j Izhaja vsako nedeljo. Tekstni del za Slovenijo j v slovenskem, za ostale jugoslovanske pokra-: «■■■■■ jine v srbohrvaškem narečju. ■■■■*■
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠTEV. 3/1. TELEFON ŠT. 174.
Razpošilja se menjaje brezplačno po vsej Jugoslaviji in v inozemstvo. Naročnina za stalne prejemnike letno K 24'—. Inserat! po posebnem ceniku.
ŠTEV. 6.
LJUBLJANA. DNE 13. FEBRUARJA 1931
LETO IH.
Vsebina 6. številke: Članki: Drugi mednarodni velesejm v Pragi od 28. februarja do 8. marca 1921. — Potrebe nase obrti.
— Narodno gospodarstvo. — Iz malega raste veliko. (Povest. — Dalje.) — Cene zadnjega tedna. — Novoustanovljena podjetja.
Trgovina čevljev (cipela) h
in čevljarskih potrebščin na drobno in debelo. B
Matija Trebar, Ljubljana, Sv. Petra c. 6 I
Telefon št. 539.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■[■■■■■S
Čitajte naš tednik!
Večja množina
tehnične
MASTI
l%lla,llla za milarne, svečarne etc,
na
prodaj.
Vprašanja nasloviti pod „Mast“ na upravo lista.
\ t'ev 1	' j s n Mii M u	u i ' H : i
Im	;	n	i •i j HiU	:< H U S 1 ■'Ui,:
Sit!	i!U i! ;u	! li !!i'
Drugi mednarodni velesejm v Pragi od 28. februarja do 8. marca 1921.
(Dalje.)
Da bo drugi mednarodni velesejm v Pragi vzbudili interes cele srednje Evrope sledi iz Statistike jesenskega vzorčnega sejma, na katerem je sodelovalo 2538 razstav,Iteljev iz celega sveta. Kupcev je bilo okrog 110.000, drugih posestnikov .preko 1 milijon. Poleg hotelov ue stavbeni urad praškega vzorčnega velesejma pripravil š; 0577 privatnih stanovanj, za časa sejma je bilo prodanega blaga v vrednosti od 1,253.129.150 čeških kron. Iz Jugoslavije in Dunaja so prišli p ;-sdbm vlaki, ravnotako je bi! posct iz drugih d; žav itavanireden.
Ob priliki praškega sejma se je vršilo 22 kongresov od različnih obrtnih in trgovskih ko'-poraciij vseh vrst.
Velesejmi se ne morejo oživotvoriti tam, kjer ni zato naravnih geografičmh in gospodarskih predpogojev.
Že prvi velesejm vPragi je pokazal, da taki predpogoji tukaj obstojajo in da je uspeh za bodočnost s tem zajamčen.
Eden dokaz naj nam danes izadostuje:	Če-
prav doslej ni delala uprava sejma še nobene propagande, je prišla za pomladanski sejm ž.c tolika množina prijav, da je večji del izložbene površine tako za domače kakor tuje izloži tel j e že zia/seden.
In vendar je slednjim znano, da je pri opazovanju svetovnega trga, ko se vsaka država ščiti z različnimi uvoznimi predpisi, njihova udeležba na vzorčnem trgu samo priprava za čase bodoče svobodne trgovine in svobodne mednarodne konkurence.
Položaj pražkega vzorčnega sejma je nekaj izvanrednega. Na svetu ni nobenega drugega mesta, neizitzemši niti Lipsko s svojo stoletno tradicijo sejmov, ki bi se moglo ipostalviti s takimi izložbenimi lokali, kakor jih ima Praga od dolgih le sem v historijskem, lepem, naravnem perivoju nekdanjega kraljevskega Gaja. Moiv-mentalne zgradbe, dragocene v arhitektonskem oziru, industrijska m strojna dvorana železne konstrukcije, dvek amen eni palače, en betonski paviljon in cela vrsta lesenih paviljonov, restav-ranti, administrativne zgradbe s poštnimi uradi itd. sestavljajo popolno celoto na prostoru >d 20.000 kvadratnih metrov pokrite površine m ogrolmm še ne izgrajenim arealom od 80.000 kvadratnih metrov. Do izložbenih stavb vodi
EKSP0RTERJI
žita, vina, živine, mesnih izdelkov, suhih sliv, lesa, olja, ribjih kon-serv i. t. d. i. t. d.
ne po zabite
naročiti takoj inserata v eksportni številki
„JUGOSLOVANSKE BORZE“
ki izide 28. febr.v Pragi.
