzdrževanje predpisanih klimatskih pogojev v hlevu. Po besedah Aca Vukoviča iz mariborske Montaže, ki ie sodeloval pri razvoju tovrstne opreme, je ta ena najbolj kakovostnih in tudi zanesljivih, kar jih premore naše tržišče, oprema pa je tipizirana in primerna za vse objekte. Vrednost naložbe v ureditev klimatskih naprav znaša od 40 do 70 nemških mark po kvadratnem metru in se že v zelo-kratkem času tudi poplača. Po dosedanjih izkušnjah na farmi v Stogovcih se naložba poplača že po dveh turnusih pitanja, zato za tovrstno opremo že vlada precejšnje zanimanje tudi med zasebnimi rejci. L. Kovač Kreditiranje kmetijstva Čeprav je narodna banka letos skoraj v celoti ditiranje kmetijstva iz primarne emisije, je Pomurska ban letošnjem prvem polletju namenila precej sredstev za vlaga.) v kmetijstvu. Poleg 6,2 milijona dinarjev, ki jih je banka na nila za kreditiranje zasebnega kmetijstva preko hranilno-s tnih služb, je tako Pomurska banka v letošnjih pfdb kre. mesecih namenila še precej dopolnilnih sredstev v emjK' u ditov za kmetijstvo. Če so krediti za obratna sredstva ob K lanskega leta znašali 263 milijonov dinarjev, so ?.e povečali že na 374 milijonov dinarjev in so višji za 42 o tkov. a ni- Največji delež v teh sredstvih predstavljajo sredstva z , tanje in ostalo primarno proizvodnjo, banka pa se je z las sredstvi vključila tudi v odkup pšenice letine 1990. Takoj gotovila 17,5 milijona dinarjev za odkup 8000 ton P®enl^ninl pomurske potrebe ter odobrila kredit republiškim blago^ rezervam za 2000 ton. —— Manj antibiotikov tudi v mesu naše živine ventivno, s čimer se po pornost živali. Nec J ,. koii-uporabo antibiotikov 'danes val že zboli. Vem o Pa’ mes0 s tržišče zahteva čim manjšo vsebnos J Zunanja trgovina ABC Pomurka je skupaj z največjim proizvajalcem rastlinske pridelave na svetu in mikrobioloških proizvodov PIONEERJEM predstavila PROBIOTIKE, s pomočjo katerih se uravnava ravnovesje med kolibakterijami in mlečno-kislinskimi bakterijami v prebavnem traktu živali. Probiotiki vsebujejo ustrezno kombinacijo posušenih mlečno-kislinskih bakterij, ki jih žive globoko zamrznejo, dajejo čiste ali kot dodatek hrani govedu, prašičem, kozam, ovcam in konjem za ublažitev prebavnih motenj, ki jim kolibakterije povzročajo nepopravljive posledice na resicah sluznice črevesnega trakta. Probiotiki se dajejo predvsem pre- kov. naiveči^ Zunanja trgovina N proizvajalca hrane v ngoBl®' uvoznik in distribute _jovenije. TIKOV za potrebe dopp-Že tačas je znano, . zadU' biotike kmetom prodaj sekt°f žne trgovi ne,..Pre “ kmetijstva pa Jih b° p pot«^ komercialne ke. S predstavniki je dogovorjeno, da n - iste. vsem območju Jug Borisi GORNJA RADGONA Vino — Manko Golar ti si čudežna zlatnina, v tebi tisoč je resnic, ti si radost, bolečina, si najsiajši smeh goric! zlata' ‘ idgonska penin Intervju Turistične kmetije potrebujejo agencijo Bodo cene zaradi teg kurenčne? . kifldlL »Cene na turisti^ priniet že sedaj niso, visok ■ kjer zgornjesavinski d cene najvisje, stan v & j nejša soba s kopa T« 250 dinarjev, drug d dejstv ’ noben velik denar j£ t0 c da so nekatere ag n iužile. 0 dvigale, da bi več zg tega pri nas ne t'O pt« zaračunavali min' koV, OP jo od 5 do 10 od^ da bomo od teg, « pek® Zato pripravljam^ CenaP^g dodatne program st p , povsod enaka, & storitve na našem jj kmetiji.« -ne kin^ijtr' Nekatere turisticn01 raje imele na volj i0I)e, ki, ne P® polne pripravljanje nra časa? v t|S ™si> »Ja, seh, kjer je dob ra g na ki pride poč'tm^adobre > pričakuje predvsem j^ n s ko hrano. Temup nočejo ^Pn^nonudbe"^ z apartmajsko P org So pa ponekod zet(..j kl)hO rani, da na eni cjicih goste iz vseh ok k0 dog^pt kmetij. Tako seJa mo predvsem P peje> moč in pomagala pri razvoju te nah.« —Ta b' dejavnosti.« V prostorih nove kmetijske banke na Miklošičevi ulici v Ljubljani bo v kratkem začela poslovati nova turistična agencija. Ustanovili so jo kmetje, ki imajo urejene turistične kmetije (ali se želijo s tem ukvarjati v prihodnje) ter njihove zadruge, pobudnik pa je Zadružna zveza Slovenije. Za zadružno turistično agencijo bo skrbela Mojca Krašovec, ki je odgovorila na nekaj vprašanj. Ali ustanovitev nove agencije pomeni, da za turistične kmetije do sedaj ni bilo najbolje poskrbljeno? »Ja, res je. Zmogljivosti turističnih agencij so sicer več ali manj prodajale vse agencije, ki so v Sloveniji. Vendar je bila to nekakšna postranska dejavnost. Govorili so, da se jim to preveč ne splača, zato se nobeden ni kaj preveč potrudil in je bila ta dejavnost zanemarjena. Upamo, da bomo s pomočjo te agencije lahko predstavili resnično ponudbo v Sloveniji, namenjeno tako domačemu kot tujemu trgu, in tako pridobili več gostov na turistične kmetije.« Kako si zamišljate delo agencije, se zgledujete po vzoru v tujini ali drugje? »Nismo se ozirali po nekakšnih vzorih, čeprav vemo, da je čez mejo za to dobro poskrbljeno. Pri nas seje enostavno pokazala potreba, nujnost, da se tudi na tem področju nekaj premakne.« In kako boste skrbeli za promocijo turističnih kmetij, v čem se bo vaše delo razlikovalo od navadnih agencij? »Prvo je to, da jo ustanavljajo kmetje in kmetje bodo tudi v skupščini agencije in bodo o vsem odločali. Torej bodo sami odločali, po kakšni ceni bodo prodajali svoje zmogljivosti. Pripravljamo tudi obsežen barvni katalog, kakršnega poznajo v tujini in je nujen tudi na našem trgu. Pripravljamo tudi centralni informacijski sistem, ki bo v Ljubljani, tako da bo lahko vsak gost na enem mestu izvedel, kakšne so turistične kmetije, okolica itd. Ne bo pa še centralnega »bu-kinga«, ker nekateri kmetje že sedaj sodelujejo s posameznimi agencijami in tega ne mislimo podirati. Imajo tudi svoje stalne goste. Mogoče bomo čez nekaj let lahko imeli že več poslovalnic po Sloveniji in takrat bomo ustanovili centralni »buking«. Za promocijo, izdajanje publikacij, je potreben denar. Kako ga boste dobili? »Ja, to je res. Upamo na pomoč predvsem centra za ekonomsko in turistično propagando, prav tako pa upamo, da bo nova vlada kaj priskočila na po- Bernard3 30 LET JE ODPIRALA POT V POMURKO Pomurkina Romana se je uP° ✓ zgodaj in kn^^ poročila odšla v po^/ je delala od usta izde^je ta. Zmeraj je ^nstem VESTNIK, 6- Na letošnjem vinskem sejmu v Ljubljani smo prejeli ZLATO MEDALJO za traminec, letnik 1989, pozna trgatev, SREBRNO MEDALJO za rulandec (sivi pinot) in za zlato radgonsko penino, letnik 1988, SREBRNO MEDALJO. Zmeraj smo se z Romano srečevali v njeni pisarni, pred pisarno predsedndika in podpredsednika, saj so vse poti vodile »preko nje«. Skoraj zmeraj je bila zadovoljna in polna elana. Pač kot se za žensko, ki »odpira vrata« v firmo z več kot 12.000 zaposlenimi in še večjim številom s firmo povezanih kmetov spodobi. Kot je povedala ob neki priložnosti, se ji je vse v življenju zgodilo Sicer pa Je udi, da se ji "^.'Pjak °b P .J’ la ujeti pravi .e ii^, su. , sodeluje z® Za mlajše ° ZatoJ'. ^'si-»srce in po^to^ lo lepo delat' ano K $ smo delali z let® cer pa Je. drugim kmetijcemin dgi odt>P zemljo Pn.^lu,,0^,^^ starem remm* > se ni hotela kupil' |d so v firmi vsem ka^CiriitUhO' stila ve‘-vliŽja.s0;J>.^ svojega ziv 1.1 J |aw' P ppd du v pokoj sode.z.utraJ p zmeraj P?2„ Roma°a'is nam manjka por ■ Stran 6 gospodarstvo v Pomurju se vedno SAMO VLADE NA SONCU Vs^BH^ška vladaje minuli teden dobila opozicijsko ali vlado PN m - 0 P° 'O® dneh vladanja Lojze Peterle ne bo več edini v rePubliki, saj se mu je na drugi strani postavil ZKS 1 Milan Pintar iz vrst Stranke demokratične prenove-sobij P°mi|rskih občinah so še vedno na vladi samo tisti, ki Pokaegl|tlmno i2v°ljeni Pred nekaj meseci. Nikjer se še ni iz sen-y?. a opozicijska vlada, čeprav jo je ponekod že čutiti. Prtn0VitJptorn.eru sta tako predsednik kot podpredsednik iz vrst fiste j,telJev in tako gotovo ne bosta dobila »senčnikov« iz iste ZK$ j9PaJe prvega predlagala Stranka demokratične prenove-*ilopo/*8e?a Pa DEMOS, se bo bolj težko našel kdo, ki bi sestala, Pa 0 vlado. Če pa se bo zdajšnja izkazala, kot je obljubi- Und' 3 ?ada v senc' bi jo le sestavljal?) odveč. "•Kob^i Predstavniki vlade prav tako niso dobili še nobe-sednik da P°'eg njih v senci deluje še kakšna vlada. Pred-5(1 sami j ajšnjih prenoviteljev Aleksander Varga je povedal, da sthnkam^ razm'šljali 0 sestavi vlade v senci, vendar se z drugimi Mjkont V °Poziciji o tem še niso pogovarjali. Verjetno pa bodo Boli l -ieseni' r Vn°Stni so s°Eoški člani Stranke demokratične pre-n*so hoteli izdati niti, ali vlado v senci že imajo ali i e P°8°varjajo. Sekretar občinskega komiteja Evgen koci, sam' ’ da občinska vlada že ve, če ji kaj oziroma kdo stoji v vlad Pa b°do Skupščini tudi uradno sporočili, če bodo se-^Zann • Y senci. Sicer pa predsednik vlade Ivan Obal še ni sli-. 2ad -Z,Cljsko vlado. sXšelen2°()V!ad° v Pomurju so imenovali v Gornji Radgoni, in ^(teva™ jUI?'Ja- Tako so imeli v opoziciji bolj malo časa, če Strank JUd' dopuste, da bi osnovali vlado v senci. Predsed-v C em-kratične prenove-ZKS Dušan Zagorc je povedal, 5,vi vlade v70™!; Radgoni še čas za pogovor in dogovor o ustano-■Bsnau Vsenck Predsednik tamkajšnjega izvršnega sveta Anton Spoved ?a nam (e zauPal> da se vlada v senci uradno sicer še le i vendar pa se neuradno že čuti. Toda bojazni ni, saj zlasf va v'ada razume opozorila in nesoglasja drugače mi- JeSen 1 kot dobronamerna. L?do vrnVPred vrat' 'n dnevi se bodo malce ohladili, ljudje pa ■ to sto rZ dopustov in pljunili v roke. Pričakujemo lahko, da *,WvnoS(i°ri 1 tu.d' člani opozicijskih strank v pomurskih občinah l razkrili, kam pes taco moli. Lidija Kosi j V mNnarodnem vinogradniško S«sk»1 VINO ’90 v Liub'iani ’C Sta 'ovarna polnilne opreme « svojega proizvod- Polnilni stroj tip VN Yinnamenien Pre<*vsem P°lnje“ ^mjzhgalni S‘rOi X’?" i« bil tudi tradicionalni 4. Sti^. P®,nienju P'iač\ na %tj direktor TPO, dipl- >"£• vodja razvoja, ing-St?1® in dr. Kettener, Sitli Bad Kreuznach, ZRN, P°lnje"ia vina' Wcntc v vinarstvu, pred-s“ bile tudi razvojne novi-kXa i Ki. , ’ načrtujejo v TPO pro-"MčPfranie v vrednosti 15 mi- Dani M. K Za nami je še en vinski sejem, uradno 36. mednarodni vinogradniško vinarski sejem. Poznavalci družbenih razmer in odnosov v vinogradništvu napovedujejo, da je to tudi zadnji tovrstni sejem. V prihodnjih mesecih se bo v tej, še vedno nepriznani kmetijski panogi, dogajalo še marsikaj zanimivega in ne le trgatev. Precej vinogradov naj bi prešlo v zasebno last, tako da lahko pričakujemo, da bo njihova vloga na prihodnjih ocenjevanjih in sejmih še močnejša kot sedaj. Že letos je mednarodna strokovna komisija ocenila 50 vzorcev več zasebnih vin. kot lani, skupno jih je bilo 163, iz družbenih kleti pa 107 vzorcev. Na gornjeradgon-skem ocenjevanju jih je bilo več že vse od začetka, letos kar 160, iz družbenih kleti pa 39. Temu primerni so tudi rezultati ocenjevanj, saj se lahko zasebni vinogradniki letos pohvalijo z dvema velikima zlatima medaljama, 21 zlatimi, 91 srebrnimi in 44 častnimi diplomami. Na Vinu 90 je bilo vseh velikih zlatih medalj le šest, dve od teh sta prejela Cvetko s Kogla in Mikuž iz Maribora. Poleg teh dveh imen pa so najbolj »močni« vinogradniki tudi Čurin (ki ga poznamo že dolga leta, vendar je letos dal oceniti le nekaj vzorcev vin) ter brata Kristančič. Čeprav so v vseh vinskih kleteh in vinogradih že nared za letošnjo trgatev, pa se je tudi tokrat ponovila stara praksa: še vedno ni znana dokončna odkupna cena grozdja. Po izračunih Kmetijskega inštituta naj bi bila odkupna cena od 7 do 10 dinarjev za kilogram, verjetno pa KISLOST VINSKEGA SEJMA bodo na dokončno oblikovanje vplivale cene v Evropi. V Italiji je odkupna cena od 300 do 800 lir za kilogram, v Avstriji od 4 do 6 šilingov, v ZRN pa od 0,3 do 0,7 DEM, le izjemoma pa bi za zelo kakovostno grozdje morali odšteti 1 marko. Seveda se pri nas ne moremo povsem ravnati po cenah v drugih evropskih državah, saj so pri njih proizvodni stroški precej nižji. Predsednik Zveze društev vinogradnikov Slovenije Štefan Pomurska banka za razvoj gospodarstva Medtem ko so se mnoge jugoslovanske banke v letošnjem prvem polletju srečevale s številnimi težavami, predvsem likvidnostnimi, za LB Pomursko banko lahko zapišemo, da večjih težav v poslovanju ni imela. Izločena obvezna rezerva je letos porasla z 29 na 83 milijonov dinarjev, kar je poleg likvidnosti vplivalo tudi na dohodkovnost te bančne ustanove, saj Narodna banka ta sredstva obrestuje po dokaj ugodni obrestni meri (od 25 do 75 odstotkov eskontne stopnje). Kljub temu, da je Narodna banka skorajda v celoti zaustavila kreditiranje kmetijstva iz primarne emisije, razen delnega kreditiranja primarne proizvodnje v marcu in odkupa pšenice, za kar je zagotovila le 40 odstotkov potrebnih sredstev, likvidnostnih težav v Pomurski banki niso imeli. V primerjavi s koncem minulega leta se je bilančna vsota v letošnjem prvem polletju povečala za 255 milijonov dinarjev in je znašala 2,55 milijarde dinarjev, kar je že potencial, s kakršnim se ponašajo le redke bančne ustanove. Čeprav dobršen del sredstev v banki še vedno predstavljajo sredstva občanov, pa je spodbuden podatek, da se povečuje tudi delež uporabnikov družbenih sredstev, saj so ta sredstva v letošnjem prvem polletju, porasla kar za 60 odstotkov, medtem ko so sredstva občanov višja le za 11 odstotkov. V bilančni vsoti Pomurske banke se je tako delež uporabnikov družbenih sredstev z 10,7 odstotka ob koncu minulega leta povečal za 15,4 odstotka konec junija, delež sredstev občanov pa se je znižal s 46,7 na 46,6 odstotka. Čeprav je bila banka do konca aprila limitirana s svojimi plasmaji na nivo ob koncu lanskega leta, so se naložbe združenemu delu konec junija povečale na 1.102 milijona dinarjev (konec Kuhar napoveduje, da bodo zasebni vinogradniki v prihodnje zahtevali svoje pravice ter da o cenah ne bodo več odločali veliki monopolisti, ki kupujejo grozdje po vsej državi in potem prodajajo slovensko vino. Dejal je: »Z odkupno ceno grozdja vinogradniki že dolgo nismo zadovoljni, to pa zato, ker so prevelike razlike med pridelovalnimi stroški in tistim, kar je predelava pobirala, zlasti pa tistim, kar so pobirali trgovci in gostinci. Mi zahtevamo odločno revizijo teh odnosov. Ni nujno, da je višja cena, ampak naj se spremenijo predvsem cene reprodukcijskega materiala. Potem bomo tudi mi lahko ceneje pridelovali.« lanskega decembra 914 milijonov), kar predstavlja 43,1 odstotka vseh bančnih plasmajev v tem Poleg 6,2 milijona dinarjev, ki jih je Pomurska banka dala v prvem polletju za kreditiranje zasebnega kmetijstva preko H KS, je odobrila še 8,3 milijona dinarjev kredita Radenski za ureditev polnilne linije za brezalkoholne pijače, 3 milijone dinarjev AP Murska Sobota za nakup avtobusov, 5,3 milijona dinarjev za inovacijo v Tovarni polnilne opreme, 5,2 milijona dinarjev Potrošniku za gradnjo trgovine v Moravskih Toplicah in 3 milijone dinarjev Bolnišnici za nakup medicinske opreme. Precej sredstev je Pomurska banka namenila tudi za razvoj drobnega gospodarstva, po 30. juniju pa je odobrila kredit za izgradnjo hotela Lipa v Lendavi v višini 16 milijonov dinarjev. obdobju. Dobršen del teh sredstev so namenili za kredite za osnovna sredstva in za trajna obratna sredstva, kar štirikrat večje pa so naložbe občanom, ki znašajo že 102 milijona dinarjev. Krediti občanom so tako od konca lanskega leta do konca junija porasli kar za 78 milijonov dinarjev, za stanovanjsko izgradnjo so namenili 20 milijonov dinarjev, za potrošniška posojila 3,5 milijona dinarjev, za kredite za pospeševanje gospodarskih In kakšne so napovedi za letos? Na Primorskem pričakujejo takšno letino kot lani, okrog 21 tisoč ton grozdja. Okrog 40 odstotkov teh količin bo ostalo doma in se bo tržilo po zasebnih poteh. Letina bo torej povprečna, kakovost pa pri posameznih sortah precej visoka. Na Podravskem in Posavskem vinorodnem rajonu se bojijo večjih posledic avgustovske suše, saj so imeli v Ljutomersko-ormoških goricah le simbolične količine padavin. Pričakujejo, da bo letošnji pridelek podoben kot v letih 1986 in 1987. Skupno naj bi pridelali 56 tisoč ton grozdja, v Podravskem rajonu pa okrog 20 tisoč ton. Bernarda B. Peček dejavnosti 38,4 milijona in za limite na tekočih računih kar 15,8 milijona dinarjev. V Pomurski banki pa že razmišljajo tudi o odprtju kreditnih linij za občane na področju hranilniškega poslovanja, kot tudi o prostem odobravanju posojil za vse namene. Trenutno odobravajo le posojila do enega leta, pričakovati pa je, da bodo že tudi kmalu vpeljali pravkar omenjeno ponudbo. Ob vsem tem pa se Pomurska banka dobro vključuje tudi v sa nacijo pomurskega gospodarstva. Tako je iz razpisanih republiških obveznic že odkupila lete v vrednosti 2 milijona nemških mark za Varstrojevo tovarno varilne opreme, na podoben način pa bodo skušali sanirati tudi lendavski IMO, ljutomerski Tehno-stroj in Murales, Radenskino Tovarno polnilne opreme, Panonijo in Avtoradgono. Banka pa pomurskim podjetjem izdaja tudi garancije, ki so konec junija znašale že 149 milijonov dinarjev. Ludvik Kovač bo dr. Štefan Špilak prenovil Gorenje Varstroj? Podjetniško tveganje: zoper vožnjo naprej in pogled nazaj ^Nius H i Mavsk^ “oigoletni partner — je že leta 1986 svaril tedanje i bil'’1,6 bo 8a Varstroja, da s programom in načinom dela, kot ju rlM '6,S Prcziveti- Doka;' so zdaj na dlani: lanska izgu-^fjetn ij°na dinarjev ali 2,4 milijona zahodnonemških mark rL%prestni?)rVein Poi'etju me Slovenska demok^ občinski odbor w Snop kmečkih rri tinsvlrninvtit . nn čorro nrohoroc 7 Hilli " .! Mnogi upokojenci iz našega mestnega središča se pred hrupom avtomobilov napotijo v bližnji gostoljubni soboški park. Čestokrat jih sicer preseneti kakšen mladostni ambiciozni bici-klist ali na klopi moderen parček z moderno glasbo ob sebi. V grajskem parku lahko srečaš še kake znance, ki zgolj za trening pešačenja prihajajo iz grajske kleti. Večina teh obiskovalcev parka pa si želi mir in močno dvomim, če še kakšno strašilo. Pa tudi to se dogaja, da gospoda hodijo z večjimi svojimi psi na potrebo kar v naravo! Manjkajo namreč sveži in čitljivi napisi — da je park shajališče za kulturne sprehode in povezave. Tu naj domujejo čiste klopi, dober zrak brez odmetanih cigaretnih ogorkov in steklenic. Vse grde zamaške pa itak vidijo izletniki in obiskovalci muzeja! Klopi v soboškem parku so sicer prikupne — a razmeroma dobro poškodovane in razrezane z imeni nerazumevajoče mladosti. V tem okolju je prav prijetno pogledati tudi na nedotaknjene spomenike naše neglasne preteklosti. Pravim neglasne zato, ker jih bržčas že desetletja nihče ni očistil. Če si neutrudljiv, sicer lahko kaj prebereš z njih — -- z gaj pot za vrni,e\ntaicnieni Pri kinu v "edota*^ stoji v nadnaravni Kovač. Gostoljub obiskovalce parka ko skovalcev kina. S .ji najpomembnejšim g op' bližnje preteklosti p f poglede na rodol^e„ik .h' Veličasten spom nem trgu pa z ru rdečearmejcem od je, da bi odkrili ob vSaj zaslužnega moža ^tis kmečke proizvodni JI Prikrito goV^iaven sem spadal kak dg po mu še ni bila pod J jgjnl- jj mozaiku lokalne zg Nemarni Pora^jH prav gotovo P^ obpš^f park bika na razijo ■ s It™ klasu pa bi ležal' glasbo ob vinu! fS j. Prijetno in naše okolje! To ni zelenih ah mov tistih, ki so neut“ ^se C, i proizvodnji, a ^.^10^ z z neizbrisnim s""b° mesa in kruha, pjM Ne podpiramo splošne stavke t.x; Socialdemokratska stranka se bo vedno zavzemala z Pa 1 e podpirala metode njihovega boja zanje, tudi stavko. Poop> m .gjsm in njegove aktiviste, ki bodo dejanski predstavniki delavs seblJ' J' pirati stavke, ki jo organizira peščica prvakov sindikata, ki P .,;air^!>lw’ žim. .. .vni Pr' vus Pr%*! Cilj SSS oziroma njihovih aktivistov je, da ohranijo poS .jltJ1'^' žaj na delovnem mestu, z druge strani pa je to, upajmo, TojeU;>X ga režima, da se skozi stranska vrata povrne na oblast. Zjo pJ1 sindikata, da v podjetjih na vodilnih delovnih mestih oskovom 1 .fl' jim znanjem niso sposobni slediti novim gospodarskim . .1 spremembam. tavko. jasrV Če-delavski razred nasede temu pozivu na splošno st ^ra bH' sekal pot upanja, ki vodi v lepši jutrišnji dan. Vsakornur to tudi poskus zanikanja uspeha občinske in republiške ( ^la. izvoljene) vlade ter onemogočanje njihovega nadaljnjeg' razred y Socialdemokratska stranka se zaveda, da je delavski ( žaju. Zaradi tega se njeni poslanci v občinski in repubhs j^be"1’fl jva 'm. da bo prehod iz nenormalne v normalno demokratično rač poZ I manj boleč. Pri svojem delu poslanci izrekajo tudi kriti gobo eM Socialdemokratska stranka — Občinski odbor Mu -0 spl0’' delavce, da se naj ne odzovejo pozivu SSS in se ne ude J del^Ljati^ septembra. Z neudeležbo bo sleherni delavec prispeval bo v najkrajšem možnem času v slovenski državi yzpos £nej§e z beni red, da bodo naši otroci čim prej živeli boljše m s Social^<^ VESTNIK, 6 Stran 8 kulturna obzorja bovški grad uvizua Usi m.. P.0,eka obnove ima 'it, kar Vlta 'zac*ja gradu Nego-Is, kajti ravzaPrav pomeni oživi-hior: J? tako mogočno stavbo Ma dd/e 8°vski grad ni dovolj '»bnovl^ dejavnos‘L ki jih bodo hjti |e J "!m objektu opravljali, K« in njihovim de-°s*avba živela naprej. bilo ve-^Padan-anega *n napisanega o CČ zgodovinskih Šili na:?p ’ tkanju rešitev so i°nski oL- ■ prav v gornjerad-saJ so '4. maja le-V,a-' P°8°dbo z Obrtno s tp>^,Ja 'z Maribora. Ven-^'Juliia ■ opravUen le prvi ko-^enišL111 av®usta je Zavod za ^ervaf,,0 , .varstvo pripravil fho tua; . 1 .Program, izdelali । ^nai? idejni načrt. Sep-^bra io naredili načrte, do ^obnn. 2 pa končali prvo okoliaVeAnadz'dave 'n ure‘ 3 do 19mk(°nca najbi ga ^naik- eta, sama obno-v'. staia 9 milijonov di-Sednii ,2° pa bodo vključeni j2 j Jekt*: glavni grajski nk- Prehodni go-^Si bjue-kt’ obJekt ob vho-objekt nad obzidjem Bo Vizijin program obnove Negovskega gradu ostal zgolj »vizija«. Foto: Nataša Juhnov ter severni in zahodni stolp. Po idejnih zamislih (ki pa jih bo potrebno še natančno obdelati), naj bi na Negovi v nekaj letin dobili grajski hotel de lux kategorije, v glavnem in stranskem objektu hotel A kategorije, nacionalno in internacionalno restavracijo, lovsko restavracijo, nočni lokal z igralnico, v objektu ob vhodu vinoteko in muzej vinarstva, slikarski in kiparski atelje ter manjša galerija, vrtnarija z okrasnim parkom, razni butiki, jahalnica in konjušnica, rekreacijski center, igrišča za tenis in golf ter spremljajoči objekti za vzdrževanje in popravila. Idej je torej precej, vendar pa bo potrebno naj- prej izpolniti osnovni pogoj: najti financerje. Celotna obnova je namreč »gradnja za trg«, zato ne bo obnove, če ne bodo našli interesentov, ki bi prevzeli posamezno dejavnost in ki bi tudi financirali obnovo. In še na nekaj bodo morali biti pozorni: komu bodo zaupali dejavnosti v tako pomembnem objektu (denar vedno ni najpomembnejši), kako bodo privabili goste v hotel in kako se bo spremenjeni grad s hoteli, restavracijami, nočnim lokalom in konji vključil v okolje, v kraj Negovo, občino Gornja Radgona in Pomurje? Bernarda B. Peček ^RVp.z, C v BOGOJINI: ČEDNIM STOJI SVEJT! Po Jožefu Košiču Ivan Baša Bo •• Si inntani .spet slavijo, že svei?VvČ -Z .mislijo: čed-1« °d tan,i . 1 Jo je rad izreka! i?f velikih mož, teokrat’ P° nJem se tudi J^d 1. ms' praznik Bogoji-% Košiče ®' kimavcem, na- p, "bitu n teden- Začel se je s zk astoPom cerkvenih 'z domače in Sko akad nadalJeval Pa z V? od >em,J0 v spomin še N Bašaimernitih domači-i».“ boa0:; Gre za nekda-župnika, polh’.0 jurskega kultur-alap0«/ klJe s svojimi fa-aev Tavit‘ novo bogojan-oVp ain Je bila po aka-^ba^femaša.kijojeda-W°viti hn^kl- P°možni škof, n®°janski rojak, dr. V>0nu«maši so odkrili 65. obletni-'aj«e 11 s r, nje Plečnikove 1aka,°b'fctnici Baševega ^k^obnmp13 s'edila blago-BaševJene mrl iške veže Wvga groba. >C1 sPomin 0 sarno sebi skaže k 'n svojih velikih žev v časti drži! — je spoznanje prekmurskega razumnika Franca Rogača, ki kot nalašč sodi k letošnjemu drugemu prazniku krajevne skupnosti Bogojina; tudi sicer ga organizatorji postavljajo ob bok sedemdnevnemu slavju na tamkajšnjem območju. Po nedeljski, množično obiskani slovesnosti v bogojanski Plečnikovi cerkvi bo v domači knjižnici ves teden na ogled razstava o življenju in delu Ivana Baše, včeraj so na Ivancih pripravili prekmursko gostiivanje s člani kulturno umetniškega društva iz Beltinec, zadnji dan, v soboto, pa bo v Filovcih lončarska delavnica s pestrim programom; po zagotovilih prirediteljev bo poskrbljeno za duha in telo. B. Ž. Slikarska kolonija v Lendavi Te dni so v Lendavi sklenili 18. mednarodno slikarsko-kiparsko kolonijo, na kateri so ustvarjali slikarji Zdenko Huzjan iz Ljubljane, Zlatko Gnezda in Vlado Potočnik iz Ljutomera, Franc Mesarič in Nikolaj Beer iz Murske Sobote, Suzana Kiraly-Moss iz Lendave ter Ernest Devila-Celeste iz Zalaegerszega. Kipar je bil eden: Tarnaš Gaal iz Sombotela. V času ustvarjanja (od 20. avgusta do 1. septembra) so umetniki ustvarjali pri lendavskem gradu in bližnji okolici. Naredili so veliko slik in kiparskih izdelkov, ki jih bodo javnosti prikazali v novembru, pozneje pa bodo slike in kiparska dela sestavni del lendavske zbirke v grajskem poslopju. Tradicionalna slikarsko-kiparska kolonija je uspela tudi zato, ker so organizatorji pridobili mecena: zasebno družbo Lekop iz Velike Polane, ki je krila stroške dveh udeležencev, in družbeno Na- ravno zdravilišče Lendava, ki je gostilo dva udeleženca. mo- Š. S. [ OBJEKTIVU KOŠIČEV TEDEN V BOGOJINI Skica za portret Ivana Baša Kultura je podoba in bistvo odnosov med ljudmi. (Bojan Štih) Če kdaj, potem o Ivanu Baši slišite, ko obiščete Plečnikovo bogo-jinsko cerkev, saj je prav njegovo ime — poleg Plečnikovega — najtesneje povezano z njo, z nje gradnjo. Kmalu potem namreč, ko je prišel za župnika v Bogojino, to pa se je zgodilo leta 1908, je prišlo do ideje o gradnji nove, večje cerkve v Bogojini, o čemer nam pričajo tudi seznami ljudi, objavljeni v Marijinem listu v letih med 1909 in 1912, ki so zanjo prispevali »milodare«. Vendar pa do gradnje kljub vsemu ni prišlo že v tem času pred I. svetovno vojno, temveč šele leta 1925 (zgrajena dve leti kasneje). Seveda pa »velikega Baše«, kot so ga zaradi njegove visoke in močne postave, a tudi zaradi velikega duha, imenovali ljudje, njegovi župljani, ne cenimo le zaradi zaslug, ki jih ima za zrast tega izrednega slovenskega sakralnega spomenika, katerega žlahtnosti in lepote se vsi skupaj še premalo zavedamo, temveč je za nas prekmurske Slovence v takratnem času bil še bolj pomemben zaradi svojega publicističnega, uredniškega in prevodnega dela, ki je nemalo prispevalo tudi k ohranitvi našega človeka na tem najbolj izpostavljenem koščku slovenske zemlje; k ohranitvi slovenskega jezika, katerega je menda (čeprav narečnega) Baša bolje obvladal od vseh svojih sodobnikov. Rojenje bil 11. aprila 1875 v Beltincih, v družini, v kateri so imele svoje domovanje mohorske knjige, saj je bil njegov oče poverjenik zanje. Že zelo mlademu mu je umrla mati, oče pa se je potem vdrugič poročil, tako da ga je poleg očeta vzgajala dobra druga mati, ki je rodila sedem otrok — Ivanovih polbratov in polsester, med njimi tudi kasnejšega pesnika Jožefa Bašo-Miroslava. Ivan se je začel šolati v domačem kraju in v Lendavi, nadaljeval pa na Madžarskem, kjer je nižjo gimnazijo obiskoval v Kosegu, višjo in semenišče pa v Sombotelu. V duhovnika je bil posvečen 1898. leta. Kaplanoval je v kar nekaj krajih na Gradiščanskem in v naši Slovenski krajini (Sv. Martin ob Rabi, Rohonc, Sv. Jurij), postal 1905. župnik v gradiščanski Novi gori in 1908. v Bogojini. Tu je ostal vse do svoje smrti 13. februarja 1931. Poleg dušnopastirskega dela, ki ga je dobro opravljal (vsaj tako trdi pisec članka »Baša Ivan, bogojanski plebanoš« leta 1932 v Ka-lendarju Srca Jezušovoga), in dela za novo cerkev, ki smo ga že omenjali, je Baša v prvih desetletjih tega stoletja opravil tudi veliko kulturno in narodnostno poslanstvo v naši pokrajini. Njegov največji delež bi lahko našli pri vzniku in razvoju prekmurske katoliške publicistike, saj je bil eden tistih (razen Ivanocyja, Klekla — st. in še nekaj duhovnikov), ki ni le pomagal verskemu katoliškemu tisku v življenje in s tem do prekmurskih katoličanov, temveč je vanj tudi mnogo pisal in prevajal. Tako je sodeloval npr. pri ustanavljanju Kalendarja Srca Jezušovoga, kije izhajal od 1904 do 1944, Marijinega lista, izhajal od 1904 do 1941, in pa Kleklovih Novin, ki so izhajale od 1913 do 1941, v vse tri pa tudi zvesto pisal. Poleg tega je urejal Marijin list v letih med 1908 in 1911 ter v letih 1917 in 1918. V njem je tudi največ objavljal, in sicer najprej liturgične članke z naslovi Sveta noč, Sveta rodovina, Svečnica, Viizem, Risali in druge, v letu 1906 in naslednjem v nadaljevanjih svoja razpravljanja o zgodovini Cerkve (Iz zgodovine szvete materecerkvi), 1913. in 1914. leta priobčuje razmišljanja o Marijinem življenju, ki naj imajo vzgojni pomen, itd. V Kalendarju je poleg prevodov lvanocyjevih in Rogačevih tekstov, pisanih v madžarskem jeziku (najbolj znan je prevod Rogačevega spisa o dr. Francu Ivanocyju v letu 1915), objavljal tudi leposlovne spise (Lisjakova Bariča) in poljudna besedila o sadjarstvu, vinski trti idr., medtem ko je v Novine pisal predvsem uvodnike. Njegovi članki so polni poučevanja in modrosti, kar se pa jezika tiče, se v njem pozna, da avtor prihaja z Dolifikega. Nekaj stavkov iz njegovega sestavka o Bratvi naj ilustrira prej povedano, je pa iz Kalendarja Srca Jezušovoga za 1914. leto: rano berejo ... Grozdje ne zrelo, vina z rane bratve nede, nego kjeciji spodobna tekočina ... Ci di duže zoro, bi olupi tenše gratale pa bi se župa napravila odznotra, štera bi plačala tisto, ka je zagnililo... Pa tisto te nej ječi Zelo pomembno delo je Baša opravil za našo pokrajino, ko je prevedel oziroma priredil Katolicsanszki katekizmus za solare III.—V. razreda, ki je izšel v Budimpešti 1909. leta, potem pa bil še trikrat ponatisnjen (Budimpešta 1913, Maribor 1926 in ponovno v Budimpešti 1943). Budimpeštanski natisi so v madžarskem črkopisu, medtem ko je mariborski v gajici; zadnji, ki je izšel med II. yojno, je bil menda namenjen predvsem porabskim Slovencem. Jože Smej v svoji knjigi Pastoralna dejavnost Ivanocyjevega kroga (Maribor 1975, str. 82) pravi o njej naslednje: »Poleg MB (Mala biblia, avtor Jožef Gerely — op. J. V.) je bil ta katekizem edina slovenska knjiga, ki se je takrat smela uporabljati v slovenskih šolah na Madžarskem.« Ker je torej knjiga bila skoraj edini učbenik v naših šolah v domačem jeziku (sodeč po ponatisih) kar več desetletij, lahko sklepamo, da ni opravila le učno-vzgojnega poslanstva, temveč tudi narodnostno. In če je to res, je Bašev delež za slovenstvo že samo s Katoličanskim katekizmom izredno velik. Za svoje narodnostno delo je bil odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje, za dušnopastirsko — predvsem za novo bogojinsko cerkev — pa tri leta pred smrtjo imenovan za km šk. duhovnega svetovalca (Jožef Smej — Bogojanski župniki m njihove kronike, Maribor 1976, str.JOO). Seveda pa je vse to premalo za »velikega« Ivana Bašo, če ne bo živel tudi v našem spominu. Jože Vugrinec kulturni koledar PRIREDITVE MORAVSKE TOPLICE - V soboto, 8. septembra, bo pogovor o oživljanju, vlogi in perspektivah ljudske obrti. Osnoven namen tega pogovora je dogovor o realizaciji programov s tega področja s predstavniki širše družbene skupnosti. Pogovor sodi v sklop lončarske delavnice Filovci 90. FILOVCI — Ob 10.00 se bodo zbrali udeleženci letošnjih lončarskih dnevov. Najprej bo slavnostna maša za prispele iz Slovenije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Ob 11.30 se bo začelo praktično delo lončarjev, ob 15.00 bo še poskušnja vin. FILOVCI — V soboto, 8. septembra, bo ob 18.00 večer etno-glasbenih skupin. Nastopili bodo banda Kociper-Baranja, Vlado Kreslin, tamburaši iz Beltinec, ljudske pevke iz Filovec in Paktregarji. Po koncertu bo vide-oprojekcija o mali lončarski delavnici Filovci 90. Ob 20.00 bodo po pozdravu Andreja Gerenčerja, predsednika SO Murska Sobota, razglasili rezultate tekmovalnega dela. Lončarska delavnica Filovci 90 se bo končala z lončarsko nočjo ob lončarski peči. Pripravili bodo tudi kulturni spored. razstave LJUTOMER — V večnamenski dvorani Mojega doma je odprta razstava iz zgodovine ljutomerske župnije, ki jo je pripravil Pokrajinski arhiv iz Maribora. BOGOJINA — Do sobote je v knjižnici Kuda Jožef Košič odprta razstava o Ivanu Baši (1875- 1931). MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra Mi&o Kranjec je odprta razstava Pridobitve 1988—1990 za stalno zbirko. LJUTOMER — V galeriji Ante Trstenjak je na ogled razstava del iz stalne zbirke m del udeležencev minulih likovnih kolonij. RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin je na ogled razstava del avstrijske akvarelist-ke Ulrike Therese Raab-Pam-mer. MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec bodo Tl. septembra ob 17. uri odprli razstavo Stare knjige iz Sombotela. Razstavo posreduje sombotelska županijska knjižnica Berzsenyi Daniel. Razstavo bo odprl ravnatelj te knjižnice Miklos Takacs. MURSKA SOBOTA - V pokrajinskem muzeju je na ogled razstava stalnih muzejskih zbirk. LENDAVA - V muzejskih prostorih na lendavskem gradu je razstavljena bronastodobna naselbina Oloris, v galeriji pa razstavljajo svoje risbe učenci osnovnih sol. knjige Knjižne uspešnice ta teden v knjigarni Dobra knjiga v Soboti: Andrea Fink: POGANJKI IN KALČKI — vse leto sveža zelenjava (Kmečki glas) MALA SOLA KUHANJA (Pomurska založba) Milko Matičetov: 3 BOTRE LISIČICE (Mladinska knjiga) S3 & »1 tora F — Plakat na plakat = »KULTURA 92«? Pokrajina ob Muri je v poletnih mesecih, ko v njej vrvi raznoraznih bolj ali manj turistično pomembnih gostov, natrpana z vsakovrstnimi prireditvami — domala izključno, zabavnega ali tekmovalnega značaja. Pogled najmaloštevilne, večinoma'v središčih) reklamne panoje je prava paša za oči: poleg barvnega portreta pevca ali glasbene skupine zeleni lovska trofeja ali te bodejo v oči debele črke s povabilom na brez izjeme veliko veselico ali nagradno tekmovanje ... Pridite, vabljeni, pričakujemo vas, ne bo vam žal! Va'% ^V°GAL Z OGLASNIM STOLPOM - Tako nizka v ospredju kot "ads,ro^a . fotografije Kološa iz cikla fotografij Sobota moje mladosti, sta del tako S yoga'a - to je »kiijkla«, kjer je zdaj Salon pohištva nasproti hotela ^ezda. bl ka,ere vhod je v ospredju, je bila špecerija in koloniale v Arvajevi as ’ P Franc p|e. L Upai z drugimi soboškimi Židi deportirali (26. aprila 1944), pa jo J P . ‘pelika-(SjŠ&Ma vem alu P° vojni preuredili, vmes je bilo Mitropovo podjetje, zatem pa J • MS dv0 S «eklena okna in je bila v tistih časih novost; manj kot fasada pi je b> a »rejena ino, l'k s° im i-*’ po katerem so se sprehajale podgane in vznemirjale stanova fotografija na-$3. let el> z-adaj drvarnice, prodajalna pa skladišče. Iz plakata je razvidn , j v ’ kot večina vseh, ki jih objavljamo v tem ciklu. Bavčar Ni namen tega pisanja razpravljati o okusnosti in oblikovanju teh povabil, čeprav bi se gotovo morali zamisliti tudi nad tem, saj je navsezadnje estetski videz vabil zelo pomemben za uspeh kakršnekoli akcije. Gre za na videz povsem nepomembno zadevo, ki spada pod nravstveno poglavje, imenovano kultura človekovega obnašanja. Če se ozrete po panojih z nalepljenimi plakati, lahko kjerkoli opazite kakšnega, ki je še »veljaven«, kar se datuma in časa prireditve tiče, čezenj pa se bohoti že drug, skoraj po pravilu kičasto ali kako drugače neokusno oblikovan. Tisti, ki se kaj razumejo na zakon o javnih objavah, se bodo verjetno zamislili o določilu, ki pravi, da se vabila na prireditev, objave, obvestila na javnih mestih ne sme odstranjevati, skruniti ali kako drugače poškodovati, dokler se prireditev ne konča. A kakor je papirnato marsikaj v naši družbi in se torej v praksi ne obnese, tako je tudi s to (papirnato) zadevo: bolj ali manj bi tu lahko presojali vrednost osebnega obnašanja tistega, ki lepak čez drug lepak nalepi. Če jemlješ v prostoru, ki je namenjen vsem in vsakemu, mesto drugemu, prav tako upravičenemu do njega, ni drugega izraza za tako početje, kot že od nekdaj grda tuja beseda, znana vsem kulturnim narodom in jezikom: egoizem. Slovenija — moja dežela, z njo pa tudi mi, Pomurci, želimo v Evropo 92. Morda »kultura lepljenja plakatov«, če jo tako imenujemo, ni tako pomembna za ta naš veliki korak v prihodnost. Ali pa bo pri presoji naše kandidature v družbi razvitega sveta odločala tudi slika naših krajevnih središč, kjer bomo našli »turistične znamenitosti«, kot so z raznovrstnimi lepaki (čez druge lepake) prelepljene avtobusne čakalnice, preskromne, največkrat nevzdrževa-ne reklamne table, najlepša in redka drevesa in celo — bog pomagaj! — vhodna, pravkar sveže prepleskana vrata pomembnih javnih stavb ali zasebnih plotov ... SLOVENIJA — MOJA DEŽELA . . . VID Stran 9 ... ................ .... ■ .......... —-- -----------------===== — ne zgodi se vsak dan NISO POVEDALI RESNICE »Da, nato je prišel Černobil, a mi nismo vedeli nič.« O katastrofi, ki se je zgodila konec aprila 1986, govorijo s tihim glasom, vljudno kot gostje, ki so prišli na obisk h gospodarju. Tri dekletca, ki so bila tedaj stara deset let, stojijo druga poleg druge v belih in rožnatih bluzah, zravnano. Eksplozija v veliki jedrski elektrarni, 130 kilometrov oddaljeni od Kijeva, je zadela njihove družine, se nenapovedano vrinila v njihova življenja in vse obrnila na glavo. Danes, štiri leta in štiri mesece zatem, so 15-letna Valentina ter 14-letni Anna in druga Valentina skupaj s 1232 otroki z obsevanih območij na počitnicah v tujini; sto jih je v Italiji po zaslugi združenja Agesci (Katoliško Združenje za vodnike in skavte). Anna in Valentini se ne znajo pogovarjati s svojimi novimi prijatelji, in to ne le zaradi različnih jezikov, ki jih ločujejo, ampak predvsem zaradi nesreče, ki je razdejala njihova mlada življenja. Domovi za romunske junake Novi stanovalci najrazkošnejšega bloka v Bukarešti še vedno ne morejo verjeti sreči, ki jih je doletela. Zanje je tako imenovana božična revolucija v Romuniji uspela. Dobili so stanovanja v bloku, ki jih je Nicolae Ceausescu dal zgraditi za zveste »uslužbence« med ljudstvom osovražene tajne policije Securitate. Za romunske razmere luksuzna stanovanja na dragi aveniji, ki vodi do palače ubitega diktatorja, je Ion Ilescu razdelil ljudem, da bi tako zmanjšal plaz kritik in obtožb, ki se je zgrnil na vladajoči komunistični režim, ker je letos spomladi s pomočjo rudarjev brutalno zatrl prodemokratične demonstracije. Večina Romunov živi v bednih življenjskih razmerah, v nečloveških blokovskih naseljih, velikokrat brez vodovoda. Niču Viorel, po poklicu elek-troinženir, njegova žena Lumi-nita in leto dni stara hči Irina so živeli v starem, razpadajočem enosobnem stanovanju. Novo, luksuzno stanovanje so dobili v istem tednu, ko so v središču mesta rudarji obračunavali z demonstranti in terorizirali ljudi. Tudi sami so bili presenečeni, ko je v službi na loteriji Nicov delodajalec iz klobuka potegnil list z njihovim imenom. Vsako državno podjetje je namreč dobilo določeno število stanovanj, da jih razdeli svojim mladim delavcem z otroki. Niču plačuje za stanovanje s pogledom na diktatorjevo palačo 375 lejev na mesec, približno 32,50 ameriškega dolarja. Med ljudmi v Bukarešti zadnje tedne raste strah, da se je tajna služba Securitate — uradno uničena — ponovno organizirala, seveda pod drugačnim imenom. Vendar prepozno — njihov vodja in zaščitnik je mrtev in jih ne more več nagraditi s stanovanji za njihovo zvestobo. Toda ljudje, ki sedaj živijo v novih stanovanjih, se še vedno bojijo nočnega trkanja na vrata, ki bi jim lahko odvzelo ne samo novo svobodo, ampak tudi nova, pravkar dobljena stanovanja. NADLEŽNA FOTOGRAFIJA Bližnjica, ki ni bližnjica. Potka na posnetku ni bila načrtovana, ampak so jo ljudje sami shodili, ker je bližnjica do Partizanske ceste v mestu Gornja Radgona. Pred kratkim jo je krajevna skupnost uredila, češ da ne bodo hodili po blatu. Kaže pa, da je postala sedaj potka manj zanimiva, saj jo bo kmalu prerasla trava. Mogoče pa ljudi moti umetna, nenaravna ovira sredi poti? Še zmeraj močno občutijo nesrečo. Valentina pripoveduje: »živimo v Soligorsku, sto kilometrov od Černobila. To je daleč stran, a še premalo. Bili smo v šoli, ko so ljudje začeli govoriti, da se je nekaj zgodilo; kaj, pa ni vedel nihče. Bližal se je prvomajski praznik in šli smo na proslavo, ne da bi kaj slutili.« Z njimi v kampu je tudi Oleg, star petindvajset let: »Na območju, odkoder prihajajo dekleta, ni bilo prve pomoči. Zavarovali so le območje v polmeru tridesetih kilometrov od elektrarne.« Anna: »Moramo se izogibati sončnim žarkom, prepovedano je piti mleko in jesti zelenjavo.« Življenje, ki ga je treba mirno sprejeti, medtem ko se lahko otroci po svetu svobodno sončijo, jejo in pijejo. Z otroki iz Minska, Gomela, Mogileva, Vitebska, Grodna in Bresta je prišlo sporočilo: nič sonca, zelo dobro oprana zelenjava, malo barvne televizije. Profesor Alessandro Pileri, direktor hematološke klinike na to- Kraljica živih mej Devet dni bo trajalo, da bosta vrtnarja Jim Freeman in Tim Day postrigla največjo živo mejo na svetu. Zasadili so jo leta 1720 v parku vojvode Batthursta v Cirencestru v Veliki Britaniji in je danes pri dnu široka nič manj kot pet metrov. V višino meri 12 metrov, teče pa 165 metrov daleč po robu posestva. Angležem bi jo zavidal marsikateri slovenski vrtičkar, ki ljubosumno goji svoj liguster. SIMBOL GIBRALTARJA JE V NEVARNOSTI Gibraltarske oblasti, ki kljub španski širini, v kateri živijo, mislijo na angleški način, pa čeprav z andaluzijskim naglasom, so odločile, da morajo opice, ki živijo nad pečino, manj jesti in se več ljubiti. Skrb za opice je povezana z legendo: tistega dne, ko bodo opice z Gibraltarja izginile, bo ozemlje prenehalo pripadati britanski kroni. Te prednosti pa domačini ne. bodo zavrnili, še posebno sedaj ne, ko je območje iz vojaške baze postalo raj na Zemlji. Opice so že mnogo stoletij simbol Gibraltarja. Kako pa so prišle iz bližnje Afrike, še ni pojasnjeno. Govorilo se je o skrivnostnem podvodnem kanalu, ki ga nihče nikoli ni odkril; tudi v današnjih časih ne, ko se razmišlja o povezavi Evrope z Afriko — ali s predorom ali mostom. Dejstvo je, da opice rinski univerzi odgovarja na vprašanje o morebitnih posledicah: »Za tistega, ki je izpostavljen močnemu sevanju, je edina rešitev presaditev mozga. Pri tistih, ki so izpostavljeni manjši količini, a vendar tako močni, da nastanejo poškodbe na celicah, se lahko čez pet ali deset let pojavi levkemija.