„CHOCOLAT IMPERIAL“
Vodstvo tovarne čokolade in likerjev od trapistov, Rajhenburg ob Savi, priporoča svoje proizvode v različnih oblikah.
Milan Pugelj: Naša leta/
Znani pripovednik Pugelj je izdal v samozaložbi pod gorenjim naslovom izbor svojih novel. Knjiga obsega nad 11 tiskanih pol ter stane kupljena pri avtorju 28 kron, z ovojem in poštnino 1 K 50 v več. Naroča se pri pisatelju, LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠT. 7 II.
REKLAMNE ZNAMKE IN ETIKETE ZA OVOJNINO
v modernem slogu oskrbi
„Moma" Ljubljana, Kongresni Irg 3
Kompletna
pralnica
in likalnica
vsi stroji v najboljšem stanju.
se proda.
Pripravno za samostojno obrt ali pa velik hotel. — Ponudbe pod „Pralnica“ na upravo tega lista.
Trgovci I POZOR! Trafikanti!
Cigaretni papir, stročnice vseh vrst, pis. papir, kremo, ličilo, vazelina, riževe ribarice, konjske ščetke, nogavice, rokavice, s viter j e, šale, žabce, sukanec, bombaž vseh znamk, vezalke, sesalke, plavilo, ter vse galanterijsko blago, kupite najceneje in po konkurenčnih cenah pri tvrdki
0*ti![liliLLiiibliiiiiUi.P6t[a[Jl.
Nezlomljivi glavniki
elegantni, lahki kot pero, nezgorljivi. Konkurenčne cene!
Bogata izbira barv.
Predno kupite drugje, zahtevajte v Vašem lastnem interesu najprvo neobvezno ponudbo pri
Leipzig. Kammfabrik Ktias& Co.
Leipzig-Eu., Schiebestraße 13 (Deutschland).
Lesene žeblje za čevljarje
(drvene čavlje za postolare)
izradjuje Tvornica drvenih čavlja,
Ivan Mg ml., Tacen pod Šmarno goro pri Ljubljani.
železniška praga. Na ta način bo hitra orijentacija in pregled celest «zloženega materijala kar najboljše omogočen.
Od mesta pa do izložbe se pride s cestno železnico v 15 minutah.	,
Praški vzorčni trg bo nudil dovolj možnost! ponudbe blaga vsake vrste najveajim pod «zeljem.
Sej insko poduzeti e samo je mednarodno m pni-rejtijez a vise narodnosti spomladi mesteca marca . in jeseni meseca septembra po en vele-sejm.
Ce/Li sejm je organiziran v 18 sekcij, ki j in bomo iprinesli prihodnjič.
Vsakdo, ki si v inozemstvu pri konzulati,! hi zastopnikih velesejana Cehoslav-aßke, pri trgovskih zibornicah, gremijih, bankah in posojilnicah ,preskrbi znak kupca, se mu izroči istodobno legitimacija za kupce rn trgovski •inifonrnacijsk,! i'ornnilar. V Ljubljani dobite najboljše informacije pri aniomčni ekspediciji Al. Matelič, Kongresni trg štev. 3., kjer se dobe železniške legitimacije za polovično vožnjo, znake, ki služijo namesto vstopnic za prost vstop k vsem prireditvam razstave 'ter nakaznice za stanovanja proti pred pisani enkratni taksi č eh o sl o vaških kron 30.