« So pa še druge nevarnosti in profesor Gian Luca Sannazzari, direktor klinike za radioterapijo, pravi: »Radioaktivno sevanje prizadene mozeg in ščitnico. Ena od nevarnosti je tumor na slednji. Jasno je, da ti otroci ne smejo imeti nikakršnega stika s snovmi, ki povzročajo raka. A mislim, da zelenjava z nekontaminiranih območij ne povzroča težav. Kar zadeva televizijo, je sevanje nevarno le tik ob zaslonu.« Na počitnice so prišli le otroci, ki živijo v najtežjih razmerah. Mnogi so sirote, nekateri imajo le še enega od staršev. Živijo v sirotišnicah, zavodih. Veselijo se počitnic. Prvič so v tujini. A v njihovih nasmehih je neizbrisna, ganljiva vdanost. na Gibraltarju so in da so skozi stoletja postale simbol angleško-sti. Legenda se je rodila med drugo svetovno vojno: število opic se je zaradi bolezni precej zmanjšalo in Winston Churchill je ukazal pripraviti poseben prevoz, s katerim bi iz Afrike pripeljali opice, da ne bi popolnoma izumrle. Danes živijo opice svobodno na bodičastih pobočjih, so popolnoma udomačene, najraje pa imajo turiste, ker jim dajejo lešnike, bombone in čokolado. V zameno pa se opice pustijo fotografirati. A domačnost prinaša težave. Zaradi poslastic se opice redijo in postajajo lene; ta lenoba pa se kaže v osnovni dejavnosti — razmnoževanju. Na Gibraltarju živi le še osemindvajset opic; štiri več od meje, ki jo je postavil Winston Churchill. Njihovo število ne narašča in zato so oblasti ukrepale: svoboda je za opice prenehala. Zaprli jih bodo v ogrado, kjer bodo lahko nadzorovali količino hrane. Upajo, da bodo opice našle drugačne oblike zabave: na primer tisto, s katero se bodo pomnožile in rešile Krono. LETALO Francoska družba Aerospatia-le bo predlagala, da bi evropsko vesoljsko letalo Hermes uporabljali tudi za reševanje posadke na orbitalni postaji Freedom, ki jo Amerikanci konstruirajo skupaj s svojimi evropskimi zavezniki. Družba Aerospatiale je ena od dveh francoskih družb, ki sodelujeta pri konstrukciji vesoljskega letala Hermes. Predvidevajo, da bo vesoljsko letalo Hermes prvič poletelo leta 1998, da bo imelo tričlansko posadko, v vesolju pa bodo ostajali najmanj 12 dni. Nekdanji sovjetski vojak Nemčiji vrača zbirko Ameriški časopis Washington Post piše, da je nekdanji sovjetski vojak odločen vrniti muzeju Kunsathalle v Bremmnu 360 risb in akvarelov velikih mojstrov. Med umetninami so tudi dela Rembrandta, Durerja, Moneta in van Gogha. Vsa ta dela so bila last Bremenskega muzeja že pred vojno. Direktor muzeja Siegfrid Sal-cmann je sporočil, da je zbirka pri Viktorju Baldinu, ki jo je našel v ruševinah gradu blizu Berlina, ko je bil tam s sovjetskimi četami ob koncu druge svetovne vojne. Baldin (star 72 let), direktor arhitekturnega muzeja v Moskvi, je ohranil zbirko v celoti. Želi, da jo vrnejo pravemu lastniku, iz katerega so jo spravili pred bombardiranjem. To je največja in najbolj dragocena zbirka umetnin, ki jo bodo vrnili kakemu nemškemu muzeju po drugi svetovni vojni. REAKTORJE BODO ZASULI f manjše kupe, izpostavljajta močnemu sevanju. B ens ie, da postrižemo in pomla-* ribezovo grmičevje, da bo M "ie 'eto boga*0 obrodilo, ."tanimo vse nizke odganjke, vzporedno s tlemi. Od odganjkov jih pustimo lo deset. Pri črnem ribezu pu-918 do osem odganjkov. Ne ei° biti starejši od treh let. , Panski bezeg, forzicijo, lesko ®#dljevec strižemo sicer takoj cvetenju, vendar tudi sedaj še Pazimo le, da nismo ,.|.e'koreniti 'n da Pust'mo tl0-Hib?'68®’.'Z katerih se bo spo-1 razvijalo popje in cvetje. »I k nasvet strojev odstranjuje-litra nec s k'80™. Približno litrag°.Spodiniskega kisa ali So v h koncentrata 1% n । en> nastavimo na po-Starel Program brez tem-^'nii w ?r°j. vk'jučimo. S ke-Sprien e ,v' gre odstranjeva-Sjje 5a s'cer hitreje, toda za 0 Potrpp °'je Je vredno nekoli- rožah Na balkonih, ki gledajo na prometno cesto, pa tudi v industrijskih krajih se rože grdo zaprašijo. Prašne rože seveda niso okras, poleg tega rastlina težko diha in ne uspeva ali celo zboli. Umazanijo lahko odplaknemo z blagim zalivanjem s pršilnim nastavkom na kanglici (zemljo prej pokrijemo in pazimo, da voda ne teče na spodnje balkone). Trdovratne sloje umazanije odstranimo z gobo in vodo, ki ji dodamo malo pomivalnega sredstva. Zelo mehki, dlakavi ali nagrbančeni listi umivanja ne prenesejo. Stanovanje bi radi z nečim poživili. Z malo denarja in brez pretiranega truda. Zelo preprosto. Nadvse enotavna rešitev, za katero ne potrebujete niti šivalnega stroja. Dekorativno blago živahnih barv ovijemo z eno stranjo okoli nosilca za zaveso, druga stran pa v bogatih gubah pada do tal. DEŽEVNIKI Deževniki so nadvse koristne živali, ki rahljajo prst, jo delajo hranljivo in bogato. Kako privabimo deževnike na svoj vrt? Na gola mesta na trati, pod drevesa in grmičevje posipljemo nekaj sesekljane trave ali pa vlažnega komposta. Pokrijemo s folijo. Ponovimo čez dva do tri mesece. V gnijočih odpadkih pod folijo se deževniki lahko skrijejo pred ptiči, krastačami in krti, ki jim strežejo po življenju. Mi vedno presenečamo z novostmi! Še vedno velja veliko poletno znižanje! • V zalogi evropska kakovost NOGAVIC EDOO Ugoden nakup na posojilo brez obresti! Odprto neprekinjeno do 20. ure! _______ ■___J Murska Sobota, Ciril-Metodova ulica 50, tel.: (069) 22 219, 22 809, 21 136 Telefax: (069) 21 136 Za prvo osemletko proti kanalu Puhnem gospodarjenju JE NEPOGREŠLJIV MANJ NEVARNA PILULA NEGA PO SONČENJU IZ NIZOZEMSKE Na Nizozemskem so izdelali novo kontracepcijsko tableto, namenjeno ženskam, ki so v veliki nevarnosti, da zbolijo za rakom na prsih ali drugimi boleznimi. Profesor utrechtske univerze Arie Ha-spels, ki je vodil raziskovanje, je razložil, da je osnovna sestavina nove pilule menatolin, hormon, ki ga pridobivajo iz človeške epifize. Večina drugih kontracepcijskih tablet vsebuje hormon estrogen, za katerega so ugotovili, da pri nekaterih ženskah povzroča raka na prsih ali trombozo. »Ne domišljamo si, da bo novo sredstvo zamenjalo dosedanje tablete, bo pa obogatilo izbiro,« je poudaril Haspels. A še preden ga bodo poslali na trg, ga bodo morali preskusiti na 5.000 bolnikih. Sončimo se (tudi) zato, da je naša koža zdravo rjava, zagorela. Ne smemo pa pozabiti na dodatno nego po sončenju. Zagorela koža potrebuje veliko več vlage, da ostane gladka in lepa. Negujemo jo s posebnimi preparati. Z njimi dosežemo, da se zagorelost ohrani dlje kot le nekaj dni. Po dopustu uporabljamo te preparate namesto mleka za telesno nego ali celo namesto vlažilne kreme. Koža se ne lupi, ostane voljna in lepega videza. Zagorelost ohranimo tudi tako, da se prhamo, namesto da bi se kopali, da ne hodimo v savno, da se ne masiramo s ščetko. NASVET .0. Paleti stopni^Za poslovno informatiko je ekskluzivni za- 1/1 za Jugoslavijo. Sedež ima v Murski Sobo-lska 1 a, te!.: (069) 21 353. IPC RAČUNALNIKE LAHKO ŠE DOBITE: 9 HIPEC DOMŽALE 9 MPA ZRE-NJANIN 9 MIKROS VARAŽDIN 9 FIS VALUTA OMIŠALJ 9 ELKOM OHRID 9 TIM SOFT/VER SERVIS BEOGRAD 9 ROŽLE MARIBOR MURSKA SOBOTA GREDA NAJ Ko pooeremo pridelek, z gredic, naj zemlja nikakor ne ostane prazna. Žgoče sonce jo izsuši, dež izpira. zemlja izgublja dragocene hranljive snovi in ni več tako rodovitna in bogata, kot si želimo. Prazno gredico takoj zasejemo ali zasadimo. Posejemo lahko različne vrste solate, glavnato in endivijo, pa seveda motovilec, radič, kitajsko zelje in podobno. Če nam RAZPOKANE ROKE Potrebujete rumenjak, malo mandljevega olja, žlico mletih mandeljev, nekaj kapljic glicerina, limonin sok, in žličko medu. Vse to dobro premešamo, nanesemo na rokt in nataknemo bombažne rokavice. Obloga naj ostane na koži vso noč. NE SAMEVA ni do solate in zelenjave, posejmo na gredice zeleno gnojilo, ki ga pozneje podkopljemo. NOVOST Zahodnonemška firma Wolters je začela izdelovati dvojne brisalnike avtomobilskih šip. Med vzporednima metlicama so nameščene tri vodne šobe, kar pomeni, da brizga voda natanko tja, kjer je za dobro pranje šipe najbolj potrebna. Pri Woltersu načrtujejo tudi enake brisalnike z ogrevanima metlicama in šobami, že zdaj pa ponujajo izbiro barv. Po novem brisalniki ne bodo več dolgočasno črni, temveč — za začetek tudi oranžni, beli in rdeči. 5 NAJ Kuhajte z nami leStvica RMS i MEltOn John kp Dijane — Big Ben 510 ga F.e — David A. Stewart & Candy Dulfer k ’ — Magnet 'SiS dopisnice — pošljite na naslov: Radio % '0,a. Titova 29, 69000 Murska Sobota, s "aj- ■ JLn? sPoredu RMS (UKV 87,6 MHz ali SV 648 ’ °d '8.00 do 19.00. __________________ Piškotne rezine z jabolki Potrebujemo: 30 dag nastrganih jabolk, 3 žlice ostre bele mo- ke 30 dag sladkorja v prahu, 6 jajc, 16 dag mletih orehov, sok 1/2 limone 2 žlici kakava, 2 zavitka pecilnega praska, 3 žlice psemene-u^zdroba, maščobo in moko za pekač. B Nastrcana jabolka zmešamo z moko m zdrobom. Pustimo stati. Medtem penasto umešamo rumenjake s sladkorjem. Dodamo mlete orehe na sito presejan kakav, pecilni prašek m sok limone. Beljake stenemo v trd sneg. Jabolka zmešamo z rumenjakovo maso in rahlo ..mešamo trdi sneg beljakov. Manjši pekač dobro namastimo, potresemo z moko in vanj vlijemo pripravi eno zmes Pečemo pri 200 C. Popolnoma ohlajeno prelijemo s čokoladnim ledom - to naredimo v pekaču, kjer smo pecivo spekli. Ko se led strdi, režemo z vročim no-Zem Čokoladni led: V kovinsko posodico damo 7 dag margarine in 9 dan čokolade Postavimo v vročo vodo in počakamo, da se raztopi. Gladko razmešamo. Primerno gostoto leda dosežemo z ustrezno temperaturo. BRA 1890 Čudežna kopriva Zdravilne lastnosti koprive so znane že iz antike. Iz mladih listov, v katerih je veliko vitamina C, delamo solato, špinačo in sok. Koprivni sok. ali čaj pospešujeta presnovo, pomagata pri odvajanju vode, ustavljata krvavitev. Uživanje kopriv priporočajo pri menstrualnih motnjah. Kopriva pomaga tudi revmatizmu in išiasu, čeprav je način zdravljenja neprijeten. S svežimi koprivami udarjamo ob obolelih mestih in tako povzročimo zdravilno toploto, ki dolgo traja. Proti izpadanju las in prhljaju se priporoča izpiranje lasišča s koprivami. SESTAVIL MARKO NAPAST ŽENSKA, KI HOSPI-TIRA UBEŽNIK PRED TURKI NEKDANJA MERA ZA ŽITO, MERNIK SANJE, SPANEC NEMŠKI GRADITELJ V DOBI RENESANSE PRITOK RONE V JUŽNI FRANCIJI DROBNO-MER IRAŠKI VODITELJ (SADDAM) AM. PISATELJICA NORV. ROD (MARTHA) MUZEJ NA PROSTEM V STOCKHOLMU POVRTNINA ZA JUHE IN PRIKUHE REKA NA PELOPONEZU ERBIJ PRITOK KAMEV SOVJETSKI ZVEZI VERGILOV JUNAK LJUBLJANSKI PARK ZNAK ZA ŠAHOVSKO TRDNJAVO VEČJA VAS KOMEDIOGRAF DRŽIČ MESTO V JUŽNI FRANCIJI MERA ZA ZLATO CIMOSOV AVTOMOBIL TELAMO-NOV OČE DEL VIETNAMA FRANCOSKI VIOLONČELIST (ANDREJ PRESTOL LJUDSKA REPUBLIKA TUJ DVOGLASNIK KRATER VULKANA MAUNA LOA NA HAVAJIH PRIVRŽENEC ANIMIZMA Stran 11 utrip življenja VEČ TELEFONOV Krajevna skupnost Beltinci in Podjetje za PTT promet Murska Sobota sta te dni podpisali pogodbo o razširitvi telefonskega omrežja v naselju Beltinci. Nova avtomatska centrala v Beltincih s 1920 priključki omogoča širitev telefonije ne le v Beltincih, temveč tudi v okoliških krajih. Po sklenjeni pogodbi bo v Beltincih dobilo telefon 140 novih naročnikov. Vsak bo predvidoma prispeval po 9400 dinarjev. Računajo pa, da bo del sredstev v ta namen primaknila tudi Krajevna skupnost Beltinci iz sredstev samoprispevka, kar bo znižalo prispevek posameznikov. Z deli širitve telefonije v Beltincih bodo začeli v začetku oktobra letos, končali pa naj bi v 100 dneh. Nova avtomatska telefonska centrala na beltinski pošti pa ima na voljo še 460 prostih priključkov. F. Maučec Najstarejši cestar odhaja v pokoj Naš sogovornik Lovren Kramberger, ki te dni praznuje 61 let, po več kot tridesetih letih z lopato s 1. septembrom odhaja v pokoj. Čeprav je Lovren delal od petnajstega leta, ni dosegel 40 let delovne dobe. Leta je izgubil predvsem zaradi malomarnosti našega povojnega sistema, kajti dela v takratni zadrugi mu niso bila šteta. Kot pravijo danes, je zamudil rok, da bi mu lahko priznali tista leta. Delovna leta pa je izgubil tudi zaradi sodelovanja v mladinskih delovnih brigadah na progi Šamac—Sarajevo, na cesti bratstva in enotnosti Zagreb—Beograd, Negova—Benedikt, Leskovac—Niš—Skopje in Županja. Skupaj ima devet mesecev in pol brigadirskega dela. Kot nam je povedal, se je tu srečal z lopato, ki ga je spremljala vse do upokojitve. Lovren izhaja iz številne družine, saj je bilo pri hiši 11 otrok. Kot otrok se je pri mlinu Ob Negovskem jezeru izučil za mlinarja. Nekaj let je delal v Benediktu pri mlinarju Slanku in na Tratah v državnem mlinu. Tudi ta leta se mu ne štejejo v pokojnino. Nekaj časa je delal v KK Radgo- AL trinek življenja Žitkovski »krmar« Štefan Beko Žitkovci so vasica ob meji, ki spada v krajevno skupnost Dobrovnik. Vas se v starih listinah omenja že leta 1562, ko so na nekdanje grofovske posesti prišli ljudje najprej kot podložniki, potem pa so tudi sami postali lastniki koščkov zemlje, potem ko so skrčili nekdanje gozdove. Žitkovci so še danes blizu gozda, ki jim daje svoje plodove in les za gradnjo in kurjavo. Toliko o starih listinah, nas pa je zanimalo, kaj so Žitkovci danes in kaj bodo nemara jutri. Napotili smo se k Štefanu Beku, ki je poleg drugega tudi živa kronika razvoja vasi. Če ne bi bilo Štefana, pravijo vaščani, tudi Žitkovci ne bi bili to kar so danes. Mar je potrebna večja zahvala za njegov prispevek k razvoju vasi? Štefan je, lahko bi dejali, krmar razvoja vasi od osvoboditve do danes. Danes je sicer štafetno palico predal mlajšim, a še vedno rad pomaga kjer koli je potrebno, čeprav je zaposlen v komunalnem podjetju v Lendavi, kjer ima obilo dela zlasti pri urejanju mesta. Žitkovci so malo naselje, pravi Štefan, v njih živi le nekaj nad 150 duš. Vas je bila vedno nekako ob robu dogajanj, vse dokler sami nismo vzeli svoje usode v roke. Spoznali smo, da le s skupnimi napori lahko veliko storimo za skupno, našo korist. Najprej je bilo potrebno po vojni zgraditi gasilski dom, ki naj bi bil shajališče vseh tistih, ki-so hoteli delati. Dom so zgradili. Štefan pa je bil dolga leta predsednik gasilskega društva, ki je še danes gonilna sila vseh akcij. Previdno je bilo potrebno krmariti razvoj vasi, da se ne bi zaleteli in delali nekaj, česar ne bi Človek in njegov konjiček ZMAJI LETIJO V NEBO Vse, kar je na nekem območju novo, vzbuja pozornost. Tako tudi Miirko Lebar iz Čentibe, sicer voznik motornih vozil, s svojimi poleti z motornim zmajem. Mlarsikdo se v strahu ozira v nebo, ki ga režejo velika krila Hazarda, kot se imenuje ta zmaj. »Tega sva kupila jaz in Darko Štampar iz Lendave in sva torej njegova solastnika. Zanj sva odštela 13 tisoč mark v dinarski protivrednosti. Izdelali so ga v delavnici Bascarol v Ajdovščini. Je dvosedežni in ima motor znamke Rotax 50 KS oziroma .500 kubikov. Na uro letenja porabi 8 litrov bencinske mešanice, ena polnitev rezervoarja z gorivom pa zadošča za 3-urni let. na kot traktorist, nato pa se je zaposlil kot cestar pri takratnem občinskem skladu v občini Gornja Radgona. Dolga leta je bil cestar na relaciji Negova—Iho-va, kjer je vzdrževal makadamsko cesto. Razmetaval in razvažal je gramoz ter kopal jarke. Z reorganizacijo cestne službe je prišel k novemu delodajalcu Cestar Lovren Kramberger, ki se je s svojo lopato kosal z lopato težkega bagerja. Štefan Beko — začetnik vseh akcij po vojni. Pod njegovim vodstvom so zgradili gasilski dom, asfaltirali ceste, uredili marsikateri problem vasi; prihodnje leto jih čaka še telefonija in krmilo razvoja vasi bo predal drugemu, mlajšemu. zmogli. Tako so asfaltirali vaške ulice, uredili vodovod, poživili delovanje kulturnega društva, nekajkrat so prenovili stari gasilski dom. Vse te akcije so uspele in v vseh je sodeloval SREČANJE S KOLOMANOM MIHOLIČEM IZ MURSKE SOBOTE Življenje s čebelami ■ GyoiČaS Bil je še otrok, ko mu je oče naložil skrb za en panj je imel 72 panjev — Tudi vinogradnik Usode ljudi so si bolj ali manj podobne: človek ustvarja koč iz nič, in če je priden, potem se z leti nekaj nabere. To v za Kolomana Miholiča, rojenega na Kobilju, saj je moral za v ga, kar zdaj premore, garati sam. Seveda tudi do visokoso brazbe, ki si jo je pridobil s študijem ob delu. . , ^el. Obiskali pa smo ga predvsem zaradi njegove ljubezni Ni se namreč izneveril družinski tradiciji in on je zdaj ze Miholičev s Kobilja, ki imajo čebele. Zmaj pa leti tudi z ugasnjenim motorjem. Tako lahko tudi pristane. Vzleti pa lahko le z delujočim motorjem,« mi je povedal navdušeni zmajar Mirko Lebar, ki se je za ta konjiček navdušil pred dobrima dvema letoma, ko so v Lendavi gostovali zmajarji iz sosednje Madžarske. »Seveda sem si želel čimprej poleteti z lastnim zmajem. Tega sem naredil sam, le blago za kri- — radgonski komunali in natojc Cestnemu podjetju Murska Sobota, kjer je dočakal zasluženo upokojitev. Cestar Lovren ni znal sukati samo lopate. Bil je izvrsten zidar in tako opravljal tudi zahtevnejša dela, skratka, bil je sposoben prijeti za vsako delo, kot je ob slovesu povedal njegov delovodja. In kaj bo delal naš najstarejši pomurski cestra? Ker živi ob reki Ščavnici in ima že od leta 1953 mlin, se bo zopet posvetil mlinarstvu. Ob lanskoletni regulaciji Ščavnice si je izboril vodo do mlinskega kolesa, ki še danes poganja mlinski kamen. Kot nam je povedal, bo imel sedaj več časa za svoj mlinarski hobi, kajti pravega mlinarstva ne misli več razvijati. K njemu prihajajo mnogi radovedneži, ki si želijo videti več kot sto let star mlinski kamen. Pozimi se bo posvetil pletenju košev iz šibja, poleti pa skušal popraviti kakšno slamnato streho, saj obvlada tudi to delo. S temi deli se ne nadeja obogatitve in upa, da ga nova davčna politika, ki se nam obeta, ne bo preganjala. L. K. sleherni vaščan. V šestdesetih letih tudi Ži-tkovce ni obšla takratna mrzlica, ko so mladi zapuščali vas in se zaposlovali v lendavskih in drugih delovnih organizacijah. Mladi so odšli, vse akcije pa so ostale na plečih starejših. Tudi Štefan bi se lahko preselil v Lendavo, pa tega ni storil, ostal je zvest svoji vasi do današnjih dni. Žitkovski ljudje so bili vedno napredni, po tem so znani v lendavski občini in to svojo naprednost so pokazali vselej na volitvah, ki so jih vedno končali prvi v občini. Tudi na letošnjih je bilo tako, le da so ostali malo zbegani od številnih obljub, ki pa se žal ne uresničujejo, oziroma se uresniču Stari gasilski dom je postal pretesen za potrebe današnjega časa. Še letos bodo ob njem zgradili novega, ki bo dal prostor vsem vaščanom, ne le gasilcem. Stara gora se je pred II. svetovno vojno imen? v zaš^b1 Stari Gori, ljudje pa so kraju.rekli kar Duh. Tudi nji -e|e|i, na grbu je bil sv. Duh, vendar so ga opustili, ker m- ■ ljudje iz njihovega simbola norčevali. . NajP^ap Središče kraja je strnjeno okrog cerkve sv. K>u.|^j dol”' |opjeU-verjetno presenetilo nasprotje: na levi lep, nov gasl0[Sico PaLjuk’ pa osamela mogočna zgradba. To je namreč staro s $(arj 6 so ga zgradili 1905. leta; pred leti so osnovno šolo n jjU li, učenci pa se vozijo v šolo v Videm ob Ščavnici- ptu.1®. Stara Gora v občini Gornja Radgona, ki mej zara |-wl 1% mersko in lenarško občino, je vredna obiska P0?^ cerkve sv. Duha. Sezidali sojo med 1674 in 1697 le’treh ■ j je Jakob Brollo. Posebno lep je zvonik s čebula gn1 oprema je približno iz leta 1700. . ju se4 “"V V gozdu na severnem pobočju je še ohranjen ri^ioih gomil, po ustnem izročilu pa naj bi mimo vasi P a di šte Starejši ljudje pa se Duha spomnijo predvsem 2 „ F6 v F°'°: -------------------------------- la sem kupil. In seveda motor. Za pogon sem uporabil motor iz starega trabanta. Pozneje sem tega zmaja prodal in si z izkupičkom pomagal pri nakupu sedanjega. Moram pa še povedati, da nisem divji zmajar, saj sem opravil teoretični in praktični del izobraževanja pri Aeroklubu v Murski Soboti. Tam sem tudi član zmajarske sekcije. Z zmajem sem se doslej povzpel na višino dobrih tisoč metrov; najpogosteje letim v okolici Lendave, sodeloval pa sem tudi zunaj tega območja, na primer v Monoštru. Uradno vzletno in pristajalno stezo imava s solastnikom Štam- Koloman Miholič pred svojim čebelnjakom v Rakičanu Foto: parjem na pašniku v Mostju, in sicer ob sobotah in nedeljah. Ker je zmaj dvosedežni, lahko vzamem s seboj na vožnjo sopotnika, ki za to plača majhen prispevek.« Tako Mirko Lebar. Dodati je treba, da se še vedno marsikdo, ki vidi let, prime za glavo, saj se boji, da se bo vsak čas zrušil na tla. K sreči je takih čedalje manj, pa tako tudi v Mirkovi družini nihče ne “oporeka več drznemu možu in očetu, saj se občasno zapeljejo tako žena kot hčerki. Je pa zmajarstvo kar drag konjiček, zato je moj sogovornik hvaležen Varstroju za manjšo gmotno podporo. Z zmajem pa bo treba tudi nekaj zaslužiti, drugače bo obubožal. Vključuje se v lendavska turistična prizadevanja. Je pa nekaj, na kar ne gre pozabiti: z zmajem se lahko kot sopotnik zapelje le tisti, ki nima strahu pred letenjem. Med temi žal ni podpisanega, zato je ta pogovor potekal na trdnih tleh. Morda še tole: Mirko bi rad pomagal vsem tistim, ki bi radi poleteli sami, zato bo verjetno organiziral tečaj za zmajarje. Menda lahko samostojno poletiš že po 5 do 10 urah letenja z inštruktorjem. Š. Sobočan ■ ■ uka23'’ »Ko sem hodil v zadnji razred osemletke, mi je oce , moram skrbeti za en panj. Rečeno — storjeno! Z leti sem jmel * diti več panjev čebel in v najlepših letih življenja sem J1 . yvRa' medtem ko jih imam zdaj 32. Tokrat imam »vinjak« ( . |e ve^1? kičantr kjer sem v ta namen najel parcelo, sicer pa sem cen’ yanea selil. Čebelnjak sem imel postavljen v Črnskih mejah, ^sajs° Nemčavcih in Rakičanu. Od čebelarjenja sem imel tudi *°, gtvii, $ bile občasno dobre letine. Delal sem tudi v čebelarskem pjizi13' kar sem dobil odlikovanje Zveze čebelarskih družin Sloven j nje Antona Janše 3. stopnje.« j osin', Koloman Miholič, ki se je po 42 letih delovne dobe p . aro leti upokojil, pa je tudi dober vinogradnik. Nasad na P°vpo'l je uredil na Janževem vrhu in v njem dosega rekordne prt saj Jot su več kot 3 litre vina. Pohvalil se je, da ima tudi kakov vino na ocenjevanju v Kmetijskem zavodu v Mariboru v’ kot 16 točk, zato ga lahko uvrstimo med kakovostna vina' nehn° 8. »Prišel je čas, ko si bo treba malo odpočiti, saj sem n ral in skrbel za družino. Žena namreč ni bila zaposlena i za otroke. Srečen sem, ker so se vsi izšolali. Veseli me tu nimajo za vinogradništvo, zato sem nasad »razdelil« na . z, je Moram pa se pohvaliti, da je tisti del, za katerega skrbim J no najlepši.« . . । na st6*' । Težav s prodajo vina ni, zato je Koloman opustil mi zjaj,K ničenje. Še vedno pa ima precej dela tudi s čebelami, k' pa,0 rečeno, v Rakičanu. Zanje ni uspel navdušiti svojih otrok, bo tradicijo nadaljeval vnuk. § KAM NA IZLET Stara Gora Nekoč se je ta kraj imenoval Duh, danes Stara ^9^0 kratkem ne bo kaj premaknilo v skrbi za kraje na meji, kraja čez čas le še njegov »duh«. uje Kljub temu pa vas vabimo, da to naselje na vrhu r (ki je bolj malo podobna gori) obiščete. Cerkev, ki je vs opazite kmalu zatem, ko se pripeljete po cesti od Vidm' gOfnle' r proti Žihiavi (in naprej do Ptuja, kajti ta cesta povezuj jn s^j gonsko in ptujsko občino). Na vrhu vzpetine zavijete o j |m Ijete po ozki asfaltirani cesti med njivami in sadovnjaki-lahko še danes opazite stare, lesene vodnjake. jejo prepočasi. Kljub težavam smo se spet odločili za novo akcijo, pravi Štefan. Zgraditi želimo večji vaško-gasilski dom, saj je stari postal pretesen. Mladi se počasi vračajo v svojo vas, življenje postaja živahnejše, potrebe mladih pa večje. Skoraj ves material smo že dobili, kmalu pa bomo začeli graditi. V prihodnjem letu bodo v Žitkovcih uredili tudi telefonijo. Po vseh teh akcijah, pravi Štefan, postaja človek utrujen, krmilo bo potrebno predati drugemu, na mladih je, da poprimejo za delo in vodijo razvoj vasi v skupno zadovoljstvo vseh krajanov. Jani D. i Stran 12- utrip življenja Mendel Mukič Hsar, učitelj predvsem Slovenec Kje in kaj žuli Lendavčane? pni svetovni vojni, ko so v ■anonu ponovno »zakoličili« je slovensko Porabje ostalo •J"ladjarski strani. V vseh teh le-W1 i<> — 7/ oilo za Slovence veliko gren-Penutkov, najhujše pa je bilo a’?Wovo po drugi svetovni voj-meia zapdo. V času in-^koja so jih imenovali »titoi-^Pse«, mnoge so internirali v Madžarske, nekateri pa Režali v tujino, tudi v Sloveni-J^odo so doživljali tudi prvi č.k' učitelji v deželi ob Rabi. Sai seje nekoliko izboljšal po “novi smrti, saj so se odnosi ^davijo in Madžarsko ko-normalizirali. Madžar-Lf . N ponovno dovolila izo-iti,v,anke slovenskih učiteljev. V C? ,e'“ 1952/53 se Je v Bu' iv P°dalo pet porabskih j L,?!*1'- Med njimi je bil tudi ni Mukič z Gornjega Senika. C k' v°di na Janezov Jf loji stara cimprana hiša. V ^‘Vendel Mukič s svojim Mkn .1‘kokrat se spomni do-preteklosti. »Vedno sem ifjpdehen. Po sedmih letih, i J1 j'k preživel bolj v postelji ,no^ sem le nekako j91 lite a nisem bil ve/ sposoben ’%° del°- Poleg teSa me je \ navduševalo umsko, znan- Tako m razmišljal, L On> učil za učitelja.« kiti^kus ni uspel. Ko je dal 11 1 Prošnjo na občinski svet lil, To^°VaBda na sprejemni iz-Set i sekretar na občini ^ihn' povedal razlog. To knr služba (bil je zapo- Ptsar na občini). Tistih, ki so bili že zaposleni, pa niso sprejemali v šole. Vendla Mukiča je.bolezen, predvsem slabi živci, prisilila, da je pu Vendel Mukič z Gornjega Senika zaradi problemov z zdravjem in pa tudi ker mu niso dišala politična predavanja — ni končal pedagoške šole. Ostaja pa kritičen opazovalec življenja med Slovenci ob Rabi. stil svojo službo. In leta 1952 so prišli iz Budimpešte iskat ljudi za pedagoško višjo šolo. »Seveda sem ponudbo sprejel, saj je bila moja želja, da bi postal učitelj. V enem letu smo opravili narodnostni strokovni maturitetni tečaj. Pouk je potekal v madžarščini, imeli pa smo tudi slovensko slovnico. Naslednje leto septembra smo nato prišli na višjo pedagoško šolo, kjer je šolanje trajalo dve leti. Vendar sam tega nisem končal. VEŽA V IŽAKOVCIH - V krajevni skupnosti 8 vašlrJetos '°*di dveh zahtevnih nalog. Asfaltirali so 2,6 ki-^netk U''c‘ Gradijo pa tudi mrliško vežo, ki je že pod streho ItVh iin» • ' predračunski vrednosti bo mrliška veža stala sa^ev’ doslej so vložili 18.000 dinarjev. To so sredstva kra-’m°Prispevka. Foto: F. Maučec Motila so me predvsem politična predavanja. Zdaj tako ali tako vidijo, da to, kar so govorili, ni bilo v redu, jaz sem že takrat uvidel, da tisto, kar so nas učili, ni bilo v red" « Po izstopu iz šole se je vrnil domov, kjer je domačim pomagal pri lažjih fizičnih delih. Potem pa so ga poklicali na radio v Budimpešti, kjer je delovala slovenska sekcija. Povabilo je prišlo od Vlada Peteršiča, ki je bil profesor na pedagoški šoli. Sicer pa so bili pri radiu zaposleni predvsem Slovenci, ki so v času informbiroja prebežali na Madžarsko. »Vendar tudi tu nisem zdržal dolgo, le tri mesece, saj je bil vpliv politike še večji kot prej na pedagoški šoli.« Vendel Mukič je svoje šolanje končal s štirimesečnim tečajem za pomožnega živinozdravnika, ki ga je opravil v Budimpešti. Nato se je vrnil domov, toda službe ni mogel dobiti. Z različnih madžarskih državnih posestev so mu odpisali, da zanj nimajo dela. Potem mu je zdravje začelo ponovno pešati. In tako je ostal kar doma na Gornjem Seniku. Po smrti staršev živita zdaj z bratom sama. Vendel Mukič je svoj del zemljišča dal zadrugi in zdaj dobiva mesečno socialno pomoč v vrednosti 3800forintov. Vsi njegovi zdravstveni problemi pa ga niso in ga tudi danes ne motijo, da ne bi bil kritičen opazovalec življenja v Porabju. Velikokrat se nam oglaša tudi v pismih in mogoče je včasih še preveč kritičen do sonarodnjakov v Porabju. Kdo je kriv, da je Porabje vedno manj slovensko? »Mnogo je krivcev. Veliko so krivi tudi starši. Moja generacija govori slovensko, tudi tisti starši, ki imajo šoloobvezne otroke, govorijo slovensko, ne vem, zakaj tega ne vcepljajo tudi svojim otrokom.« Vendel Mukič si kar sam odgovarja: »Naše ljudstvo je nekam zaspano. Porabsko ljudstvo nima narodnostne zavesti, vseeno jim je, kaj so, le da imajo delo in zaslužek. Seveda je tudi to pomembno, toda brez maternega jezika ne gre. Ljudje pozabljajo na svoje slovenske korenine. Prišli so iz slovenskega materinega mleka, a se tega ne zavedajo in ne iščejo svojih narodnostnih pravic.« Če se bo samo govorilo in govorilo, nič pa se ne bo naredilo, bo težko s prihodnostjo slovenstva v Porabju. Vendel Mukič je optimist le v primeru, če se odpre meja in bodo ljudje našli delo v domačem kraju. »Ce bo več prireditev, stikov z matično domovino, se bomo priključili slovenski kulturi in dvignili svojo zavest.« Silva Ebry Kako (ne)čista je Lendava? V tem in nekaj prihodnjih letih bo Lendava slavila nekaj pomembnih obletnic iz bogate zgodovine. Lendava je dobila mestne pravice že leta 1872. Mesto se je hitro razvijalo in že leta 1890 dobilo železnico. 1906. leta so zgradili kanalizacijo in tlakovali cesto v istem letu pa je bila zgrajena tudi tovarna dežnikov, takrat edina v tem delu Evrope. Mestni očetje, tako piše v starih knjigah, so vedno Takole zgleda največja ekološka sramota Lendave. Stari Kobiljanski potok, ki je tekel ob robu mesta, je postal odlagališče fekalij. budno skrbeli za čistočo, tako da je Lendava veljala nekoč za čisto mesto. Kaj pa danes? V pogovoru s tajnikom krajevne skupnosti Sandijem Stankovičem smo izvedeli, kaj in kje žuli prebivalce mesta, oziroma kako čista je Lendava danes. Mesto je v celoti čisto, a bilo bi lahko še bolj. Še vedno so divja odlagališča smeti, denimo za žago in v industrijski coni blizu Leka. Ob trgovinah so postavljeni zabojniki za steklo, a je steklo razmetano poleg njih. Zabojnikov za smeti ni v Zupančičevi, kjer stanuje v blokih nekaj sto ljudi. Čistoča je seveda tudi vprašanje kulture slehernega občana, te pa nekateri, v mestu očitno še nimajo. Iz Kobiljanskega potoka napravili smradišče Iz omenjenega potoka so uspeli »strokovnjaki« napraviti mestno odlagališče fekalij. Ko-lektorji so zakopani pod zemljo po strugi potoka, fekalije pa tečejo nad njim, ker ni pretoka vode, to seveda povzroča smrad. Sicer pa, zakaj bi Lendava zaostajala za M. Soboto in G. Radgono, kjer takšno pridobitev človeške neumnosti že imajo. Čistilna naprava je bila v načrtih stare vlade, pa tudi sedanje. Le kdaj bodo ti načrti uresničeni? Tudi s kakovostjo vode, ki jo pijejo Lendavčani, niso zadovoljni, v tem času je močno klorirana voda prej za umivanje kot za pitje. Ta čas je okolju živijo. Jani D. najboljša še vedno tista, ki priteče iz dveh izvirov izpod lendavskih goric ob Kranjčevi ulici. Glavna ulica v Lendavi je bila nekoč ponos mesta. Dolga leta je bila zapuščena, zlasti pročelja starih hiš. V zadnjih petih letih so pročelja ponovno urejena, ulica pa je dobila prejšnjo podobo. Kdaj bo urejena Kolodvorska ulica? Kolodvorska ulica je vpadnica v mesto in obenem tudi najbolj nevarna za promet. Niso urejeni pločniki in če vemo, da tod vsaki dan na delo v industrijsko cono hodi nekaj tisoč ljudi, je razumljiva skrb krajevne skupnosti, da bi pločnike čim prej uredili. Vse se suče okoli denarja, svoj prispevek bi morala dati republika, pa ga ni, krajevna skupnost pa ni dolžna urejevati objektov na magistralni cesti. Staro mestno jedro obnovljeno Še pred petimi leti so bila pročelja hiš ob glavni ulici, ki pelje skozi mesto, prava sramota. Omet je odpadal, stare hiše, ki so nekoč krasile mesto in so zapisane v zgodovini mesta, so propadale. Potem se je vendarle nekaj premaknilo. Krajevna skupnost je z drugimi dejavniki začela akcijo za obnovo pročelij in če so v Lendavi kaj koristnega storili, je to obnova starega mestnega jedra, ki danes spet krasi mesto. Komunalno podjetje, ki skrbi za čistočo mesta in zelenice, svoje delo dobro opravlja, krajevna skupnost je zadovoljna z njihovimi storitvami, vendar pa bodo za ureditev mesta morali poskrbeti tudi prebivalci, če jim seveda ni vseeno, v kakšnem Po nedolžnem v kočevskem taborišču Popotnica štorkljam mo ženske zasipavale jamo s pobitimi žrtvami po vojni in jo na koncu zalile z beto- ko Je Žalika KSišču3 grozote v žen-^ga^teklo Lp Pevskih goz-» nje let, ima celot-~everi(»jy>,sano v spomi-vho °P’sa^tn° .natančnostjo roL VoJ° življenjsko do danes> ko Praznuje 69-le-življenja. PrivLse Je rodila v r°jstv<-Amil oh Sčavni-oče »e bll° nezaže-Snoju £ osmimi mese-kerje b11 ra' i hti 8 gno™? rodile same sta jo po-5 Antonija W leta Tam Je ostala-KWj,rok 8tarosti, nato pa od ene ga°-On} lz Stare i&B^eda8? ze >eta 1941 j'WS n,ma d°ka-hSS je i^el Cižmar, roje-N 't S. & mnogo tem-W,s°v, ko3 najtemnejši zam ?es.nt more želela, da ka- tU ZVej° tudi 'itSla /aluanjkoval° veli-■ Hodila je v gimnazijo, šolanje naje prekinila zaradi vojne, je zlahka našla delo kot blagajničarka v domu JLA v Ljubljani. Toda tu sojo nadlegovali ruski oficirji, ki niso imeli milosti do mladih deklet, zato se je zaposlila kot glavna blagajničarka pri Slovenijaavtu. Zgodilo pa se je, da jo je nadlegoval tedanji direktor Slovenijaavta Milan Spicar, ki je bil poročen s Srbi-njo. Ker se mu ni vdala, ji je pripravil pot za aretacijo. Ker takrat Žalika ni bila poročena, je imela veliko časa, zato je rada orala zgodovinske knjige. Za politiko se ni zanimala. To je opazila njena sodelavka in ji podtaknila knjigo Main Kampf. Rekla ji je, da ji proda dobro zgodovinsko knjigo za 150 dinarjev. Lepo zavito knjigo je Žalika plačala in odložila v predal. Delo pri blagajni ji ni dopuščalo, da bi jo lahko brala. Sele ko je odprla paket, je ugotovila, da je kupila mačka v Žaklju, saj je ni mogla brati, ker ni znala toliko nemščine. Niti zavedala se ni, da bi lahko bila ta knjiga tista, ki jo je spravila v zapor. Danes je prepričana, da je bila to vnaprej pripravljena kulisa za njeno aretacijo. Ni minilo dolgo in Žalika je bila 4. maja 1949 aretirana; takoj po prihodu na delo. Aretirali so jo v prisotnosti direktorja Milana Špicerja in jo odvedli v Po; všetovo ulico, kjer so bili glavni ljubljanski zapori. Tedaj ji ni prišlo na um, zakaj je aretirana. O tem je imela dovolj časa za premišljevanje — devet mesecev bivanja v zaporu na Povšetovi, v kočevskem taborišču in končno v Škofji Loki. Na Povšetovi sojo zaprli v sobo, kjer je bilo dosti žensk. Ka: kor kamen je obstala med temi zapornicami. Bleda in prestrašena je zrla v množico žensk, ki so jo nemo gledale. K njej je stopila starejša zapornica in ji ponudila košček sladkorja in kozarec vode, da bi si malo opomogla od strahu, ki -ga je doživljala ob aretaciji. Kot je pozneje spoznala, je bila to znana odvetnica Ljuba Prener, ki je bila zaprta zato, ker je oklufotala sodnika, saj je po njenem mnenju izrekel napačno sodbo. Že čez štirinajst dni so vseh osemsto žensk v trdi temi odpeljali s tovornjaki na železniško postajo v Ljubljano in nato v živinskih vagonih v Kočevje, od tam pa s kamioni do taborišča sredi kočevskih gozdov. Kot se spominja, je bilo taborišče ob cerkvi, ki takrat ni imela več zvonika. V cerkvi so kuhali, spali pa so v drugih poslopjih. Cerkev ie bila že prazna, ostal je le križ, ki ga je razsekala neka hrvaško go- voreča paznica in ga skurila pod kotlom, v katerem so kuhali čc bo za letnice. »Tu smo jetnice, taborišcnice, hodile delat v kamnolom. Dva meseca pa smo zasL pavale jamo z mrliči. Najprej smo v jamo nosile sodo, nato živo apno in končno smo jo zasipavale s kamenjem, ki smo ga nosile na »tragah«. Ko je bila jama polna, smo jo zalili z betonom — to so opravili moški taboriščniki, ki so jih vsak dan vozili na to gradbišče. Delo pri zasipu jame je trajalo dva meseca. Preden smo jo zaprli, se je iz jame širil neznosen smrad, kar je kazalo, da je bilo v jami ogromno žrtev. Pogled v jamo, kjer smo videli le kosti, zlasti so bile vidne lobanje, je bil grozen. Režim v, taborišču je bil grozen. Ob borni ■ hrani kruha ni bilo nikoli in pomanjkanju vode, smo morale ženske trdo delati in prenašati ponižanje, ki ga ne bi prenesla niti živina.« :or- Po šestih mesecih je bila celotna skupina žensk premeščena v Škofjo Loko. Tam je bilo že nekoliko boljše, dobile so malo boljšo hrano. Toda po naključju jo je rešila njena mati. Bila je hudo bolna in napisala je prošnjo za njeno izpustitev. Toda tudi po izpustitvi je čutila posledice zapora, saj ni mogla dobiti službe. Ob pomoči Ljube Prener sta leta 1957 dobila z možem — poročila seje leta 1953 — potni hst in vizum za Avstrijo, od koder sta se preselila v New Jersey v ZDA in končno zaživela svobodno življenje. Leta 1986 se je vrnila v svoj rojstni kraj oziroma v Radgono, lyer si je postavila lastni dom. Tukaj živita z možem kot ameriška upokojenca in obujata spomine na težka povojna leta, kajti tudi mož je bil po nedolžnem dve leti v zaporu. : s- Kra^s 64220 Škofja Loka Krnčeva BS PODJETJE ZA TRANSPORT IN VZDRŽEVANJE MOTORNIH VOZIL LENDAVA, p. o. 69220 LENDAVA, Industrijska 1 Tel.: N. C. (069) 75-261 75-264 - 75-265 CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA KAKOVOSTNO POPRAVLJAMO VSE VRSTE MOTORNIH VOZIL VSAK DAN RAZEN NEDELJE OD 7. do 15. ure POSEBEJ SE PRIPOROČAMO S STORITVAMI: — optična nastavitev koles, — vulkanizerstvo, — avtoelektrika, — avtokleparstvo, — pranje vozil, — kovaštvo, — servisiranje, vzdrževanje in obnova motorjev in vozil kmetijske mehanika * — popravila in preiskušanje tlačilk visoK pritiska Opravljamo tehnične preglede motornih vozil vsak torek in četrtek v tednu od 7.0° do 15.00. UP Proti navadi je bila Šarolta prej nared kakor on. Ko si je oblekel površnik, je bila že na dvorišču in je hitela za uporniki, ki so drug za drugim odhajali skozi leso. Oprta! si je nahrbtnik, obje! in poljubil Klaro, poslušal njene poslovilne besede, pomešane z jokom, in v naglici pozabi! da bi se poslovil od Igorja in Kurta. Šele pri lesi, ko je gledal za borci, ki so hiteli čez travnik proti gozdu, se ju je spomnil. “Fantka spita, zato se od njiju ne bom mogel posloviti tako, kot si želim. K njima pa le moram. Toliko da ju poljubim in pobožam. Na življenjsko nevarno pot odhajam. Bog ve, če ju bom sploh še kdaj v življenju videl,« je premišljal in kar naprej gledal za borci, ki so šli v gosjem redu in se prav tedaj usmerili v gozd. Na dvorišču, v senci mogočnega oreha in pri luninem svitu je z lahkoto razlikoval posamezne postave, ki so metale dolge pošastne sence na breze, dokler druga za drugo niso izginile v gozdu. Obrnil se je in pohitel nazaj v hišo. Na podstenju se je skoraj zaletel v Klaro. »Vedela sem, da se boš vrnil. Zato te nisem pospremila. Od otrok se nisi poslovi!« je rekla z lahnim očitkom. »Veš, da ne bi mogel oditi, ne da bi še prej pogledal k njima,« je reke! in stopil mimo nje v hišo. Prav potihoma je odprl vrata v spalnico in se po prstih približal njunima posteljama. Fantka sta mirno spala. Kurti je ob njegovem vstopu v sobo globoko zavzdihni! »Zagotovo se mu kaj lepega sanja. V vsakdanjem življenju pa ni tako lepo kot v sanjah,« si je rekel v mislih. »Nesrečno dete! Sirota boš, sirota brez očeta,« je zašepta! komaj slišno. V oči so mu navrele solze. Ena je kapnila Kurtu na lice in se v pramenu luči, ki je padala iz dnevne sobe skozi odprta vrata, bleščala kot dragulj. Ves žalosten se je sklonil na sinčka, ga ljubeče rahlo pobožal in poljubil, svojo solzo pa kot zadnji spomin nanj pusti! na njegovem licu. Nekaj časa je gledal Igorja. Ko je tudi njega pobožal in poljubil se je umaknil prav potihoma in zaprl za seboj vrata. Klara je še vedno stala na podstenju. »Tale nahrbtnik boš vzel s seboj. Borci so ga v naglici pozabili pod Šaroltinim oknom.« Z desnico je pobral nahrbtnik, levico pa položil Klari okrog pasu in jo potegnil k sebi. »Pokonci glavo, Valentin! Mož bodi, kot si bi/ v jugoslovanski vojski in v delovni brigadi ob Blatnem jezeru, kjer brez tebe niso zmogli, pa bo vse v redu! Vem, da me ne boš razočara!, zato te tem lažje pustim od sebe. Samo da ne bi zbolel. Tvoj revmatizem me skrbi.« Zadnje čase ga je posebno hudo trgalo v sklepih. Krivo je bilo predvsem jesensko deževje, deloma pa tudi misel na partizanščino, česar pa si ni upal priznati. »Če bo prehudo, se pač vrneš. Nad klavnico se boš skril. Tam te nikdar ne bodo našli. Do konca vojne boš imel mir, jaz pa ti bom skrivaj prinašala hrano,« je rekla, se stegnila na prste in ga v slovo poljubila. »Nad klavnico!? Odličen prostor za skrivališče. Škoda, da se ga nisva že prej spomnila. Doma bi ostal in ime! mir. Zdaj je seveda prepozno,« je reke! in si žele! da bi ga Klara povabila, naj ostane doma. Pri priči bi jo uboga! odložil nahrbtnik, se razpravi! in lege. Zjutraj bi s Klaro pripravila skrivališče. Nad klavnico bi potem v miru počakal na konec vojne. Klara pa je rekla: »Šarolta ti bo stala ob strani in tudi zdravniki bodo skrbeli za tvoje zdravje.'Ne vem, če ti je Šarolta povedala, da je dr. Vučnik odšel v hribe. Kmalu za Ireno ga je zmanjkalo. Počasi bo v hribih več zdravnikov kot doma. Srečno hodi, moj dragi! Ljubim te. Vsak dam, bom čakala nate.« \ Jezilo ga je, zakaj mu skrivališča nad klavnico ni bila že poprej omenila, ko je bi! čas, ne pa zadnjo minuto, ko odhaja k partizanom. Nejevoljen se je sklonil k njej, jo poljubil na usta in se pognal skozi leso. V upanju, da ga Klara pokliče nazaj, se je onstran sadovnjaka okreni! in ji pomahaj čeprav je ni videl, kajti Klara je stala v senci pod orehom. Ker je njen klic izostal, je porinil levi palec pod jermen pri svojem hahrbtniku, nahrbtnik, ki so ga bili partizani pozabili vzeti s seboj, pa je v mesečini lesketala rosa. V domnevi, da ga borci čakajo prav tam, kjer jih je bi! videl stopiti v gozd, se je pognal proti brezam. Ko pa je pritekel do gozda, oni ga pa niso poklicali, je neodločno obstal in preudarja! kaj naj ukrene, da jih ne zgreši. Tedaj se je pred njim v gozdu oglasil čuk. »Smrt bo v družini,«■ se je zdrznil. »Mene ali Šarolto bo vzelo — ali celo oba. V hribih je nevarno in ču je nocoj posebno glasen,« je mislil s tesnobo v srcu. Če ne bi bilo Šarolte med uporniki, bi v svoji malodušnosti hostni-štvo brez vsakršnega obotavljanja obesil na klin in se vrnil domov. Besen na čuka se je pognal v smeri, odkoder se je ta oglaša! z namenom, da ga prežene. Nepridiprav ga je vznemirjal že od ranega poletja. Zdaj se mu je ponudila priložnost, da z njim obračuna. Ko pa je pritekel do gostega grmovja, kjer naj bi bil smrt oznanjujoči ponočnjak, je ta uti ni! izza grmovja pa so stopili uporniki. »Ste slišali čuka?