„Jugoslovanska borza“ se pošilja brezplačno, ker se vzdržuje iz dohodkov inseratov, kateri pa imajo vsled tega veliko večji uspeh kakor v listih, ki so navezani le na krog plačujočih naročnikov.
Potrebe naše obrti.
Z ozirom na nastalo poslovno krizo v krojaškem obrtu, ravnotako na nepravično razdelitev velikih davčnih bremen, s katerimi so zadeti v Prvi vrsti mali obrtniki, so izdelali na zadnjem sestanku krojaških obrtnikov sledečo resolucijo beograjski vladi:
Krojaški obrt je prešel zadnji čas v težko krizo in se radi tega nahaja veliko število obrtnikov v obupni borbi.
Prerezane dosedanje gospodarske vezi, tež-koče v izmenjavanju blaga med državami, ki so doslej sestavljale' eno gospodarsko področje, va-1 Ut ar n e težtooče pni nabavi blaga iz zemelj tzv. dobre valute, pogrešena gospodarska politika vlade v regulaciji izvoza in uvoza,1 stalno ostajanje cen živil, ki jih ima naša zemlja v izobilju, izvanredno nagromadenje bančnega kapitala na vseh poljih produkcije in trgovine, veliki davki, ki gredo preko meja materijalne zmožnosti obrtnika, 'Vse to je spravilo krojača - obrtnika v. težak, obupen položaj, ki zahteva hitro in izdatno pomoč od države.
Saniranje položaja domačega obrta ne more biti enodnevni posel, ampak zahteva veliko zakonodajno reformno delo in organizacija obrtnikov samih.
Kot naj večje (potrebe za saniranje sedanph težkih razmer domačega obrta smatra resolucija sledeče:
1.	Znatno znižanje carine za materijal, ki .-,5 mora uvažati iz tujine, zvišanje carine za nekatere gotove izdelke.
2.	Da se onemogoči tihotapstvo gotosiiih delkbv, ki se sedaj vrši v neverjetnih dimenzijah od prebrisanih zakotnih trgovčičev na šk t-do domačega obrta in države, ki gubi-na ta način več milijonov na carini, zahteva resolucija, da se na obmejnih carinam ah namestijo strokov-
OST- EXPORT
Organ für den :::: Waren - Austausch zwischen Mittel -und Ost - Europa
List za izmenjavo blaga med srednjo in vzhodno Evropo :: :: :: ::
Razširjen po Finski, Poljski, Čehoslo-vaški, Rumuniji, Bulgariji, Jugoslaviji,
izhaja v Berlina.
Zastopstvo: finončna ekspedicija AL MATELIČ, Ljubljana,
Kongresni trg 3.
Priporoča se tvrdka
JOSIP PETEUI.
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
Tovarniška zaloga šivalnih strojev, za rodbinsko in obrtno rabo, na veliko in malo, posamezni deli za vse sisteme, olje igle in deli koles.
Otroški! punčke
se sprejemajo
v popravilo.
Naslov v upravi
M. Vrhovec,
Beograd
agentura, komisija, prevzema zastopstva in posredovanja.
Štora d- 7‘ °-z-
Št. Vid nad Ljubljano
tovarna za gardine, bonfams, posteljna pregrinjala, zavese za kavarne in hotete iz tula, ripsa, entamina, kongresa, platna i. t. d.
Delavnica za glasbene instrumente
I,
[ßlje, Gosposka ulica 38
Edina izdelovalnica glasbeeih instrumentov v Jugoslaviji.
„Montanistische Rundschau* „Tagl. Mont an- Beri ch te * „Petroleum“
„Die Rohölindustrie“
„Tfigl. Berichte über die Petroleumindustrie“ „Zeitschriit für Eis- und Kälte-Industrie“
„Berg- u Hüttenmännisches Jahrbuch“
„Jahrbuch d. Techn. Zeitschriften Literatur“
lahko naročite v
Anončni ekspediciji Al. Matelič, Ljubljana,
Kongresni trg 3.