« je vpraša! ne da bi vede! zakaj so se borci zasmejali. 21 »Jaz sem čuka! tovariš, da te opozorim na nas, sicer bi nas še zgrešil. Čuka sem oponašal zaradi murinskih orožnikov, ki so zadnje čase posebno čuječi,« je povedal eden izmed borcev. »Tale nahrbtnik ste pozabili pri nas,« je reke! in ga postavil na tla. »Moj nahrbtnik!« je krikni! Grbač. »Kdo ga je nese! zadnji?« »Jaz, tovariš politkomisar!« se je javi! eden izmed partizanov, čigar glas se mu je zdel znan. »Prav do Glattsteinovih sem ga nese! kot smo se bili zmenili. Mislil sem, da mi ga naprej ne bo treba nesti in da ga bo pobral drug tovariš.« »Ga bom pa jaz nese! ker sem najmanj otovorjen,« se je javi! nekdo prostovoljno. ki »Nahrbtnik mi varujte kot svoje življenje! Gorje tistem , izgubi! Zdaj pa hitro na pot!« . v0 na- Po gozdu, med bukvami, gabri in grmovjem so le s teZh0j6 po predovali. Zaradi razritega terena se je Glattstein, nevajen > gozdovih, kar naprej spotikal ob korenine in kamne. Dvakrai^t pil v kotanjo in v njej klecnil, enkrat pa se je s takšno silo z glavo v krivenčast gaber, da je videl zvezde. , na pro- Resnične zvezde je zopet vide! ko so stopili iz gozde strano senožet, ki jo je oblivala jarka mesečina. .. a pazej »Pred tremi leti sva skupaj bežala iz vojske, zdaj bez vanjo,« ga je nagovori! eden izmed tovarišev in stopi! vštn »Glej! Glej! Tovariš Lončar! Kdo bi vas pričakovaltuK ki sem ga slišal v gozdu in mi je bil tako znan, je bii torej pa so drugi tovariši? Navsezadnje bo še več znancev me »Tovariš, ki nese Grbačev nahrbtnik, je Vanek, m a' /ati^ fant, ki je pobegni! iz madžarske vojske, ko so ga hoteli P ^o-rusko bojišče. Za nami poleg Grbača je učitelj Rudnik, zn je nalist, ki ga Madžari že od prvega dneva nadlegujejo m dvakrat internirali. Njegovo partizansko ime je Viktor. H daj, ki govori srbsko, je bivši jugoslovanski orožnik in oV v v dir, tovariš Branko. Po razsulu Jugoslavije je pobegni! do no goro. Davi se je vrnil po svojo zaročenko, ki z njim vr na osvobojeno ozemlje.« »AH je komandirjeva zaročenka murinčanka?« npiicU. »Turopoljčanka je. Lepoševa Desanka, šivilja po P°* jetno jo poznate.« »Na videz jo poznam. Zelo lepo dekle je.« iglt^ie »Lepotica. Tovariš Branko je že vede! zakaj je Pr^ p0^'ce leč. Kdo med nami ima glavno besedo, ste sami ugani"-Dane vam pa ne bom predstavljal, ker jo itak poznate." »Dane pa ne poznam.« ia/ pon?3' »Svoje lastne hčere da ne bi poznali?« se je zasme/ »Dana je njeno partizansko ime.« . »Tega nisem vede!.« ,raCjje- »V partizanih ima vsakdo drugo ime. Zaradi k°nSP si vsak izbere sam. Meni je ime Peter. AH ga vi še njamin" »Nimam ga. Kaj če bi bi! Benjamin ? Moj oče je bil n »Kje pa imate puško ?« ■ je ie »Še tega bi mi bilo treba, da bi nosi! puško s se^ r V f^os^ hrbtnik več kot dovolj težak. Puško si bom priskrbel kar & gon vega Nemca, ki mi pride pred oči, bom enostavno stis naše-.p. nec in ga razorožil. Nemško orožje je bolj zanesljivo K sto in naoljeno je. Ne odpove zlepa. Ne kot jugoslovan ke, ki so tri leta zakopane rjavele v zemlji in čakale napot »S čim ga boste pa razorožili? Da ne zopet z g01 cvetno nedeljo?« . »To so bili še časi. Kuhar sem bi!. Za kuharja in z bil lahko tudi v partizanih, ali ne ? Hrano bi vam voziin pOteP k »In pošto bi nam prinašali« se je zasmejal ^-on^.pgti je dodal resno: »V hosti se mora vsak borec sam pn5* ^p/ačise'‘ Ko je Glattstein to slišal, so se mu povesili brki- “ pokazal z roko proti jugu, kjer so se dvigali temni ^gH 'ntepi Oblaki so kmalu segli čez polovico neba, se zdr po’ pet trgali in zakrili luno. Ta je še nekajkrat pokukala iz pa se za stalno zakopala v gostih kopah. „rno PreC »Vreme nam je na roko. V mesečini ne bi bilo Mure« tistirr,oSt" »Samo da nama ne bo zopet treba plezati čez ' - »Neki mlinar nas bo s čolnom spravil čez.« , 0 udar)6 »Mlinar!? Z mlinarji imam slabe izkušnje. Prevec denar.« (nadaljevanje Pr,h Stran 14 VESTNIK, 6-‘ ŠIBI »D Skife, Hiti boi SNL 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 2 2 2 o o o 0 0 9:3 0 2 2 0 o o 1 0 SNL šport 0 6:1 1 9:4 0 6:1 0 2:1 2 5:5 6:4 3:4 2:3 3:7 2:8 9:3 2 3:4 2 3:7 2 1:5 3 1:10 5 4 4 4 4 3 3 3 3 3 2 2 0 Samo točka za Muro ONL Wišče M S?' & S & J vzhod 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 0 0 7:0 4 2 2 o 0 0 5:1 4 0 0 3:1 4 1 0 2:1 3 0 1 0 1 0 1 0 1 0 1 0 1 5:2 2 3:1 2 3:2 2 6:6 2 3:4 2 2:4 2 1:2 1 0 0 2 2:5 0 0 2 1:5 0 0 2 1:9 0 0 0 feb1* p^kovci 4:2 S*?? sr**« PNL L s % 2 2 0 0 3:1 2 1 1 2 1 1 2 1 0 2 1 0 2 1 0 2 1 0 2 1 0 2 1 0 2 1 0 2 0 0 2 0 0 4 0 3:2 3 0 2 2 2:1 3 8:3 2 5:4 2 5:4 2 4:3 2 1:1 2 3:4 2 2:9 2 1:3 0 0:2 0 N ■ mnl ms S 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 0 2 2 o o o 0 o 0 0 0 0 0 0 0 9:3 4 0 8:4 4 0 0 2 2 5:1 43 7:3 6:3 3:5 3:7 2:3 3:7 4 3 2 2 2 2 2 0 0 2 0 0 j"' MNL ms t0"ti 1-2 2:8 0 KS:’ ' 3:2 Si s v 2 2 2 2 2 2 2 0 0 0 0 0 0 0 2 2 2 2 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 2 2 9:0 4 10:2 4 6:2 4 7:3 3 3:2 2 5:7 2 2:3 1 3:5 0 1:7 0 1:8 0 | - 2 0 0 2 1-9 0 Lendava t*1:3 2 2 2 0 0 o 2 2 2 2 1 2 1 0 3:3 2 11:3 0 1:1 0 1:1 2 2 4 2 4:8 3:7 1 0 5:2 3 1 0 3:1 3 0 0 2:1 2 10100 01 2 0 1 1 1:2 1 2 0 1 1 2:4 1 2 0 1 1 4:7 1 Lendava V tretjem kolu tekmovanja v slovenski nogometni ligi sta pomurska ligaša iztržila le točko. Soboška Mura je pred okrog 400 gledalci igrala z Vozili iz Nove Gorice 0:0. Sobočani so imeli sicer nekoliko več od igre, vendar pa se je zopet pokazala neučinkovitost napadalcev. Reš pa je tudi, da je gostitelje oškodoval sodnik Klinc iz Vidma pri Ptuju, ki bi moral dosoditi vsaj eno enajstmetrovko. Mura je igrala v postavi: Černjavič, Papič (Berendijaš), Časar, Miloševič, Kar-doš, Gaševič, Lopert, Bencak, Lesjak, Vouri, Telebar (Abakumov). Lendavska Nafta pa je gostovala v Ljubljani in izgubila tekmo s Slo- MILOŠEVIČ (Mura) — tokrat najbolj opazen v moštvu vanom 0:3. Naftarji so imeli smolo, saj so si kar dvakrat poslali žogo v lastno mrežo. Tekmo je pred okrog 350 gledalci sodil Durmič iz Kopra. Nafta je igrala v postavi: Palatinuš, Sabjan, Pintarič, David, Ža-lig, Novak, Car, Kopinja (Drvarič), Dovečer, Ratajc (Graj). V naslednjem kolu igra Mura zopet doma z ljubljansko Svobodo, Nafta pa gostuje v Novi Gorici. ONL - VZHOD Visoka zmaga Turnišča .V tretjem kolu prvenstva v območni slovenski nogometni ligi vzhod so nogometaši Turnišča gostili Svobodo iz Brežic in visoko zmagali s 6:0. Ta pa bi lahko bila še izdatnejša, saj so bili gostitelji premočan nasprotnik za Brežičane. Strelci za Turnišče: Markoja ml. in Ropoša po 2 ter Pucko in N. Koveš (enajstmetrovka) po enega. Pred okrog 400 gledalci je sodil Kolarič iz Kidričevega. Turnišče je igralo v postavi: Zver, Mujdrica, Pucko ml. (G. Koveš), Markoja st., D. Lebar, Dominko (Ropoša), Rous (Horvat), Pucko, st., Markoja ml., in V. Lebar. Nogometaši Beltinke pa so gostovali v Mariboru in se v MARKOJA ml. (Turnišče) — strelec dveh golov. derbi tekmi kandidatov za najvišje mesto pomerili z Železničarjem. Uspešnejši so bili gostitelji in zmagali z 2:1. Gol za Beltinko je dosegel Mertiik iz enajstmetrovke. Beltinčani so igrali dobro in si ustvarili številne priložnosti za gol, a jih žal niso izkoristili. Beltinka je igrala v postavi: Marič (Maučec, J. Zver, Jona ^Kolarič), Mertiik, Jančar, Baša, Voroš, Forjan, Hartman, Kreslin, M. Zver (Dogar). V naslednjem kolu igra Beltinka doma z Dravinjo iz Slovenskih Konjic, Turnišče pa v Rušah s Pohorjem.. ----NAMIZNI TENIS Benkovič v prvi skupini Na republiškem kvalifikacijskem turnirju za člane, ki je bil v Murski Soboti, je sodelovalo pet Pomurcev, vendar so manjkali številni, in sicer Kuzma, ki seje komaj vrnil iz vojske, Ori ter Fridrih, ki sta na maturitetnem potovanju, in Rihtarič, ki ima poškodovano roko, vendar nekateri lahko upajo, da jih bo republiški kapetan poklical na sklepni TOP turnir v drugo skupino. Od Pomurcev je izpolnil pričakovanja le Benkovič, ki seje uvrstil v prvo skupino, poleg Ungerja ter Benka, ki sta bila oproščena igranja kvalifikacijskega turnirja. Od drugih pa se nobeden ni uvrstil niti v drugo skupino. Benkovič je v skupini A opravičil vlogo favorita ter z rezultatom 6:0 zanesljivo osvojil prvo mesto. V skupini B je Sapač z 1:5 osvojil šesto mesto, v skupini C Žitek s 3:4 prav tako šesto mesto, in v skupini D Kus s 3:3 četrto ter Županek z 0:6 sedmo mesto. Treba je povedati, da je bil turnir v štirih enakovrednih skupinah in le prva trojica se je uvrstila na sklepni TOP turnir. V soboto in nedeljo bo v Soboti tradicionalno, letos že 21. odprto pionirsko prvenstvo Murske Sobote. Zbralo bo prek 120 igralcev iz BiH, Hrvaške in Slovenije in Pomurci leto pričakujejo nekoliko boljše rezultate od lanskih. M. U. KONJSKE DIRKE Zmaga Fir Lyndija Na Brdu pri Kranju je bila deseta jubilejna kasaška prireditev z osrednjo dirko za pokal maršala Tita, kjer pa ljutomerski kasači niso imeli predstavnika. Izkazali pa so se v nekaterih drugih dirkah. Tako je med dveletniki zmagal Fir Lyndi (Mirko Šonaja) s kilometrskim ča-som 1:32,8. V dirki za 3- do 12-letne kasače s časom 1:24,6 in slabše je Ford Lyndi (Mirko Hanžekovič) zasedel drugo mesto s kilometrskim časom 1:26,2 na 1600 metrov. V dirki za kasače s časom 1:23,1 in slabše pa je na 2100 m dolgi progi Fru-Fru (Banko Slana) zasedel tretje mesto s kilometrskim časom 1:24,5. ROKOMET Bakovčani se pripravljajo Rokometaši Pomurke Bakovec se že nekaj časa intenzivno pripravljajo za novo tekmovalno sezono v prvi« republiški ligi. Vadijo petkrat tedensko. Doslej so odigrali nekaj prijateljskih tekem. Izidi — Bakovci:Zrinski 31:22, Bakovci:Monošter 39:16, Bakovci :Ivančica 30:22, Bakovci:Velika Nedelja 28:20 in Velika Nedelja:Bakovci 21:28. Od 6. do 9. septembra pa bodo na skupnih pripravah v Slovenj Gradcu, kjer bodo odigrali prijateljske tekme s Šoštanjem, Slovenj Gradcem in Fužinarjem. Do pričetka prvenstva — 22, septembra pa bodo odigrali še prijateljske tekme z Ivančico, Dravo, Radgono m Ormožem. Invalidski šport Tradicionalno srečanje V Murski Soboti je bilo tradicionalno športno srečanje članov Društva za rekreacijo in šport invalidov Murska Sobota m Vasakarata iz Sambotela na Madžarskem. Pomerili so se v kegljanju, pikadu, namiznem tenisu in šahu. Uspesnejsi so bili gostitelji - zmagali so v pikadu in kegljanju, gostje so zmagah v šahu, namiznoteniško srečanje pa se je končalo neodločeno. ATLETIKA Balek dvaindvajseti Na evropskem atletskem prvenstvu v Splitu je v hitri hoji na 20 km za jugoslovansko reprezentanco nastopil Milan Balek iz Sobote, sicer član Ljubljane. S časom 1:35 ;28 je zasedel dvaindvajseto mesto. RA 1990 POGOVOR S ŠTEFANOM VARGO — KAJAKAŠEM IZ KROGA Slovo od vrhunskega športa, a ne od kajakaštva Lanskoletni športnik Pomurja, državni prvak in reprezentant, kajakaš Štefan Varga iz Kroga se je poslovil od vrhunskega športa. To je bil tudi povod za pogovor o njegovi bogati športni karieri in o načrtih. — Odločitev, da se posloviš od tekmovalnega športa, je bila gotovo težka? »Z vrhunskim kajakaštvom sem se nameraval ukvarjati še dve leti, žal mi je to preprečila bolezen. Prestal sem namreč operacijo živca na hrbtenici. Operacija je uspela, vendar še vedno čutim bolečine. Ker je veslanje naporen šport, so mi zdravniki prepovedali nadaljnje tekmovanje. Tako sem se moral posloviti od vrhunskega športa.« — V svoji bogati športni karieri si dosege! veliko razveseljivih dosežkov. Katerih se najraje 'spominjaš? »Rad se spominjam dobrih rezultatov, ki sem jih dosegel. Naj omenim samo najpomembnejše. Bil sem štirikratni državni mladinski in evropski mladinski pr- vak. Kot član državne reprezentance sem sodeloval na evropskem in svetovnem pokalu. Bil sem tudi republiški in državni članski prvak v spustu. Dvakrat sem bil izbran za športnika Pomurja in enkrat za mladega športnika Slovenije. Dobrih rezultatov ni manjkalo, vse to pa ponazarjajo številni pokali in medalje, ki sem jih dobil. Vseh teh dogodkov se znova in znova rad spominjam in mi bodo ostali v spominu.« — Poslovil si se od tekmovalnega športa, a ne od kajakaštva. Kakšni so tvoji načrti? »Res je. Poslovil sem se od tekmovalnega športa, a ne od kajakaštva. Pri Brodarskem društvu Mura iz Kroga sem že prevzel posle trenerja. Vadil bom mlade in jih pripravljal za tekmovanja. Že sedaj se pripravljamo za državno mladinsko prvenstvo. Ostal bom v klubu kot trener, sam pa veslal tako za razvedrilo in zadovoljstvo.« Tako meni Štefan Varga. Mi pa dodajmo še to: s svojimi bogatimi izkušnjami bo lahko veliko pomagal mladim kajakašem in kanuistom, ki jih v Krogu ne manjka. Feri Maučec Svetovne prvakinje v Pomurju Ob koncu minulega tedna so bile na pripravah v Pomurju kegljavke EMA iz Celja, državne in svtovne prvakinje. Prvi del priprav za svetovni pokal so opravile na Rogli, drugega v Pomurju, tretjega pa bodo ob morju. Za priprave v Pomurju (stanovale so na turistični kmetiji v Bo-kračih, vadile pa na kegljišču v Radencih) so se odločili zaradi pokroviteljstva (Tovarne mesnih izdelkov M. Sobota) in da bi se seznanile s pokrajino, kjer je doma njihova najboljša igralka in državna reprezentantka Marika Kardinar. Med pripravami, s katerimi so bile Celjanke zelo zadovoljne, so igrale tudi prijateljski tekmi s kombinirano ekipo TMI in Varteksom iz Varaždina in si ogledale proizvodni proces v tovarni mesnih izdelkov v M. Soboti. Foto: F. Maučec Zmagal Gaber Šahovsko društvo Lendava je pripravilo mesečni hitropotezni turnir. Med 15 igralci je zmagal Gaber z 11,5 točke pred Huzjanom, 10,5, Hajošem, Vido in Cofkom, po 8,5, in Toplakom, 8 točk. J. G. ATLETIKA Grabar tretji Na avstrijskem Koroškem je bilo mednarodno atletsko tekmovanje. Med blizu 500 tekači je sodeloval tudi Geza Grabar iz Tešanovec, sicer član Ptuja, ter v teku na 5,6 km s časom 16:14,77 zasedel tretje mesto. VAŠKE IGRE Finale na Tišini Športno društvo Tišina in Strelska sekcija Tišina pripravljata v nedeljo, 9. 9. 1990, finale vaških športnih igrer soboške občine. Sestanek udeležencev bo v sredo, 5. septembra, ob 19.30 v prostorih krajevnega urada na Tišini. Tam bo tudi žrebanje. ŠD MLADOST PERTOČE Zmaga gostiteljev ŠD mladost iz Pertoče je pripravilo odprto prvenstvo Pomurja v vlečenju vrvi. Zmagala je Mladost iz Pertoče pred ekipo Grabe iz Pertoče in Ropočo. Sodelovale so tudi ekipe pionirjev in žensk. Prireditev si je ob lepem vremenu ogledalo okrog 200 gledalcev. ŠAH Maričeva šestnajsta V Ljubljani je bilo republiško prvenstvo v šahu za ženske. Sodelovala je tudi Maričeva (Radenska Pomurje) in s 3,5 točke zasedla šestnajsto mesto. LD PROSENJAKOVCI Prvo avtomatsko strelišče za umetne golobe Lovska družina Prosenjakovci, ki šteje 56 članov, je preteklo nedeljo pripravila krajšo slovesnost ob otvoritvi novega avtomatskega strelišča za umetne golobe. Na slovesnosti sta govorila stare-' šina LD Prosenjakovci Rudi Pucko in predsednik IO ZLD Prekmurja Branko Radešič. Prizadevni člani lovske družine, med katerimi je večina zelo aktivnih, so si pred petimi leti zgradili lep lovski dom, tokrat pa so se lotili gradnje strelišča. Večino del so opravili prostovoljno in pri tem žrtvovali okrog 1.300 delovnih ur. Objekt, ki je vreden 300.000 dinarjev, so zgradili v rekordnem času, saj so se o njem začeli pogovarjati šele v februarju preteklega leta. Sicer pa je za lovsko družino v Prosenjakovcih značilno, da dobro sodeluje z drugimi društvi, zlasti gasilci, in jim po svojih zmožnostih tudi materialno pomaga. Novo avtomatsko strelišče, ki stoji pri lovskem domu, je predal namenu najstarejši član družine Vilmoš Kocet. Izvedli so tudi tekmovanje ter zaslužnim podelili prizna- nja Lovske zveze Slovenije. Odlikovanje z redom za lovske zasluge tretje stopnje je dobil Janez Gumilar. Znak za lovske zasluge pa so prejeli: Ludvik Berden, Jože Horvat, Ernest Kerčmar, Gabrijel Kalman, Oskar Glavač, Ernest Pap, Zoltan Koltaj, Kolo-man Malaičič in Rajko Janjič. Strelišče pomeni promembno pridobitev ne le za družino, temveč tudi širše, pri LD Prosenjakovci pa tudi smelo načrtujejo za vnaprej. Tako nameravajo že prihodnje leto začeti urejati jezero za vzrejo divjih rac na območju Čikečke vasi in Motvarjevec. To naj bi zgradili v dveh letih, ko bodo praznovali 30-letnico lovske družine. Feri Maučec Stran 15 samozaščita, varnost, obramba POGOVOR Z ANICO GOMBOČEVO — SODNICO ZA PREKRŠKE V MURSKI SOBOTI Letno pri sodniku za prekrške 5500 predlogov Z večkratnimi spremembami kazenskega zakona in drugih predpisov se v zadnjih letih povečuje pristojnost sodnikov za prekrške, saj so bila določena kazniva dejanja in gospodarski prestopki pravno prekvalificirani v prekrške. S tem se tudi povečuje stalno število zadev, ki jih sodniki za prekrške obravnavajo, v njihovo pristojnost pa tudi prehaja •vedno več težjih zadev. V letu 1986 se je število sodnikov za prekrške v soboški občini povečalo za enega sodnika, tako da sedaj to funkcijo opravljajo štirje. O delu in nalogah občinskega sodnika za prekrške smo se pogovarjali z vodjo organa za postopek o prekrških v Murski Soboti Anico Gombočevo. — Za katere prekrške so pristojni občinski sodniki za prekrške? »S spremembo kazenskega zakona Slovenije iz lanskega leta so sodniki za prekrške pristojni za obravnavanje vseh kršitev predpisov o varnosti cestnega prometa, ki imajo za posledico prometne nezgode, ne glede na višino materialne škode, pa tudi tistih, v katerih je oseba utrpela lažjo telesno poškodbo. S tem se je število zahtevnejših zadev pri sodnikih za prekrške povečalo, hkrati pa se je tudi podaljšal čas od uvedbe postopka o prekršku do izdaje odločbe o prekršku. Sodniki za prekrške pa z nenehnim izpopolnjevanjem, boljšo organizacijo dela in racionalnim koriščenjem delovnega časa uspevamo rešiti mesečno več zadev, kot so normativi. Zavedamo se, da je učinkovit postopek o prekršku tudi preventiven. Z akcijo —10% pa smo sodniki za prekrške tudi prevzeli skrb za zboljšanje prometne varnosti.« — Koliko zadev pa letno obravnavate sodniki za prekrške v soboški občini? »V zadnjih petih letih so sodniki za prekrške v soboški občini prejeli od 5.200 do 5.500 predlogov za uvedbo postopka o prekrških letno. Ob koncu posameznega leta pa ostaja nerešenih od 1.000 do 1.500 zadev, kar je odvisno od tega, ali to delo opravljajo štirje delavci ali manj zaradi daljše odsotnosti. V delovni skupnosti občinskega sodnika za prekrške namreč delajo le ženske. Tako so tudi v preteklem letu zadeve o prekrških obravnavali le trije sodniki, enako je letos. Posamezni sodnik za prekrške reši mesečno od 110 do 130 zadev o prekršku.« — S katerega področja pa obravnavate največ prekrškov? »Do konca meseca julija letos je organ za postopek o prekrških prejel 2.840 predlogov za uvedbo postopka. Od tega kar 2.363 zadev iz kršenja prometnih predpisov oziroma varnosti. S področja javnega reda in miru smo prejeli 265 predlogov kršiteljev, s področja gospodarstva 107 in 105 kršilcev iz drugih predpisov. Od skupnega števila kršilcev predpisov o varnosti cestnega prometa je 251 oseb povzročilo prometne nezgode. Med storilci prekrškov varnosti cestnega prometa je bilo največ voznikov, ki so vozili pod vplivom alkohola, in sicer 372. Sledijo: 340 primerov odklonitve preskusa alkoholiziranosti iz izdihanega zraka, 320 primerov, ko oseba ni imela pravico voziti, in 231 primerov, ko vozila niso bila brezhibna.« — Kakšna pa je starostna sestava storilcev prekrškov? »Starostna struktura storilcev prekrškov je različna glede na posamezne vrste prekrškov. Tako je na primer v prvih sedmih mesecih letošnjega leta večina od 272 mladoletnih storilcev prekrškov kršila predpise o varnosti cestnega prometa, le manjše število od njih pa je storilo prekrške zoper javni red in mir. Največ storilcev prekrškov s področja varnosti cestnega prometa in tudi nekaterih drugih prekrškov so osebe od 20 do 50 leta. Najmanj pa v starosti nad 50 let.« — Ali kaznovalna politika pozitivno vpliva na storilce prekrškov? »Visoke kazni za nekatere prekrške nekaj časa vplivajo na voznike, tako da se izogibajo prekrškov vsaj tiste, ki nimajo dovolj denarja za objestno razmetavanje, dokler inflacija ne izniči tega učinka. Z visokimi kaznimi pa lahko samo začasno zagotavljamo večjo disciplino ljudi, ne pa tudi večjo prometno varnost. Letos se namreč kljub akciji —10 % varnost cestnega prometa ni izboljšala. Učinkovitost kaznovalne represije je torej omejena in nikakor ni ne prvo in ne edino, marveč zadnje sredstvo za zagotavljanje večjega spoštovanja družbenih norm.