Cbb pasjaimbema
o II. Mel)yHapo,zmoM BBJie-Bamapy y Ilparn
raeae Bomse, BHayna, exana h t. a. aaje AnoHiHa eKcneammja AJI. MATE/I1TR, Jby6a>aHa, Kourpecna rpr 3.
Stran 8.
Štev. 6.
JUQOSLOVANS KA BORZA
Ribje olje
pristno norveško, sveže, na drobno in debelo. — Naročila na upravo lista.
Me im* in liaismisijslie trata U 5SJGSSS3J vseli vrst razpela
tovarna gonilnih jermen
Scfaultz & Kaplan, Fulda (Deutschland).
Istotam se sprejmejo ludi izvežbani zastopniki.
Svet je velik
\
zato je potrebno, posebno za TRGOVCA da ga pozna! Najlepša prilika se nudi vsem o priliki II. mednarodnega velesejma vzorcev v Pragi dne 28. II.
Strokovni register v vseh vzhodnoevropskih jezikih priobčeval se bode v
„O ST -EKSPORTU“
listu za izmeno blaga med srednjo in vzhodno Evropo. 12 kratna mesečna objava v 7 jezikih stane nem. M. 504.— Naročila sprejema Anončna ekspedicija Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Velepodjetje išče
KNJIGOVODJO
KORESPONDENTA
(slovensko, hrvatsko, nemško)
BLAGAJNIKA
za takoj, nastop. Upoštevajo se le prvovrstne samostoj. moči.*) Sprejme se tudi proti dobri plači perfektna steno-grafinja in strojepiska. Ponudbe s kratkim življenjepisom in navedbo željene plače pod „SAH“ pa upravo.
*) Prednost absolventi trg. akademij, samci.
EKSPORTERI
žita, vina, marve, mesnih proizvoda, suhih šljiva, drva, ulja, ribjih konserva i. t. d. i. t. d.
ne zaboravite
naručiti odmah inserat u eksportnom broju
„JUGOSLAVENSKE BURZE“
koji će izaći 28. februara 1921 u Pragi.
no sposobni uradniki, ki bodo kos različnim ma-hinojciijam tiihdpa/pcev in ki bodo tako blago konfiscirali v korbt dibžave.
3.	Davki naj se pobirajo ne v ipiovočanih postavkah za prošla leta, ampak v vsotah, kti so bile razpisane že pred uredbo o državnem budžet n za 'leto 1920/21.
4.	Obdavčenje naj se vrši vnaprej na ta način, da se ii važ ujejo zivil jenski bi gospodarstvi odnašaj i obrtnikov.
5.	Revizija davka na vojne dobičke na ta način, da se od davka osvobodi gotovi minimum, •ki ga je treba dotočiti iz oziram na današnje stroške vzdrževanja .in poslovne režije a dotaknit, da se ustavi nadailjno pobiranje davkov.
Večji dol krojačev - obrtnikov, posebno onih z malimi obrati, je obremenjen ipo tukajšnjem finančnem ravnateljstvu z davki -na vojni dobiček, tudi za ona lota njihovega službovanja v vojni. Navzlic dokazom finančno ravnateljstvo izterjava horendme vsote od siromašnih obrtnikov.
6.	Stroga izvedba ,postojećih zakonov o pravu izvrševanja obrti in trgovine v interesu zaščite domačega obrta im domačih obrtnikov, da ne bodo slednji izpostavljeni izgubam prizadetim jiim od špekulantov in nestrokovnjakov.
7.	Pomoč malic obrti s strani države s n-na-nčn-ito krediti za nabavo materijala. To je treba ukreniti preko obrtniških orgamzivij, odnosno nabavnih obrtniških zadrug.
B5H—BPWH—WMWMUMUWIWMP—jWHflWPWWWl
Inserat! v „Jugoslovanski borzi“ imajo vedno najboljši uspeh ter zaležejo najmanj toliko, kakor da bi oglaševali v dveh drugih listih.
Narodno gospodarstvo.
DOMAČA TRGOVINA.