« Feri Maučec OSNOVNA ŠOLA BRATSTVO IN ENOTNOST PROSENJAKOVCI Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge UČITELJA MADŽARSKEGA JEZIKA na OŠ Edvard Kardelj v Murski Soboti, za šolsko leto 1990/91, za določen čas. Pogoji: — P ali PRU za madžarski jezik, — izpolnjevanje drugih pogojev po zakonu o osnovni Pisne prijave z dokazili sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. BENKO IZDELOVANJE KOVINSKIH PREDMETOV PUCONCI 103 b, TEL.: (069) 45 011, 45 012 Proizvodni program ■ PROMETNA VARNOST ■■■■■■»■■■■M hm I Varnost otrok je | naša skupna skrb I Z novim šolskim letom, ki se je začelo, se je povečala skrb | I za varnost otrok v cestnem prometu. Zato so bile v Pomurju ■ Ipred pričetkom šolskega leta opravljene nekatere aktivnosti in S akcije, ki naj bi prispevala k večji varnosti otrok na poti v šolo ■ Iin domov. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je Cestno podjetje ■ Murska Sobota pravočasno uredilo cestnoprometne oznake. 8 I Prve šolske dni miličniki skupaj s prometniki in mentorji na ! J šolah vsak dan skrbijo za varnost otrok, zlasti ob nevarnejših | | cestnih odsekih. Učitelji so po šolah del prve učne ure nameni- ■ Ili prometni varnosti in opozorili otroke za najbolj nevarne toč- I ke. Tudi na učiteljskih sestankih so se prosvetni delavci sezna- ■ Inili s prometnovarnostno problematiko, o tej pa naj bi sprego- ■ vorili tudi s starši na prvih roditeljskih sestankih. Za vse prvo- I _ šolčke so bile preskrbljene rutice. Povečalo seje število koles s I | kresničkami. Tem pa naj bi sledile tudi druge preventivne pro- H I metne akcije, ki bi prispevale k varnejšemu prihodu otrok v šo- • lo in domov, s tem pa bi tudi zmanjšali število prometnih ne- j ■ zgod z udeleženimi otroki, ki na naših cestah še vedno terjajo J ' prevelik krvni davek. Nadaljevali bodo s prometnimi akcijami, | I kot je z opremljenim vozilom varno v promet, po šolah bodo ■ - otroci delali kolesarske izpite ter izpite za kolo z motorjem, ki I | povzročajo največ preglavic udeležencem v cestnem prometu, ■ ■ izvajali bodo prometna tekmovanja in drugo. Za vse te in dru- ' ge preventivne prometne akcije bi morali imeti v prihodnje več I I posluha, saj smo za varnost otrok odgovorni vsi. Posebej pa . I velja pri tem opozoriti na voznike motornih vozil, da so zlasti | I previdni pred šolami in vrtci. S strpnostjo voznikov in drugih ■ . udeležencev v cestnem prometu ter z ustrezno aktivnostjo in I | sodelovanjem vseh odgovornih dejavnikov bomo zagotovili ■ Uvarnejšo pot otrokom v šolo in domov. F. M. * m HH HS M BB ■■ SB HM MB MB U MM M «1 TURISTIČNA AGENCIJA KLAS ORGANIZIRA ZANIMIVA POTOVANJA TURČIJA 5 dni DUNAJ 1 dan TRST 1 dan BUDIMPEŠTA 1 dan MUNCHENSKI OKTOBERFEST 1 dan 20 Obenem vas vabimo na 5-dnevno romanje v LURD od 16.■ 1990 in 2-dnevno romanje v Medugorje od 28. do 30. 9. Vse informacije dobite pri agencijah KLAS v M. Soboti, te- . $ v G. Radgoni, tel: 74 098, v Lendavi tel: 75 002 in v Ljutomer 578. PRIDRUŽITE SE NAM! S KOM PAS NOVO! tp avs*^ Takoj ob vrnitvi v Jugoslavijo lahko dvigne’ pa ski prometni davek (Mehrwertsteuer) v dm mednarodnih mejnih prehodih: ZASEBNO PODJETJE, d. o.o., TIP 5 MARKETING, TRGOVINA NA DEBELO in DROBNO, ŠIVILJSTVO, POSREDNIŠTVO IN GRADBENIŠTVO MURSKA SOBOTA, Mladinska 48, razpisuje prosta dela in naloge za delo doma in v tujini: Gornja Radgona Šentilj Jurij ^5 KorensK«”'" V KOMPASOVIH MENJALNICAH - NONSTOP! — ročna blagajna Edita — ročna blagajna Milica — posoda za premog Kamin — posoda za premog Central — orodje za kampiranje in lov — zložljiva lopatica — garnitura PVC cevi z razpršilni-kom (10 m, 15 m, 20 m, 30 m, 50 m) — kljuke za žlebove (pocinkane) — objemke za odtočne cevi (pocinkane) — križne spojke za strelovode (pocinkane) — žlebne spojke — tesarske spone — dolge spone raznih dolžin (od 20 cm do 60 cm) pocinkane — pocinkani predpražniki (500 x 300, 600 x 400, 2000 x 200) — pocinkane rešetke za svetlobne jaške — vzorci za ograje raznih oblik — sidra za vinograde — svedri za betonske sohe za vinograde — sidra za slepe podboje — odrski vijaki M 12 x 14 cm do 60 cm — odrski vijaki M 14 x 14 cm do 60 cm — odrski vijaki M 16 x 14 cm do 60 cm — odrski vijaki M 20 x 14 cm do 60 cm — podložke za odrske vijake M 12, M 14, M 16, M 20, navadne podložke M 12, M 14, M 16, M 20. Storitve — razrez s hidravličnimi škarjami (možnost razreza do 8 mm debeline in 3 m širine) — razrez z ekscentričnimi škarjami (možnost razreza do 1 mm debeline in 3 m širine) — izsek na ekscentričnih stiskalnicah (5 t, 401, 125 t) — varjenje (električno, točkovno in avtogeno) — storitve z viličarjem — prevozi — razrez in dobava pločevine za rezervoarje za gorivo. gob<>W Razpisna komisija upravnih organov občine Murska strokovne službe IS in SO razpisuje - GRADBENEGA TEHNIKA Z OPRAVLJENIM STROKOVNIM IZPITOM - VEČ KV ZIDARJEV (10) - VEČ PK ZIDARJEV (6) - VEČ NK DELAVCEV (8) Vloge z dokazili pošljite v 10 dneh po objavi na gornji naslov. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. prosto delovno mesto PREVAJALEC IN STROKOVNI SODELAVEC ZA DVOJEZIČNO POSLOVANJE , j. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjeva nje pogoje: — višja strokovna izobrazba družboslovne smeri, — aktivno znanje slovenskega in madžarskega jez' ’ — 9 mesecev delovnih izkušenj. (jel^ Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s p°ln časom. ° Izbrani delavec bo 4 ure dnevno opravljal strokovnost .j opravila za madžarsko samoupravno narodnostno . p0|nj^ Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazilom o ^zpi pogojev, navedenih v razpisu, v roku 8 dni po obja ^nl P Kandidati bodo o izidu izbire pisno obveščeni v rok I teku roka za prijavo. Murska Sobota p.o. 69000 Murska Sobota, Bakovska 29 Telefon: (069) 21-884, 21-459, 22-606 ŠTUDENTI, DIJAKI, POZOR! NOVA AVTOBUSNA LINDA V LJUBLJANO LENDAVA (18.40) - DOBROVNIK (19.08)— M. SOBOTA (19.30)- MARIBOR (20.42) -LJUBLJANA (22.55) Povratek iz Ljubljane ob 23.30 do Murske Sobote Ob nedeljaj in zadnji dan praznikov BUS KLUB — 30% popust na relaciji med Lendavo in Ljubljano MESEČNE VOZOVNICE — 30% popust Potrdilo o šolanju POSLOVNA AVTOBU^11^ -(8.00) LJUBLJANA Povratek iz Ljubljane oh Ob ponedeljkih in petkih' ter dan pred in po Praz Informacije na avtobusnih postajah v M. Soboti, Lendavi in G. Radgoni. VESTNIK, 6- Stran 16 Radijski in televizijski spored od 7. do 13. septembra petek SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK RADIO radio radio radio radio radio radio MURSKA sobota murska sobota murska sobota murska sobota murska sobota murska sobota murska sobota (A30 Prebujajte se z nami! ■blisk; mozaA°m glasbe in pre-toria modera- voWr j Pana Maučeca bomo ,°jutr°); 00 Konec Vah,- ^bujenja na murskem (2’ Poletno popoldne R v imenu »no " ?dl 2a RMS bolj delo-tniši« ° l pustniško in popoči-njem .^ranost z obvladova-'"urski dUill?ega dogajanja v *saU„.t . Posredovanjem '4^ in odme-red rs J° 2,’232); l9-0° SP°' Jjuk4eve dogodivščine. Padkov agaIiš-če jedrskih od-oddaia ’o A P°Uudnoznanstvena "k dni Afera prisluškova-loL„„ oddaja- 10.30 Mihailo ,ankan lovJetska nadalje-Va, iL • Žarišče. 15.35 So-Tv dn Vltev nanizank. 17.00 18.15 p?lkl- 17.05 Tednik. Pet Drii2S r ' 0 Otrocih. 18.40 l9.05 p eljev- angl, nanizanka, tik 2 ^ka. 19.30 Tv dnev-VSOdčk Zrcalo tedna. 20.20 ^•21 i?? sveta’ angL se‘l su, ^akon v Los Angele-Cevnih o nanizanka. 22.00 Tv skevezi 3' 22.25 Sova: Družin-4 tuiee’ amer- nanizanka; Mla-M » ameriški film. I78'Pr»Kram: MoMfea!nJ,programi: bintet panb°r. 19.00 Vokalni k |o,nrenjci in Miha Dov-?W/)n Tv dnevnik. 20.00 Hi d,2-'30 ?ei kritike. 21.10 kjj J?8enti: A. Toscanini. 12.35 aPščinska kronika. Met;, Aa*e GP v atletiki, pos- 19.30 Vi ladinske oddaje, °!7i ?neVnik> 20.00 Na feben 20-55 Zabavno-^evnib oddaja, 21.40 21.05 p ’ 22.00 Kultura, * Pr°gramplus. "ti novitve, mladin-Hazin Družinski A 19 Sokolov gre-W y° Čas v sliki, 20.15 V.nerešeni, 2 L20 ? novitL'A-’ 22.20 F'Im-Mtih*e’ 22.50 Mesto 0.25 Mannix. i>«3o Fam H .Sejemski spored, vetžiVar^lbruck, 17.30 H, |o i 8'00 Tri dame z 2 ti Šta ^ Glasbene želje, , sWer,ski utrip, 19.30 Deželago-sliki 2, ‘bareL 22.00 Čas ^nine2-25 šport- 23'15 uboj,'kritni-' ■' >0-40 Kmetijski I« cev iz Naštevanje I n 1640 6k3? Za naJstni-Za ^deo novice. iK i^Pokojence. 17.30 gra0° Okno40. RePortaža. >9.io’-^zn°stni pr0’ C 19.30 TVkl"°’ nap°-Dah Peu r,1 v dnevnik. ^■2055 ptrohm’ krimi’ PolittPanorama- sve’ k'Vali va; 12-55 TV ki-d?!11 čb a'entino, mad-kSik V'lm- 23.25 TV ’2. de| '45 Bitka oficir- 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi; 16.30 Reklame, čestitke, glasba; 17.00 Aktualno (zna se zgoditi, da po Aktualnem zavrtimo reportažno popotnico štorkljam!); 18.00 Spet čestitanja in pozdravljanja; 19.00 Spored RS. TV SLOVENIJA 9.00 Radovedni Taček, Zlata ptica. 9.20 Pesniki o otrocih. 9.45 Glasbena pravljica. 10.00 Moja družina in ostale živali, angl, nanizanka. 10.30 Čudežna leta, amer, nanizanka. 10.55 Zgodbe iz školjke. 11.25 Oči kritike. 12.45 Rock kompas. 13.30 Mala Mo, ameriški film. 15.50 Žarišče. 16.20 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik I. 17.05 Čebelica Maja. 17.30 ZB1S: Kako so živali prišle v Avstralijo. 17.40 Iz zgodovine slovenskega naravoslovja. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3 x 3. 20.35 Euromu-sica, 1. oddaja. 21.40 Kratka raziskava o kruhu, dok. oddaja. 22.10 Tv dnevnik 3. 22.35 Sova: Srce mesta, amer, nanizanka; Ko pokliče tujec, ameriški film; Zlata dekleta, amer, nanizanka. Drugi program 17.00 Satelitski programi. 18.00 Varaždin: Rokometni turnir Yassa, prenos finala. 19.00 Danes skupaj. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice: Vrtiš me, a ne spustiš, ameriški film. 22.05 Satelitski programi. 9.20 Ponovitve, mladinske oddaje, 19.30 Dnevnik, 20.15 Bogu za hrbtom (f), 22.15 Dnevnik, 22.30 Šport, 22.55 Program plus. TV AVSTRIJA 9.00 Ponovitve, tv v šoli, 14.00 Mladinski spored, 18.00 Srečanje, 18.30 Nogomet, 19.00 Kolo sreče, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Show Rudija Carrella, 21.50 Morilci se ne predstavijo (f), 23.30 Neusmiljeni maščevalec, (D. Drugi program 10.30 Sejemski program, 14.30 Mladinski spored, 17.45 Kdo me hoče?, 18.00 Tri dame z žara, 18.30 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Svetlomodra ženska pisava (f), 22.50 Šport, 22.50 Jazz. L TV MADŽARSKA 6.30 Vaška TV. 7.00 Sončnica. 9.00 Za protestante. 9.15 Jazz. 10.15 Kmetijski sejem. 10.25 Mladinski magazin. 11.25 Ponovitve: Guldenburgovi, Panorama. 13.50 Naš ekran, v srbohrvaščini. 14.35 Kamera, 1. del. 15.15 Priče preteklosti. 16.25 Halo, sosed! Domoznanstvo. 18.15 dje, pon. 88. dela. Kmetijski sejem. Madžarska stoletja. Charly, amer. film. Igralec T. Szilžgyi. TV dnevnik. 17.55 Sose-19.05 20.05 20.30 22.15 23.05 9.00 Nedeljska kuhinja (tokratni glavni kuhar bo naš znani rojak, nekdanji diplomat in politik, zdaj predvsem publicist in pisatelj, Rudi Čačinovič; pred tem pa pogled v zvezde, humornosatirična priloga in ob pol desetih Srečanje na pomurskem valu s Smiljo Gaber; od 10.30 do 12.00 pa — kot že sporočeno — kuhanje vsega mogočega z Rudijem Čačinovičem) 12.00 Spored v madžarščini; 13.00 Panonski odmevi; 13.30 Minute za kmetovalce; 14.00 Poročila in novice; 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. TV SLOVENIJA 8.50 Otroška matineja. 9.40 Pet prijateljev, angl, nanizanka. 10.05 Praški panoptikum, če-škoslov. nanizanka. 11.05 Alo,alo, angl, nanizanka. 11.30 Ansambel Marela. 12.00 Kmetijska oddaja. 15.35 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnen-vik I. 17.05 Goldwinove norčije, ameriški film. 18.55 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Pozitivna ničla, nadaljevanka. 20.55 Zdravo. 22.15 Tv dnevnik 3. 22.35 Sova: Doktor Doogie Howser, amer, nanizanka; Srce mesta, amer, nanizanka. Drugi program 10.00 Oddaja za JLA. 14.00 Športno popoldne. 19.00 Da ne bi bolelo. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Ob 500-letnici Idrije. 20.40 Le Corbusier, doku., oddaja. 21.50 Športni pregled. 22.35 Formula 1 za Veliko nagrado Italije, posnetek iz Monze. 8.00 Nedeljsko mladinsko dopoldne, 11.00 Kmetijska oddaja, 12.00 Resna glasba, 13.00 Poslovna ženska, 13.55 Človek z buleva-ra Kapucin (f), 16.05 Odkritja pod vodo, 17.00 Zadnji safari (f), 18.45 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Zabavna glasba, 21.30 Dnevnik, 22.25 Program plus. TV AVSTRIJA 9.00 Ponovitve, 13.50 Mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Jaz o sebi, 21.20 La Wally (opera), 23.30 Ples in video. Drugi program 9.00 Matineja, 14.30 Šport, 17.15 Klub seniorjev, 18.00 Tri dame z žara, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Javnih tožilcev ne poljubljamo (f), 22.15 Jose-fina Mutzenbacher (f), 23.40 Mannix (n). TV MADŽARSKA— „ „ , 8.00 Biblijsko sporočilo. 8.05 Za otroke. 9.05 Klasične burleske. 9.20 Beli kiti, pon. 10.00 Guldenburgovi, pon. 10.55 Madžarska— Švedska, odbojka. 14.45 Formula I. iz Italije. 17.10 Verske minute za metodiste. 17.25 Kviz. 18.25 Kmetijski sejem. 19.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.15 Gyula Kaboš kot pijanec. 20.40 Bodi hraber in močan, kanadski film. 22.40 Tele-šport. 22.55 Video strani. 5.30 Prebujajte se z nami! (le še 13 dni je do koledarskega začetka jeseni, na murskem valu pa vas bo prebujala Lidija Kosi — takoj po prvi jutranji kroniki Radia Slovenija); 8.00 Spored RS 16.00 (priporočamo, da radijske sprejemnike naravnate na 87,6 MHZ ali na 648 KHZ, pa ne samo zato, ker bosta Danila in Miki od 18.00 do 19.00 spet brusila jezike za otroke — in skupaj z njimi, ampak tudi iz drugih razlogov) 19.00 Spored RS. TV SLOVENIJA 9.00 Nina in Ivo. 9.15 Da ne bi bolelo. 9.35 Mednarodni folklorni festival — ljudska glasbila. 10.00 Utrip, Zrcalo, Mernik. 15.35 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.05 Zdravo, ponovitev. 18.30 Radovedni Taček. 18.45 Čebelica Maja. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Sentimentalna zgodba, drama. 21.10 Osmi dan. 22.00 Tv dnevnik 3. 22.20 Pregled modernega baleta: Japonski buton. 22.55 Sova: Al- fred Hitchcock predstavlja, amer, nanizanka; Srce mesta, amer, nanizanka. Drugi program: 17.00 Satelitski programi. 19.00 Človek iz Totavela, poljudnoznanstvena oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Po sledeh napredka. 21.00 Sedma steza, športna oddaja. 21.20 Karavana zapravljivčkov, zabavnoglasbena oddaja. 22.00 Igre brez meja. 9.45 Tv v šoli, ponovitve, mladinske oddaje, 19.30 Dnevnik, 20.00 Tv drama, 21.05 Vzporednice, 21.35 Dnevnik, 22.00 Program plus. TV AVSTRIJA 9.00 Ponovitve, tv v šoli, 14.00 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Sokolov greben, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Šport, 21.15 Magnum, 22.10 Novice iz sveta filma, 22.40 Ljubezen v Hongkongu, 0.20 Mannix (n). Drugi program 17.00 Francija a la carte, 17.30 Lipova cesta (n), 18.00 Tri dame z žara (n), 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Tekmeci na stezi, 21.15 Šiling, 22.00 Čas v sliki, 22.25 V iskanju boljše ga sveta (dok. f), 23.10 Nočni studio. 8.25 Ponovitve: Teden, Delta. 9.55 Prenos zasedanja Parlamenta. 17.50 Katoliška kronika. 18.00 Koledar 1990, poljudnoznanstveni magazin. 19.00 Cim-bora, Ferenc Kenez. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Družinski krog, »Zakaj ravno moj otrok?« 21.10 Novi val. 21.55 Baudelaire je naš sodobnik? Pesmi in razgovori. 22.20 Pori jazz 1989, sodeluje Trio Vladimir Sha-franov. 23.00 TV dnevnik. 5.30 Prebujajte se z nami! (torkovo jutranje prebujanje je zaupano Danili Hradil-Mohar, ki vam bo ponovno dala priložnost, da izbirate melodijo tedna po telefonih 21-232 in 21-579); 8.00 Spored RS; 16.00 Poletno popoldne (ponavadi posredujemo kakšno »res(nob)nejšo temo« z gosti v studiu, sicer pa se ukvarjamo z glasbo, reklamami in oddajo Aktualno ob 17.00); 17.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi; 19.00 Vključujemo spored Radia Slovenija. TV SLOVENIJA 9.00 Zgodbe iz školjke. 9.35 Šolska tv: Portreti znanstvenikov. 10.00 Boj za obstanek, angl, serija. 10.25 Nemščina. 11.00 Sedma steza, športna oddaja. 11.20 Osmi dan. 14.35 Nemščina. 15.05 Žarišče. 15.35 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.05 Šolska tv: Portreti znanstvenikov; Boj za obstanek. 18.05 Zlata ptica. 18.10 Zugo in njegova senca, 2. del predstave Slovenskega mladinskega gledališča. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Zmaga, ital, nadaljevanka. 21.00 Melodije morja in sonca — Portorož 90, 1. del. 21.45 Tv dnevnik 3. 22.05 Sova: Dekameron, slov, nanizanka; Srce mesta, amer, nanizanka. Drugi program: 17.40 Svet športa. 18.30 Slovenci v zamejstvu. 19.00 Naša pesem 90. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Gradovi na Slovenskem. 21.05 Umetniški večer — Shakespeare na tv: Koriolan. 9.50 Tv v šoli, ponovitve, mladinske oddaje, 19.30 Dnevnik, 20.00 Zakrij ji obraz (n), 21.05 V ospredju, 22.35 Dnevnik, 23.00 Program plus. TV AVSTRIJA 18.30 Sokolov greben, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Tong Ta-na (dok. f), 21.07 Rally (f), 22.10 Howard (f), 0.00 Mannix. Drugi program 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zabavna oddaja, 21.07 Zunanja politika, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Klub 2. TV MADŽARSKA 8.40 Balet. 9.10 Pri Neuhausovih, 5. del. 9.40 Telovadba za invalide. 9.50 TV loto. 9.58 Prenos zasedanja Parlamenta. 17.10 Panonska kronika. 17120 Program v nemščini. 18.00 Četrt ure za gospodarstvo. 18.15 Mojstri animacije, 2. del, [8.45 Spored madžarskih Židov. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Guldenburgovi, 3. del. 20.55 Pregled zasedanja Parlamenta. 21.25 Studio ’90, kulturni tednik. 22.25 Varstvo umno prizadetih. 22.45 TV dnevnik. ljubljanska banka Pomurska banka d.d. Murska Sobota 5.30 Prebujajte se z nami! (kdo ve, če vam ne bo moderator jutranjega programa na RMS Marjan Dora ob koncu prebujanja zaželel: srečno, Pomurje, pa kjerkoli si že!); 8.00 Konec jutranje oddaje; 16.00 Poletno popoldne (zna se zgoditi, da vam v t.i. gospodarskem bloku posredujemo podrobnejše sporočilo, da je šlo v stečaj troje znanih pomurskih podjetij in da se jih je enkrat toliko na novo rodilo); 18.15 Vaša vprašanja in naši odgovori (radijci sporočajo: bodite kratki, jasni in jedrnati!); 19.00 Spored RS. TV SLOVENIJA 9.00 Živ žav. 9.50 Sentimentalna zgodba, drama. 15.05 Žarišče. 15.35 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Spored za otroke: Južni križ, Čarobni kovček. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Mornar št. 512, francoski film. 21.40 Tv dnevnik 3. 22.00 Glasbena parada Radenci 90: Jazz orkester RTV Beograd. 22.20 Sova: Alf, amer, nanizanka; Srce mesta, amer, nanizanka. Drugi program: 17.00 Satelitski programi. 19.00 Zdravila, izobr. oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Operne zgodbe: Aida. 22.30 Svet poroča. 9.40 Tv v šoli, ponovitve, mladinske oddaje, 19.30 Dnevnik, 20.00 Moderni časi (filmski večer), 22.45 Dnevnik, 23.10 Program plus. n TV AVSTRIJA 14.00 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Sokolov greben, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ni trupla brez Lilli (f), 22.05 Vojne zgodbe (f), 23.25 (n). Drugi program 17.00 Vzgojna 17.30 Dežela in Mannix oddaja, ljudje. 18.00 Tri dame z žara, 18.30 Glasbene želje, 18.55 Šport, 20.50 Naš šef je ženska (n), 22.35 Prostitucija v Sovjetski zvezi (dok. f), 23.25 Jour Fixe. TV MADŽARSKA 8.05 Madžarska stoletja. 8.40 Tretji kanal. 9.40 Časovni faktor, TV film. 10.30 Studio ’90, pon. 13.55 Prenos zasedanja Parlamenta. 16.15 Video novice. 16.30 Bodite moj gost, R. Rato-nyi. 17.05 Bolnica v predmestju, pon. 9. dela. 18.10 Pokrajine, mesta, ljudje. 19.00 Gledališki večer, napoved. 19.30 TV dnevnik., 20.05 Gledališki večer, Čehov: Ivanov, igra v dveh delih, predstava gledališča Nyiregyhaza. 23.00 Tele-šport. 22.40 TV dnevnik. (Madžarska—Anglija na II. prog, ob 21.00) 5.30 Prebujajte se z nami! (po šolah bodo kmalu že začeli spraševati za ocene, kot vsak četrtek sprašuje o dinarskem tečaju na soboško Ljubljansko banko jutranja voditeljica programa Nevenka Emri; Markoviču pač ni mogoče slepo verjeti!); 8.00 Spored RS; 16.00 Poletno popoldne (če je res poletno, bomo še videli, sicer pa bo v treh urah veliko glasbe in bolj malo besedovanja; tako je namreč naše vodilo; mogoče bo zadnjo uro spet na sceni Geza?); 19.00 Konec sporeda na murskem valu. TV SLOVENIJA 11.15 Zakon v Los Angelesu, amer, nanizanka. 15.00 Slo-vensci v zamejstvu. 15.30 Žarišče. 16.00 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 V dnevnik 1. 17.05 Ponovitev šolske tv: Otrok in šola, Kruh skozi, stoletja. 18.05 Angleščina za najmlajše. 18.25 Spored za otroke. 18.35 Čudežna leta, angl, nanizanka. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Mihailo Lomonosov, sovjetska nadaljevanka. 21.30 Tednik. 22.35 Tv dnevnik 3. 22.55 Sova: Vse razen ljubezni, amer, nanizanka; Srce mesta, amer, nanizanka. Drugi program: 17.30 Regionalni programi: Studio Ljubljana. 19.00 Alo, alo, angl, serija. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Odlagališče jedrskih odpadkov, poljudnoznanstvena oddaja. 21.00 Mali koncert nagrajencev 19. tekmovanja učencev in študentov glasbe Slovenije: Simfonični orkester srednje glasbene in baletne šole Ljubljana. 21.10 Afera prisluškovanja, dok. oddaja. 21.40 Svet na zaslonu. 22.10 Satelitski programi. 9.45 Tv v šoli, ponovitve, mladinske oddaje, 19.30 Dnevnik, 20.00 Spekter, 21.05 Zabavna oddaja, 22.05 Dnevnik, 22.30 Program plus. TV AVSTRIJA 18.00 Družinski magazin, 18.30 Sokolov greben, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zabavna oddaja, 22.00 Videoteka, 23.30 In ženska vedno privlači (f). TV MADŽARSKA 9. 10 Pri Neuhausovih, 6. del. 9.40 Narval in Eskimi, pon. 10.20 Zmajevo srce, pon. 11.10 Telovadba za invalide. 16.10 Panonska kronika. 16.30 Utica. 17.15 Tretji kanal. 18.05 Velemesta sveta: Montreal. 19.00 Otroški verouk. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Madžarska stoletja. 20.25 Ljubezen je dobra, K. Kovats. 21.00 Andr-zej Wajda, življenjepis. 22.00 Domače ogledalo. 23.20 Gospodarstvo. 23.35 TV dnevnik. % 7VEZDE VAM MEŽIKAJO H Ona: Do srca ti bo prišel nedvoumen namig, to pa te bo tako ^edlo, da še nekaj časa ne boš trezno mislila, ampak le medlela skoraj bolečega hrepenenja. To pa je lahko varljivo, saj se ti ahko kaj hitro zgodi, da boš razočarana. On: Zaradi višje sile boš moral prekiniti poslovne odnose, ki so Obetali precej mamljive rezultate. Predvsem se boš predal delu, ar ti bo na neki način celo škodovalo. Pazi, da se ne boš preveč °adaljil od svojega partnerja! . 9na: Z-ljubosumnostjo ne boš dosegla prav ničesar, pa četudi e bo nekdo prepričeval popolnoma nasprotno. Raje se prepusti Jenutnemu utripu in si privošči tudi tisto, čemur si se ponavadi kukala. Uspelo ti bo! Dn: Kadar bodo tvoja čustva globoka in iskrena, naj ti ne bo prodno o tem govoriti. Znova si izgubil naklonjenost ljubljene ebe, vendar se boš vseeno potrudil in jo ponovno osvojil. Za ruge reči pa bo še čas ... Ona: Presenečena boš, ko boš ugotovila, da se z nekim sodelav-popolnoma ujemaš v nekaterih pogledih na življenje, pred-n em v ljubezni. Izkoristi priložnost, ki se ti ponuja, saj imaš pres-lepe možnosti za uspeh. j ,On: Nekdo, o katerem nimaš ravno najboljšega mnenja, se bo rojaza' za izvrstnega prijatelja. Ko se boš zmotil, naj ti ne bo ne-°no priznati, saj boš zaradi spodrsljaja še bližji. Ne pozabi na p°memben sestanek! ra9.na.: Skrajni čas je že, da si temeljito izprašaš vest in dokončno lsb^’ kaj v resnici pričakuješ. S partnerjem se boš zapletla v k gCeJ neprijeten prepir, ki pa se bo končal veliko bolje, kot pa a Pričakovala. v <■ .: Sprejel boš povabilo na prijetno zabavo, kjer boš ponovno ie|V°Jern starem elementu. S tem se boš sicer zapletel v precej pri-tr-J10 avanturo, ki ti bo nakopala težave, vendar pa se boš kaj hi-“° znašel. devica TEHTNICA Ona: Prišel je pravi trenutek za poravnavo spora, saj boš lahko le na ta način začela uresničevati načrt, ki ti ne da spati. Tako si boš lahko tudi ti privoščila nekaj več počitka, ki ti je več kot po-treben. . On: Zdelo se ti bo, kot da nosiš na ramenih vsa bremena tegh sveta, to pa predvsem zato, ker se ne znaš povsem sprostiti. Mogoče je tudi to eden od vzrokov, da te bo doletelo precej neprijetno presenečenje ... Ona: Saj ni tako hudo, kot se pritožuješ. Vse skupaj je potrebno pogledati z malo bolj optimističnimi očmi, pa bodo tudi rezultati veliko boljši. Obeta se ti precej »vroča« avantura, ki te bo dodobra izčrpala. On: Tvoji namigi so več kot prozorni, zato se nikar ne trudi prepričevati ljudi o nasprotnem. Nekdo te na skrivaj opazuje in si želi nekaj, kar bi bilo všeč tudi tebi. Toda za kaj takega bo potrebno še kaj več kot pa le arogantnost. Ona: Ali si res želiš pretrgati staro ljubezensko zvezo, ali pa je to le tvoja trma? Partner bo zaradi tega zelo prizadet in ti ne bo kar tako odpustil. Preveč živiš samo za danes, premalo misliš na jutri, na včeraj pa kar pozabljaš. On: Z ostro pripombo boš užalil staro prijateljico, ki si že dalj časa prizadeva, da bi postala tudi nekaj več. Dobro premisli, ali je to res tisto, kar si želiš, ali pa je vse skupaj le posledica nagovarjanja tvojih znancev? Ona: Zadnje čase poslušaš le glas svojega srca, vendar pa bi ne bilo slabo, če bi vključila tudi svoj razum. Sedaj je pravi čas, da si tudi ti omogočiš vsaj manjši poslovni uspeh, ki bi ti vsekakor le Ona: Le tako naprej in uspelo ti bo! Sedaj si v izredno ugodnem obdobju za sklepanje novih prijateljstev, kar ti bo zelo povečalo krog prijateljev. In kdo ve: mogoče bo iz vsega tega nastalo tudi kaj več! On: Končno bo odkrita tvoja velika skrivnost, vendar pa bo vse skupaj minilo brez velikih posledic. Izlet v dvoje ti bo prinesel prijetno osvežitev v ljubezni, ki si jo iskal že dalj časa. Pazi se — STRELEC nekdo ti hoče škodovati! Ona: Čeprav ti ne bo šlo povsem tako, kot si si zamislila, se bb na koncu vendarle izkazalo, da si imela popolnoma prav. Partner ti bo priredil prijetno presenečenje, ti pa mu boš vrnila na najlepši možni način. On: V začetku tedna se ti obeta neprijetno spoznanje, da si se vendarle uštel in se prehitro spustil v nekaj, za kar si bil še nedavno povsem prepričan, da ti lahko prinese samo dobro. In nihče KOZOROG ti ne bo pomagal... Ona: Nihče ti ne želi ničesar slabega, zato se nikar ne izogibaj družbi, ki te že kar precej pogreša. Ob koncu tedna se ti obeta prijetna avantura, ki pa ti lahko prinese še kaj več kot le eno prijetno noč... On: Vaša sumničenja se bodo pokazala povsem zgrešena, zato je še najbolje, da se čimprej opravičite. Kar pa se tiče vaše poslo- VODNAR vne na'°^e’ s' n>kar ne delajte skrbi, ampak se kar pogumno spustite v nameravano investicijo! Ona: Vse bos stavna na eno samo karto, čeprav nisi povsem prepričana, ali bo dobitek res tolikšen, da bi te zadovoljil. Toda star pregovor pravi, da imajo »norci« srečo, pa se bo to izkazalo tudi v tvojem primeru. On: Postavi se na noge in si zavihaj rokave! Le tako lahko upaš, da se ti bodo načrti tudi uresničili. Prijetni pogledi te bodo sicer za kratek čas zmedli, vendar pa se boš kaj hitro znašel. Le pogumno! koristil. • • , . , . . , , On: V prihodnjem tednu bos imel kar precej možnosti za sklepanje prijateljstev (in še česa boljšega), zato nikar ne zgrabi kar prve. Uživaj, dokler še lahko, in si privošči tudi kakšno malo bolj ŠKORPIJON žgečkljivo stvar.. ■ __________________________________ LMpTEMBRA 1990 Stran 17 kino SPORED FILMOV V KINU PARK MURSKA SOBOTA od 7. do 13. sept. 7. sept, ob 18. uri amer. kom. DRAGA, POMANJŠAL SEM OTROKE. DOMISELNEMU, A RAHLO »PREMAKNJENEMU« IZUMITELJU POVZROČAJO LASTNI IZUMI KOPICO PREGLAVIC ... IMENITNA KOMEDIJA, VELIKO DOGODKOV IN BRILJANTNIH EFEKTOV BO DOŽIVETJE ZA STARO IN MLADO! 7. sept, ob 20. uri amer, komedija BOLNIČARJA NA KOLESIH 7. sept, ob 22. uri erot. film SEKSUALNE SANJARIJE — trda erotika 8. sept, ob 18. in 20. uri amer. kom. DRAGA, POMANJŠAL SEM OTROKE 8. sept, ob 22. URI EROT. FILM SEKSUALNE SANJARIJE - trda erotika 9. sept, ob 18. in 20. uri amer. kom. DRAGA, POMANJŠAL SEM OTROKE 1 L sept, ob 18. in 20. uri amer, komedija PORKYJEVE VRAGOLIJE 12. sept, ob 18. in 20. uri amer, komedija PORKYJEVE VRAGOLIJE 13. sept, ob 17.30 in 20. uri amer, drama ROJEN 4. JULIJA Režija: Oliver Stone, vloge: Tom Cruise, Willem Dafoe IZJEMNA MOJSTROVINA REŽISERJA IN IGRALCEV! DRAMATIČEN ŽIVLJENJEPIS VOJNEGA VETERANA RONA KOVICA! IZREDNA DOLŽINA! Kino KUD ŠALOVCI 7. sept, ob 21. uri amer. kom. DRAGA, POMANJŠAL SEM OTROKE 9. sept, ob 21. uri erot. film SEKSUALNE SANJARIJE Prodam MOTORNA VOZILA PRODAM TOYOTA COROLO DX, letnik 1987, ugodno prodam. ® 24 195. M-852 ZASTAVO JUGO KORAL 55. oktober 1988, prodam. ® 26 551. M-854 ZASTAVO 101 (po delih) prodam. Otovci 7. M-856 AVTO VISO 11 RE, letnik 1986, april, 34.000 km, prodam za 9.500 DEM. ® 72 079. M-858 ZASTAVO 128, letnik 1985, dobro ohranjeno, prodam. ® 24 660. M-860 OPEL ASCONA 2, OS, 1978, registrirano do avgusta 1991, obnovljeno, prodam. Cilka Novak, Lendavska 19 a. M-861 RENAULT 4, vozen, letnik 1978, renault 4, karamboliran, zastavo 128, karambolirano, in rezervne dele, to-mos avtomatik in žensko kolo prodam. Cernelavci, Gederovska 30. M-862 Podjetje SOBOTA, tapetniška, mizarska in vrvarska dejavnost v stečaju Kopališka 2, 69000 MURSKA SOBOTA OBJAVLJA na podlagi sklepa stečajnega senata javno dražbo za prodajo gradbenega objekta (proizvodni del, ki je razdeljen v dva dela in ga lahko kupci licitirajo ločeno) Javna dražba bo 11. septembra 1990 ob 9. uri v prostorih podjetja SOBOTA. Objekti so uporabni za kakršno koli proizvodnjo. Možnost uporabe dovoznih in odvoznih cest. Interesenti morajo plačati pred začetkom javne dražbe 10 % polog od izklicne cene. V ceno ni vračunan prometni davek, tega plača kupec. VW BUGGY, neregistriran, prodam ali menjam za avto, starejši letnik. ® 41 808. M-865 FIAT 126 P prodam. Nataša Jelen, Murska Sobota, Titova 22, ® 21 934. M-867 ZASTAVO 128, letnik 1988, BMW 202 in LADO 1200 (oba po delih), prodam. Martjanci 74. M-871 ZASTAVO 101, letnik 1978, karambolirano, v celoti prodam za rezervne dele. Trnje 88. M-874 VESTNIK VESTNIK — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Bernarda Balažič, Jani Dominko, Silva Eory, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec, Štefan Sobočan, Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografija), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/I. Telefoni: novinarji 21-383 in 21-064; odgovorni urednik 21-579; glavna urednica in direktorica, naročniški oddelek, računovodstvo in tajništvo 21-064 in 21-383; GPS (trženje) 22-403 in 21-064; dopisništva: Gornja Radgona 74-597, Lendava 75-085 in Ljutomer 81-317. Telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za trimesečje 1990 je 70,00 dinarjev, za delovne organizacije 140,00 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM letno. Tekoči račun'pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri A banki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk GZP Mariborski tisk, Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. v, UVIVIIIUUK IVU. SOHI Miaro Gibson in pianino Belorusi, prodam. Informacije: 81 267. M-875 JUGO 45 A. dobro ohranjen, prodam. Informacije po telefonu: 82 090 v četrtek in petek, po 17. uri. M-DL ZASTAVO 750 prodam za 6.000,00 din. Vanča vas 18. M-876 ZASTAVO 101, z novo školjko, dobro ohranjeno, ugodno prodam. ® 45 229. M-805 ZASTAVO 101 po ugodni ceni prodam. Fujs, Kapelska Cesta 41, Radenci. M-807 BT 50 S, še neregistriran, dobro ohranjen, prodam. Mateja Vake, Turjanci 7, p. Radenci. M-811 PEUGEOT 205 GT, 80 KM, letnik 1984, november, prodam. ® 48 399. M-916 FORD ESCORT 1300, letnik 1982, 5 vrat, športno opremljen, po ugodni ceni prodam. Gornji Slaveči 90. M-817 FIAT UNO 45, letnik 1987/88, prodam. @21 129 M-818 ZASTAVO GTL 55, letnik 1986, registrirano do junija 1991, prodam. Gomboc, Dolnji Slaveči 19. M-824 OPEL KADET 1.3 S LIMUZINA, letnik 1986, naprodja. Lipovci 38. M-830 CITROEN GS, letnik 1980, prodam za rezervne dele. @ popoldne: 87 489. M-832 ZASTAVO 101, letnik 1986, prodam. Hari, Motvarjevci 50 ali do 14. ure: gramoznica Ivanci. M-834 VW KOMBI BUS in OPEL ASCO-. NA, ugodno naprodaj. Telefon dopoldne: 45 312. M-835 FIAT 127, karamboliran, prodam. Franc Lazar, Bakovci, Prečna 7. M-839 LADO 1200, motor generalno obnovljen, prodam. Franc Šeruga, nad Blagovnico, ® 24 730. M-742 BT 50 S, letnik 1989, zelo lepega videza, prodam. Miiller, Murska Sobota, Kroška 63. M—743 OPEL REKORD, letnik 1974, prodam. Tišina 21. M-745 AVTOMATIK 3 KLS, dobro ohranjen, ugodno prodam. ® 26 040. M-749 JUGO KORAL 55, letnik 1988, prevoženih 33.000 km, prodam. Gomboc, Gerlinci 53. M-751 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1987, garažirano, prevoženih 21.000 km, prodam. Orešnik, M. Sobota, Naselje B. Kraigherja 17, ® 23 642. M-753 VESPO, staro eno leto, 150 ccm, prodam. Telefon dopoldne: 21 590, popoldne: 24 580. M-755 AM1 8, vozen neregistriran, in plohe, od 5 do 8 cm, prodam. Šalamenci 21. M-756 RIBE IN PICA HOTIZA OSMIČ A! ZASTAVO 128, staro šest mesecev, nujno prodam. ® 25 563. M-761 DATSUN 1200, letnik 1973, registriran do decembra, prodam za 1500 DEM. ® 48 260. M-763 FORD ORION, letnik 1986, ugodno prodam. Velika Polana 104, telefon popoldne: 70 645. M-764 LADO SAMARO, staro štiri mesece, višnjeve barve, 5 hitrosti, 5 vrat, ugodno prodam. Puconci 78 a. ZASTAVO POLY, letnik 1987, prodam. Telefon popoldne: 73 500. M-MM MOPED BT 50, dobro ohranjen, prodam. Zadravec, Velika Polana 178. M-ŠS APN 6 in čelado prodam. Janez Lo-vrenčec, Turnišče, Prešernova I. M-773 LADO 1200, v dobrem stanju, starejši tip, registrirano do 15. 8. 1991, prodam. Zenkovci 48. M-774 FIAT 125, motor generalno popravljen, v zelo dobrem stanju, prodam. Alojz Novak, Bakovci, Mlinska 12. M-783 ZASTAVO 128, 18.000 km, prodam. Horvat, Rakičan, Štefana Kovača 17. M-786 VW (HROŠČ), letnik 1976, registriran do aprila 1991, poceni prodam. Informacije po telefonu: 81 363, po 16. uri.M-787 GRADITELJI POZOR! Izdelujem stropne nosilce vseh velikosti, zelo ugodne cene, dobava takoj. Večjo količino dostavimo na dom brezplačno, cena zajamčena. Informacije: Željko P.. Novo Selo Rok, R. Končara 16. 42200 Čakovec, telefon: (042) 811 685. ZASTAVO 750, neregistrirano, vozno, letnik 1974, prodam. Lipovci 173. M-791 AUDI 80, letnik 1976, prodam za 3.000 DEM. ® 70 754, po 15. uri. M-794 OPEL ASCONO 1.6, prodam. ® od 7. do 15. ure: 78 407. M-797 GOLF JX, dizel, letnik 1986, in trosilnik za hlevski, gnoj, prodam. Doma-jinci 32. M-798 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1985, ugodno prodam. Adrijanci 51. M-882 GOLF D, 1983, prodam. Marič, Kroška 14, Murska Sobota, 22 514. M-887 ZASTAVO 101, leto izdelave 1979, prodam. Informacije po telefonu: 24 702, od 16. do 18. ure. M-889 NEREGISTRIRANEGA VOZNEGA SPAČKA in usnjeno sedežno garnituro ugodno prodam. ® 46-109. M-990 MERCEDES 200 D, letnik 1976, ugodno prodam. Bogojina 139. M-841 BT 50 S, prevoženih 500 km, električno kitaro in ojačevalec Marshall prodam. ® 70 201. M-845 MOPED AVTOMATIK prodam. ® 21 736. M-893 MOPED TL 14, zelo malo vožen, registriran do aprila 1991, prodam. Štefan Tkalec, Ljutomer, Razlagova 16, ogled po 16. uri. IN-14425 ZASTAVO 101, letnik 1981, in tomos avtomatik prodam. Sklizovič, Ljutomer, Užiška 1, ® (069) 82 350. IN-14427 OSEBNI AVTO GOLF, letnik 1982, malo vožen, nekaramboliran, prva barva, prvi lastnik, ugodno prodam. ® (069) 87 271. IN-14430 MOPED APN, star pet let, in televizor Gorenje, črno-beli, na daljinsko upravljanje, prodam. Zvonko Gredar, Gornja Radgona, Kocljeva 3. M-NP GOLF JGL, letnik 81, prodam. Telefon zvečer: 62 135. GR 13859 ZASTAVO 101, letnik 78, prodam. ® 87 293. GR. 13860 OPEL MANTO 1.6, letnik 1978, ugodno prodam. Grajher, Lešane 25 a, ® 69 049. GR-13861 WARTBURG, registriran do aprila 1991, z rezervnimi deli, prodam. ® 73 427. GR-13862 ZASTAVO 101, registrirano, vozno, in zastavo 101, karambolirano, nevozno, prodam. ® 74 293. GR-13865 TOYOTO COROLO 1.3, kovinske barve, letnik 1987, prodam. ® 74 635, po 15. uri. GHR-13847 KRAVE PO IZBIRI (breje, s teletom), prodam. Hotiza 142. M-831 KRAVO, brejo z drugim teletom pet mesecev, in traktor TV, starejši, prodam. Otovci 26. M-747 MALE PUJSKE IN KRAVE prodam. Bratonci 45. M-781 NEMŠKEGA OVČARJA z rodovnikom prodam. Krog, Murska 49. M-814 KRAVE, PO IZBIRI, kontrola A, prodam. Šalamenci 89, ® 45-085. M-820 MALE PUJSKE prodam. Krajna 37. M-821 NEMŠKO OVČARKO, staro dve leti, podarim ljubiteljem živali. Andrejci 13. M-829 MALE PUJSKE PRODAM. Krajna 33. M-836 KOZLIČKE ZA ZAKOL prodam. Satahovci 58 b. M-855 DVE TELETI PRODAM. Filovci 35, v večernih urah. M-OP ŽREBE, staro 17 mesecev, prodam. Gaberje 96. LE-12902 LIPICANSKEGA ŽREBIČKA z rodovnikom, starega 16 mesecev, prodam. ® 062 817-195, popoldne. M-OP KRAVO PO IZBIRI prodam. Boris Rus, Cven 66, Ljutomer. IN-14436 TELICO, brejo štiri mesece, prodam. Ogled po 15. uri: Orehovci 2. GR-13863 TELICO, brejo, nujno prodam. Prelog, Stara Gora 18, ® popoldne: 73-191. GR-I3866 KMETIJSKA MEHANIZACIJA TRAKTOR URSUS 35, s kabino, prodam. Jože Ferko, Vidonci 32. M-750 DVOREDNI OBIRALNIK KORUZE, prodam. Cena ugodna. ® 042 835-432. LE-12903 MOTOKULTIVATOR MIO 350, brez priključkov, prodam za 5.000,00 din, ® zvečer: 23-417. M-758 PLUG IMT, 14-colni, malo rabljen, ugodno prodam. Šalovci 93. M-762 ADAPTER za kombajn zmaj 33 in dvovrstni trgalnik koruze za traktor prodam. Cer, Kuštanovci 6, ® 77-111. M-765 TRAKTOR DEUTZ, 60 KS, star štiri leta, prodam. Puconci 78. M-768 KOMBAJN UNIVERZAL z adapter-jem prodam. Mostje 66. M-784 TRAKTOR IMT 560, star dve leti, prevoženih 350 ur, prodam. Jože Lebar, Hotiza 3 a (Brezovec). M-789 PREDSETVENIK, 2,20, mali, in voz z gumijastimi kolesi prodam. Maček, Beznovci 5, ® 76-817. M-795 KOMBAJN EPPLE 211 prodam ali zamenjam za LADO. Naslov v upravi lista. M-826 DVOREDNI OBIRALNIK ZA KORUZO prodam. Jože Hari, Sodišinci 27, ® 46-443. M-837 KOSILNICO BCS z dizelskim motorjem in visokotlačno stiskalnico Wel-ger, v dobrem stanju, prodam. Martin Vučko, Dolnja Bistrica 83, p. Čren-šovci. M-868 MOTORNO KOSILNICO BATUJE IN »CIKLON ZA SILER« prodam. Mikola, Brezovci 57. M-877 LUPILNIK ZA KORUZO prodam. Krog, Trubarjeva 92. M-884 SILAŽNI KOMBAJN, pluge, voz z gumijastimi kolesi in obračalnik prodamo. Veščica 55. M-886 TRAKTOR, generalno obnovljen, tračno žago, dvolistno, formatno žago, prodam. Banfi, Kapca 67, ® 36-300. Le-12898 posesti PRODAM ZAZIDLJIVO PARCELO V REN-KOVCIH, 20 arov, prodam. ® 72-130. M-853 POČITNIŠKO HIŠICO V SEBE-BORCIH prodam. Naslov v upravi lista. M-863 HIŠO V SEBEBORCIH, visokopritli-čno, v surovem stanju, prodam. Cer, Murska Sobota, Stara I. M-804 ENOSOBNO STANOVANJE, 43 m1, novo, prodam. Ogled vsak dan po 19. uri: Lebar, Lendavska 43 a. M-808 HLEV ZA GOVEDO, lope in stanovanje, približno 1000 m’, v Šalovcih, primerno za vsako obrt, prodam. Cena 20.000 DEM. Toplak, 062 37-702, v petek, po 13. uri. M-812 MEŠANI GOZD, 60 a, elektromotor 7,5 KW, 3-fazni s 35 m kablom, malo rabljen, vse ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-838 MEŠANI GOZD, 97 arov (prek bro-da v Krogu), prodam. Bakovci, Soboška 31. M-744 MEDETAŽNO HIŠO, 3. gradbena faza, v Puconcih, na 8-arski parceli, prodam. ® 75-111 dopoldne, 75-482 popoldne. LE-12907 NEDOGRAJENO HIŠO V MURSKIH ČRNCIH, z materialom, prodam. ® 24-879. M-793 PARCELO, 22 arov, sončna lega, primerno za počitniško hišo, blizu asfalta, prodam. Adrijanci 4. M-796 NOVOZGRAJENO POČITNIŠKO HIŠICO na Vaneči, kompletno opremljeno, z 10 ari vinograda, na lepi sončni legi, prodam. Gostilna Rajh, Bakovci. M-894 PARCELO V PANOVCIH prodam. ® od 19. do 21. ure: 24-611. M-888 HIŠO v III. fazi, s sadovnjakom in manjšim vinogradom, 5 km od Gornje Radgone (Ivanjševci), prodam. ® 74-027. GR-13856 KMEČKO HIŠO V ZG. KLJUČA-ROVCIH pri Ormožu, s 40 ari ohišni-ce, vodovod, elektrika, asfalt, možnost obrti ali kmečkega turizma, prodam Jožica Škrlec, Vičanci 23, 62274 Velika Nedelja. M-OP STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO, ZVONKO HORVAT, LJUTOMER, Kolodvorska 34, telefon: 069 81 700 • ureditev zemljišč • izkopi s prevozi • ureditev krajevnih cest • selitve gradbene mehanizacije HITRO IN KAKOVOSTNO! razno PRODAM KAKOVOSTNI SEMENSKI KROMPIR PRODAM. Bratonci I48 b, ® 4I 524. M-748 HIDRAVLIČNO STISKALNICO, 350 I, s podom, velikost 2,80 x 1,60 in štedilnik, 30.000 kalorij, vgradni, nov, prodam. ® (069) 73 091. M-754 MOŠKO KOLO SENIOR, nerabljeno, ugodno prodam. ® 48 017. M-757 ELEKTROMOTOR 5,5 KW in harmoniko, 120-basno, vse nerabljeno, ugodno prodam. Puconci 81. M-760 TELEVIZOR KAMAKRON, 51 cm, nov, originalno zapakiran, z garancijo prodam. Cena 6200,00 din. ® 24 236. M-769 PICE CAPRICCIOSA, PREKMURSKA, LOVSKA, SADNA GOSTILNA ŽELEZEN, BEZNOVCI vabi vsak četrtek, petek, soboto in nedeljo! STREŠNO OPEKO BIBER. rabljeno, na paletah, prodam. ® 22 021. M-770 TRISED, dvosed in enosed, raztegljiv v posteljo, prodam. Šafarič, Vrtna 6, v soboto in nedeljo. M-771 VINO, laški rizling, in domače rdeče vino prodam. ® 24 172. M-772 BARVNI TELEVIZOR, ekran 41, gu me Michelin s platišči, aluminijastimi, prodam. ® 23 937. M-779 KORUZO ZA SILAŽO prodam. Papič, Martjanci 58 e, ® 48 486. M-782 ŠMARNICO PRODAM. ® 76 210. M-785 BARVNI TELEVIZOR ISKRA, na daljinsko upravljanje, ugodno prodam. ® 26 072. M-792 POHIŠTVO ZA SPALNICO s francosko posteljo, staro dve leti, prodam. ® od 8. do 12. ure: 21 812. M-800 KORUZNO SILAŽO prodam. Mostje 76. LE-12901 KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK prodam. ® 75 757. M-703 OTROŠKO POSTELJICO Z VZMETNICO JOGI prodam. Gornji Slaveči 46, ® 78 309. M-851 BARVNI TV ORION 51, star eno leto, in termoakumulacijsko peč, 3 KW, prodam. ® 24 955. M-857 VRTNA FURNIRANA KRILA, 14. kosov, nova, prodam. Alojz Novak, Bakovci, Mlinska 12. M-859 POHIŠTVO ZA SPALNICO, nerabljeno, prodam. Naslov v upravi lista. M-866 VINO IZ LENDAVSKIH GORIC (za 20,00 din 1) in trajnožarno peč za centralno ogrevanje, novo, prodam. Turnišče, Pod logom 5. M-873 VELIKO STISKALNICO (prešo), antikvariat, prodam. Naslov v upravi lista. M-801 KORUZO ZA SILIRANJE ALI ZA ZRNJE prodam. ® 46 282. M-802 SOD, 2701, rabljen, prodam. ® 46 282. M-802 SUHO KORUZO, koruzo za silažo in groadje (jurka) prodam. Manjše posestvo s hišo dam v najem. Drago-tinci 16. M-809 PRALNI STROJ GORENJE in peč na olje prodam. Kidričeva 3, ® 26 710. M-910 PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE prodam. Graj, Gornja Bistrica 115. M-819 UNIVERZALNO CIRKULARKO MIO STANDARD in porodne bokse, rabljene, ugodno prodam. ® 74 726. M-822 TRAKTORSKE GUME BARUM 16.9-1428, 11,2-10-24, v parih, ugodno prodamo. Kianec, Selo 108. M-825 MOTOR ZA ZASTAVO 101 in druge rezervne dele prodam. ® 87 428. M-828 STREŠNO OPEKO, približno 240 m2, po zelo ugodni ceni prodam. Varstroj, Lendava, ® 23 497. M-833 PRIJATELJI KAKOVOSTNEGA VINA! Naprodaj 6001. ® 23 021. M-804 STRUŽNICO prodam po ugodni ceni. Ogled možen v soboto in nedeljo. Hodoš 69 a. M-846 KORUZO ZA SILAŽO, 12 arov, ugodno prodam. Dokležovje 133, Ščap. M-847 DVA SODA ZA VINO, rabljena, 300 I in 270 1, prodam. Juša Kramarja 15, M. Sobota. M-878 SUHE SMREKOVE DESKE, 3 mJ, 2,5 cin, prodam. Murska Sobota, Juša Kramarja 15. M-878 BOROVE DESKE, 2 cm, in otroško posteljico prodam. Cankarjeva 24. M-880 UTO (skedenj), 12 x 5,5 m, krito z opeko, prodam. Bratonci 88. M-881 STRIŽNO KOSILNICO BSK 2,5 BATUJE ugodno prodam. ® 23 038. M-883 PRIKOLICO ZA AVTO prodam po ugodni ceni. Lipa 74 a. M-885 ROČNO IZDELAN VELIKI KLOPOTEC prodam za 5.000,00 din. Janez Vrbnjak, Mezgovci, Tomaž pri Ormožu. M-OP Zaman je bil tvoj boj, .. nja, zaman vsi dnevi hudega bolezen je bila močnejša od - \r zo 1 ZAHVALA x 68. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil n mož, oče, stari oče, brat in tast JOŽE PAPIČ iz Sebeborec xnikom, Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorod počili n očif' in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih P .^jgpnu r moč in ga v tako velikem številu pospremili k z . sOžaU ku ter darovali vence in šopke, nam pa ,zr fed' Tik j” Posebej se zahvaljujemo g. župniku, pevcem za'°Sob gf0*’11 stavnici KS Majdi za ganljive besede slove Žalujoči: Vsi, ki smo ga imeli rad’ VESTNIK, 6- POKROVNO OPEKO, 230 JTW cirkularko prodam. © 871 0.IN-14435 DOMAČE ŽGANJE prodam. 1 J* mer. Stari trg 12 @ 81 113. 1443.1 štedilnik za etažno ce* ERALNO OGREVANJE, malo rabljen, ugodno prodam. Anton Lupša, Hrastje-Mota 78 c, Radenci. GR-13864 ELEKTRIČNI VILIČAR INDOS, H s polnilnikom, prodam. ® 74027- GR-13858 HOBI STROJ STANDARD OSfJEK (cirkularko, poravnalni priključki ra struženje, brušenje in mlin zadrobljt-nje zrnja) prodam. Cena po dogovoru. ® 062 20 729. V račun vzame® teličko od 90 do 100 kg. M-OP emajliramo kopalne kjWz materiali epoksi vseh odtenkov- A Po 15 uri: 069 69 152. M-842 IZDELUJEM REZERVOARJE « kurilno olje po naročilu. Cenekoil-11 renčne. ® 46 451. M-775 POSLOVNI PROSTOR V MLR’*.1 SOBOTI, primeren za čem. Ponudbe: Viktor Benko, Sotina 51, p. Rogašovci. M-777 IZDELUJEMO IN DOBAVLIAMO material ZA VSE VRS e OSTREŠJA. Za vgrajeni mater® zaračunavamo 33,5-odstotnega Pru metnega davka. ® 77 489. M-7«* MANJŠO DELAVNICO V BELJJ|’ C IH vzamem v najem. Naslov vuP vi lista. M-803 KMETOVALCI! . Menjam gume na ličkalnikih za zo. Valje snemite in jih « naslov: Stanko Praprotnik, (Krčevina), p. Ormož, 062 701 593 IN.14411 zaposlitve sodarj81 DVA IZUČENA ali P^Vf^orntaln^ zaposlim. Pri doseganj .in Ma-rezultatov dela OD 7.00 , —j )49 jan Maučec, sodarstvo, ^tl PRIUČENO z delnim znanjem nemsk 8^ s„te) dekle za pomoč v kuh J erje. H. mem v redno delovno RestaVraCJl, na in stanovanje vJ1’5'; M TOMI Portorož, ^066 752 IN KV NATAKARICO IN zaposlim. ® 42'°26- sOude|eZ^ v IŠČEM PARTNERJA s s° podjetju za trgovanje P Murski Soboti. * 46 ~ . rjCo sP NATAKARJA ali "^^er? .S mem v redno delovn ^36 stro Amadeus, Lendav“- LE-12905 sobe DOBRO SITUIRAN PAR. trebuje začasno stanovanje-na upravi lista pod DOBRO H- LO. M-850 , ..j »d- GARSONJERO V LJLB^VjJJ dam za predplačilo. ®o6‘ M-MM kupim' KS, TRAKTOR STEVR^o^oi ' Gornja Bistrica Razno PREKLIC! i izklicujem veljavnost z eji spričevala SŠCPU M. ge-goske smeri, izdanega 1^“ rut Topličanec, Lendava, 20. M-767 obveščam javnost, v palr Vendel in sin Ernest ' n'h Slaveč nista lastnika P „ jjote nepremičnin v D. Slavečih ‘ 3„ja f bitne kupce bom sodno P R-Gizela Kranjec, Dolnji M-806 PREKLIC! nriie^.j Preklicujem veljavnost opravljenem zaključnem i P.m lc izdanem na SCTPU za 1981/82. Marjan Riharjevo naselje 10. M-v Že sedem let v hladnem grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Ne mine ura, dan, ne noč, povsod v mislih si navzoča V SPOMIN 1. septembra je minilo sedem let, polnih žalosti, odkar me je zapustila moja draga žena Gizela Kučan iz Panovec ^oje življenje je za vedno ugasnilo. Ostala sta praznina in sPomin nate. V mojem srcu še živiš in boš živela do konca mo-u jih dni- nvala vsem, ki obiskujete njen prerani grob, ga krasite s cvetjem in na njem prižigate sveče. Žalujoči: mož Karel N SPOMIN 11. septembra bosta minili dve leti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek V rodni zemlji mirno spiš, a v naših srcih še živiš. Matija Rajbar iz Kuzme Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob. VSI NJEGOVI Solza bo tvoj grob rosila, dokler naju ne bo smrt združila. V SPOMIN 7. septembra minevata dve žalostni leti, odkar je po težki bolezni mirno zaspal naš ljubljeni mož, oče, stari oče in brat Karel Barabaš Čeprav te ni več med nami, v naših mislih in srcih še vedno živiš. Hvala vsem, ki se ga še spominjate in obiskujete njegov grob. Žalujoči: vsi, ki smo te imeli radi Kako je dom naš tih in prazen, odkoder več tebe ni, odšel si k večnemu počitku, zaprl za vedno si oči. ZAHVALA V 85. letu starosti nas je po krajši bolezni zapustil mož, oče, brat, dedek in pradedek Avgust Cigan iz Srednje Bistrice 4 ^kr tiem6?0 Se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate-d n znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, Hvalar°Va'' cvetJe >n 8a pospremili na njegovi zadnji poti. g- kaplanu za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornikom za poslovilne besede. žalujoči: žena Terezija, sin Martin in hčerka Marija z družinama, vnuki in pravnuki Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. Ne mine ura, dan in noč, med nami vedno si navzoč. V SPOMIN so minila štiri boleča leta, odkar nas je na tako na^in na svojem delovnem mestu zapustil naš dragi moz in oče Ivan Hozjan avtomehanik iz Crenšovec in Mih srcih6^02^611 te sPom*n nate *n prehuda je bolečina v sPatica f ’ da kdaj zamrla. Iz večnega in mnogo preranega ne obudita več ne naša bol ne klic naših src, ki ne nvala v morejo razumeti, da te ni več med nami. em, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu. $ "^ki žalosti: žena Ančka s hčerkama Janjo in Tadejo Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 47 letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi, dobri mož, oče, sin in brat Iran Godina iz Crenšovec Ulica OF 22 se *skreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, so-*Zrekr em’ znancem >n vsem, ki ste nam priskočili na Pok * so^a'ie> darovali vence in cvetje ter dragega vtliv delo jn°Jn'ka Pospremili na njegovi zadnji poti. Pra2n trpljenje tvoje je bilo življenje. Za teboj je ostala lak lna> v na^ih domovih in naših srcih so ostali sledo-hvala v* tvojih pridnih rok. IjiVj za oh 8' dekanu Francu Tementu za pogrebni obred, %b'^ede kte Gostinke ter govorniku Daniju K. za gan-^hirurjv odprtem grobu. Hvala tudi medicinskemu ^Sek ^iz i e®a ?ddelka iz Rakičana ter onkološkega oddel-“Pa Zab^l^ne za vso pomoč ob težki bolezni. vala pa še sestrama in bratoma ter njunima družinama. vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: vsi, ki smo te imeli radi 5e’*TEMBRA 1990 Minule skupne so poti, ostal nam je samo spomin na srečne dni, solza, žalost, bolečina te zbudila ni, tiha, mirna je gomila, kjer počivaš večno ti. V SPOMIN 8. septembra bosta minili dve leti, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče, dedek in brat Ignac Ozmec v Melinec Hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate sveče in prinašate cvetje na njegov grob. VSI NJEGOVI ZAHVALA V 78. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, tašča, stara mama in sestra Zlatica Lazar roj. Drvarič iz Dankovec Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem ostalim, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem žalostink ter predstavnici KS za ganljive besede ob grobu pokojnice. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: sinova z družinama in drugo sorodstvo Tiho, mirno si zaspal, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno si ostal. Ti dotrpela si, v spominih naših boš živela po srcu dobrem, ki si ga imela, daj Bog ti srečo večnosti. ZAHVALA V 89. letu starosti nas je za vedno zapustila Ema Kučan iz G. Petrovec 26 Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo dr. Kiršnerju in dr. Kepeju za večkratno pomoč, g. župniku Camplinu in Hriberniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem iz Gornjih Petrovec ter sosedom in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi Oh, kako boli, ko ljubi mož med nami več te ni, ostali so sledovi tvojih rok, katere cenil bo še pozni rod, ponosen, trden kakor skala, vso ljubezen iz sebe si nam dal. Za vse, prav vse ti še enkrat hvala! Oh, kako boli, ko tebe več med nami ni. V SPOMIN 7. oktobra 1990 mineva leto žalosti, odkar te ni več med nami Jože Prša iz Lutverec pri G. Radgoni Nesrečni smo, ker smo te izgubili, a ponosni, ker smo te imeli. Hvala ti! S cvetjem in plamenčki sveč pa ti želimo vračati tvojo ljubezen in dobroto. Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, prižigate sveče in darujete cvetje. ŽALUJOČI VSI TVOJI Solz za mano ne točite, le v srcih mene ohranite — raje mirno h grobu pristopite in molite ter večni mir in pokoj zaželite. ZAHVALA V 66. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, sin in brat Rudi Lilek upokojenec Radenske zborovodja in dolgoletni organist tišinske, radenske in nekdaj kapelske župnije Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in botrini, ki ste nam v teh zadnjih urah priskočili na pomoč in z nami sočustvovali. Prisrčna zahvala zdravstvenemu osebju KRG oddelku bolnišnice v Murski Soboti, kjer so mu v najtežjih dneh požrtvovalno lajšali bolečine. Hvala a dekanu in gospodom duhovnikom župnij Tišina, Radenci in Kapela za lep pogrebni obred. Posebej se zahvaljujemo g. du-H hovniku Janezu Gregorju za prisrčen poslovilni govor. u 1 pvcem cerkvenih zborov Tišine, Radenci in Kapela ter pevskemu zboru Radenske za odpete žalostinke, govornikom za po-Hvaia pev slovilne besede, društvu upokojencev Radenci in trobentaču za odigrano tišino. Zahvala tudi vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem, ki ste darovali vence, cvetje, šopke, za svete maše in nam izrekli ustna in pisna sožalja ter na kakršen koli način pomagali in našega očeta pospremili v tako lepem številu na njegovi zadnji poti. Radenci, 4. avgusta 1990 Globoko žalujoči: žena Ana, sin Zvonko in hčerka Dragica z družinama, mama, bratje, sestre in drugo sorodstvo Stran 19 v besedi in sliki Ljutomer________________ Slovesno ob 300-letnici cerkve Ljutomerska župnijska cerkev svetega Janeza Krstnika je v nedeljo slavila pomemben jubilej: 300-letnico obnove. Ta cerkev je leta 1688 pogorela in leta 1690 so jo obnovili. Ta jubilej so tudi dostojno proslavili. Že pred časom so v njej začeli obnavljati notranjost, predvsem so strokovnjaki osvežili stenske in stropne freske. Sveto mašo je imel ob somaševanju rojako^ in dekanijskih duhovnikov gospod pomožni škof dr. Jožef Smej iz Maribora. Po maši so predstavili tudi Zbornik župnije svetega Janeza Krstnika v Ljutomeru, ki je nadaljevanje knjige Frana Kovačiča: Ljutomer, zgodovina trga in sreza. V njej osem uglednih slovenskih zgodovinarjev, med njimi so tudi dr. Tone Ferenc, dr. Ivan Štuhec, dr. Jože Mlinarič, dr. Sergej Vrišer in drugi, predstavlja nekatere mejnike zgodovine ljutomerske cerkve, njen položaj pri razvoju mesta in pomen pri utrjevanju slovenstva v ljutomerski župniji. V kulturnem programu je sodeloval tudi ljutomerski oktet. Po predstavitvi zbornika so v Mojem domu (gre za učilnice za verouk) odprli tudi razstavo iz zgodovine ljutomerske župnije, ki jo je pripravil mag. Peter Klasinc iz Pokrajinskega arhiva Maribor. Na njej so prikazani pomembni dokumenti in slikovno gradivo. Najstarejši pisni dokument je iz leta 1410. Del razstave je dopolnjen tudi z gradivom iz župnijskega arhiva. D. L. SGP POMURJE 69000 Murska Sobota, ulica Štefana Kovača 10 UGODNA PONUDBA Vse vrste gradbenih del vam strokovno in kakovostno opravimo v najkrajšem času po zelo ugodnih cenah: zidanje, ometavanje, cementni estrihi, opaženje, strešne konstrukcije, betoniranje, pokrivanje, fasade, asfaltiranje ... Za vsa dela dajemo ustrezno jamstvo. Vse informacije v komercialnem sektorju podjetja. Velika trgovina BTC V Noršinski ulici v Murski Soboti nastaja ogromna diskontna trgovina z živili, gospodinjskimi potrebščinami in mešanim blagom, ki naj bi jo odprli najkasneje do 1. oktobra letos. Investitor te velike naložbe je Blagovno-transpor-tni center, ki je skupaj s soboško Mesno industrijo poskrbel za zares pomembno prireditev. V tej trgovini bodo namreč omogočali najcenejše nakupe raznega blaga po zelo konkurenčnih cenah. V enoti Javnih skladišč v Murski Soboti so prepričani, da bodo na ta način razbili monopol trgovske dejavnosti v soboški občini. še Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI Zažgal lastno hišo Začela se je meteorološka jesen, ki nam bo prinesla prenekatero neprijetnost na cesti. Jutranje megle že sedaj ovirajo promet, pridružile se jim bodo tudi spolzke in blatne ceste, pa tudi povečan promet, saj seje novo šolsko leto začelo. Vsem tem nevšečnostim se lahko izognemo le, če bomo na cesti pazili nase in na druge, še zlasti na otroke. Postalo ji je slabo 27. avgusta se je zgodila prometna nesreča pri Gančanih. Voznica osebnega avtomobila Antonija Pozderec iz Turnišča se je peljala iz Renkovec proti Gančanom. Pred naseljem Gančani ji je nenadoma postalo slabo. Zapeljala je v obcestni jarek in vozilo se je prevrnilo. Voznica se je hudo poškodovala. Vozila brez luči 30. avgusta se je zgodila prometna nesreča v Murščaku. Kolesarka Pavla Polak iz Murščaka se je v temi brez luči peljala po naselju. Spregledala je peško Darinko Jakšič iz Murščaka in se zaletela vanjo. Obe sta se poškodovali. Rop v soboškem parku 31. avgusta v popoldanskem času so Dejan Uzelac iz Subotice, sedaj stanujoč na Pušči, Vladimir Miloševič s Pušče in J. H. s Pušče v soboškem parku grobo zaustavili skupino štirih otrok iz M. Sobote in jih izsiljevali za denar in zlatnino. Ker jim otroci niso dali zahtevanega, so jim s silo odvzeli 415 dinarjev, zlato, srebrno in navadno verižico, vredne okoli 2000 dinarjev. Tatove je kmalu ujela milica. Miličnika opazila požar .1. septembra proti večeru je izbruhnil požar na stanovanjski hiši Alojza Kavčiča na Kapelskem Vrhu. V tem času sta bila na rednem obhodu miličnika oddelka milice v Vidmu ob Ščavnici. Opazila sta plamene v Kavčičevi hiši pohitela v njo in iz plamenov potegnila lastnika Alojza, ki je bil močno vinjen. Po gašenju je bil opravljen krimi-nalistično-tehnični ogled. Ugotovili so, daje Kavčič zaradi neurejenih družinskih razmer notranjost hiše polil z bencinom in jo zažgal. Kljub gašenju je zgorelo ostrešje hiše, pohištvo in druga oprema, vredna okoli 100 tisoč dinarjev. Delavci milice so Kavčiča izročili preiskovalnemu sodniku in ta je zanj odredil pripor. Zgorelo 700 bal sena in slame 1. septembra je strela zanetila požar na gospodarskem poslopju Janeza Cuga iz Doline. Zgorela je polovica gospodarskega poslopja, v njem pa 700 bal sena in slame, nekaj gradbenega materiala in kmetijskega orodja. Škoda znaša okoli 100 tisoč dinarjev. JD VLAK SE JE PRVIČ USTAVIL V nedeljo so imeli na Grlavi dovolj razlogov za praznovanje. Po 66 letih proge Ormož—Murska Sobota se je v tej vasici prvič ustavil vlak na postaji, kjer stoji napis Grlava. Seveda ta postja ni pomembna samo za Grlavo, saj gre v bistvu za dolgo strnjeno naseljeno območje, kjer so še vasi Šalinci in Krištanci. Prvič je vlak po tej progi peljal novembra 1924 in že takrat so krajani začeli zahtevati, da bi se ustavljal tudi na Grlavi. Leta 1940 jim je to skoraj uspelo, saj so od pristojnih železniških oblasti dobili dovoljenje za gradnjo postaje. Začeli so z deli, ki pa jih je prekinila vojna. Po vojni so nekako pozabili na postajo, do pred dvema letoma, ko je vodstvo krajevne skupnosti zopet začelo s pobudo o odprtju postaje. Po vseh zapletih jim je to končno le uspelo in v nedeljo so s krajšo slovesnostjo postajališče tudi odprli. Res je sicer, da ta postaja še ne izpolnjuje vseh zahtevanih pogojev (predvsem gre za zavarovanje železniškega prehoda), vendar bodo tudi to skušali opraviti. Pri uresničevanju jim je veliko pomagala tudi SO Ljutomer. Na slovni otvoritvi postaje so spregovorili Franc Kardinar, predsednik skupščine KS Grlava, Boris Huler, predstavnik ZGS, sekcija Pragersko, in Silvo Potočnik, podpredsednik Izvršnega sveta SO Ljutomer. Pripravili pa so tudi kulturni program z recitacijami in nastopom ljutomerskega pihalnega orkestra. D. L. Cesta Stogovci—Grabe V Krajevni skupnosti Stogovci v občini Gornja Radgona so v minulih letih uresničili vse naloge, ki so si jih zadali v referendumskem programu. Pripravljajo se že na sprejem novega krajevnega samoprispevka, saj se jim sedanji izteče 1. februarja 1991 in predsednik krajevne skupnosti Jože Zagorc je prepričan, da bodo tudi v prihodnjih petih letih s skupnimi močmi naredili veliko dobrega in koristnega. Ena zadnjih akcij, ki sojo uresničili po zaslugi nekaj prizadevnih občanov (priznanje si zasluži predvsem Alojz Celec), je asfaltiranje ceste Stogovci—Grabe. V nekaj mesecih so organizirali zbiralno akcijo, na pomoč pa so priskočili tudi celotna krajevna skupnost z 12 vasmi in podjetja, kjer so zapošleni vaščani, ali pa je ta cesta pomembna tudi za njihovo poslovanje. Največ so prispevali krajani, ki živijo ob cesti, torej iz Stogovec in Pogleda. 1350 metrov ceste in 200 metrov prevleke na starem asfaltu jim je asfaltiralo podjetje Cestar Varaždin, predračunska vrednost del pa je 750 tisoč dinarjev. bbp Med dobrimi letošnjimi pridelki je tudi tale paradižnik — mali velikan. Na njivi Terezije Forjan z Melinec se je zredil na 1,25 kg. In v čem je skrivnost Forjanove Trezike? Preprosto, ni je! Domača njiva (torej niti grede niso), domače seme in hlevski gnoj. Ekološko čista proizvodnja in malo ljubezni torej. O tem zadnjem smo prepričani, saj na isti njivi zori še veliko podobnih debeluhov. -an, foto: Abraham *" ' " ......... t 1 ... STROČJA VAS Nove veroučne učilnice Verouk so v Stročji vasi doslej poučevali v tamkajšnji kapelici, ki je ob križišču štirih cest, tako daje bil pouk moten, otroci pa v stalni nevarnosti. Pred časom so v krajevni skupnosti začeli s pobudo, da bi v prizidku osnovne šole v Stročji vasi obnovili prostore in v njih uredili veroučne učilnice. Letos jim je to tudi uspelo in v nedeljo so nove slovesno predali namenu. Številnim krajanom je najprej spregovoril gospod Trstenjak, član cerkvenega sveta in župnijski ključar. Po .nagovoru je ljutomerski župnik, gospod Izidor Veleberi, blagoslovil prostore, slovesnost pa so sklenili s sveto mašo. Novo šolsko leto bodo učenci že začeli v obnovljenih učilnicah. D. L. Mednarodni rally veteranov Štajerska 90 V Mariboru je Društvo ljubiteljev starih motornih vozil V TERAN organiziralo 17., 18. in 19. avgusta Mednarodni rep Na njem so sodelovali predstavniki Jugoslavije, Avstrije, ’ ZRN in Italije. Prijavljenih je bilo nad 100 tekmovalcev. Sodelovali so tudi Sobočani, in sicer: Vladimir JELE. puchom TF 250, letnik 1951, Laudvik HARI z gilero 15«=-tnik 1956, Jože GOMBOŠI z motorjem DKW 125, letnik in Edo BERDEN s puchom 125, letnik 1947. Posebnost prireditve je bil Marijan STRES z kamionom at 15 T, letnik 1911, ki je bil tudi najstarejše vozilo. . ka* Naslednje srečanje bo 15. 9. 1990 v Radljah ob Dravi, mor so vabljeni vsi ljubitelji starih motornih vozil. _upi Edo BERDEN na štartu s puchom 125, letnik do jeklenega konjička ne more vzeti nihče.« H« I!!l ie njeg°va saj je 1 Ludvik HARI je bil ob prihodu na cilj zadovoljen, gilera vzdržala 157 km dolgo preiskušnjo. Vladimir JELEN in Jože GOMBOŠI štartom še zadnje »Antenska« šola m V Elradu si prizadevajo, da bi bila oprema za izbral1. programov v času razmaha kabelske televizije pravil” sablJa stavljena, zato so se odločili tudi za posebno obliko uri tiste, ki jih to zanima. Gre torej za antensko šolo, k> । vska 7^ nji teden v septembru. Organizacijo je prevzela D® j stroko^jik° Gornja Radgona, sodelovali pa bodo predvsem Elr”d° t0 jol° za teorijo in prakso satelitske televizije. Kaže, daj« z (W zanimanje.« Dragi šolarju^ Morda ste v teh prvih dneh novega šolskega ic‘ j0 Up1' na dopisovanje za rubriko Križemkražem po šola , novR^jc tnih počitnicah spet odpiramo za vas, za vaše se, risbe, fotografije ... Ce drugega ne, nam lan . obči**® šolsko glasilo, tako kot so to storili te dni taborn1 ska Sobota, ki so bili na taborjenju ob Bukovnts $ pak vsega tega ne jemljite, kot da je to vaša “o<-j|jCo z« Sodelujte tisti, ki vas dopisovanje veseli, ki *mat.e zo