Lesni izvoz iz Jugoslavije. Pri -izvozu našega lesa razlikujemo prvič za izvoz pripraven les na trgovskih skladiščih v vrednosti od več milijard drugič les, ki raste še v šiirrtih gozdovih. Za les pod točko 1. so potrebne mere, ki so neodložljive in prihajaj o v prvi vrsti do izraza ,v ureditvi -prometa in zražanju tarifnih in carinskih /pristojbin
OBRTNA BANKA
Preskrbuje nakup in prodajo vsakovrstnih vrednostnih papir ev, deviz in valut. — Vnov-čuje kupone in izžrebane vrednostne papirje. — Preskrbuje nakazila in inkasso na vsa tu- in inozemska bančna tržišča. — Daje predu'me (posojila) na vrednostne papirje. — Eskomptuje in vnovČuje menice. — Spreiema denarne vloge na tekoči račun ali pa na čekovni promet. — Hrani in oskrbuje vrednostne papirje, reviduje številke. — Dovoljuje vsakovrstne kredite. — FINANCIRANJE OBRTNIH PODJETIJ.
Ljubljana, Kongresni trg 4 : Tel. 508
Niže cijene, dok traje sadanja zaliha!
vrlo rastezljive marke SOKOL, bolje od gumijevih! - Cijena po komadu njem. M —‘45, —-50, — 55, — 60: nadalje nudjam moje podveza če marke „T VAJNE“, ukusno izradjene, od najbolje glasovirske žice, koji potpuno nadoknadjuju gumijeve (mnogobrojne zahvale!); cijena po paru 10 ram široke počinjene M 1"40, pomjedene M 1*50, posrebrene M 2’10, počrnjene M 170. Uzorke samo uz unapred poslani novac pridodavši M V— za poštarinu.
Traže se prodavači i zastupnici!
Plativo kroz „Dresdener Handelsbank“ Dresden ili kroz Postscheckkonto Berlin N. W. 7 k. 83542.
Ivan Babič, Berlin 0.34.
Memeler Strasse 76/1. v.
Trgovina z urami in zlatnino F. ČUDEN, Ljubljana, Prešernova ul. 1.
Proda se vsled pomanjkanja obratnega kapitala
za izvožen les, da moremo vsaj nekoliko uspet; v konkurenci na domačem m tujem trgu. Da sc ta konkurenca .z uspehom vzdrži tudi v bodočnosti so potrebne še nadailjne uredbe za les, ki h n bo -treba še izdelati. Tc so: Izgraditev potrebnih prometnih sredstev, da /prevoz ne pogoltne prevelikega dela produkcijske cene in uvedbo samouprave, to ie: izdelava po lastniku .go-zda samem, da se gozdna trgovina osvobodi neugodnega balasta in se s tem poceni produkcijska cena. a država se do nekod regresira za -izgubo pri nižji tarifi in carini. Kakor piše »Jugoslovanska Suma« (Ma-hinovič »Štok oči izvoz našeg drve ta?«), je. treba za izvedbo teh odredb in reform sodelovanja ministra gozdov in rud, ki mora uveniti o ttih potrebah svoje ministrske kolege in to v prvi vrsti finančnega ministra in ministra prometa, .ravno tako pa ge potrebno sodelovanje gozdarskih društev in ostalih gozdarskih in industrijskih družb.
IZVOZNA IN UVOZNA TRGOVINA.
Izvoz lesa iz Jugoslavije. Vlada je izdelala načrt, po katerem se. bo uravnal izvoz lesa iz Jugoslavije. Ko se bodo uravnale izvozne carino,
premogovnik
v začetnem obratu z obširnimi prosto-sledi za K 150.000'— Sprejme se tudi družabnika. — Dopisi resnih kupcev se prosijo pod „velika bodočnost“ na upravo lista.
Vsakovrstne
Meioolntloii!!
slamnate torbice (cekarje) pred« pražnlke | vse različne slamnate Izdelke priporoča gospodom trgovcem In cenjenemu občinstvu v obilno naročbo
FRANJO CERAR,
tvornica slamnatih In volnenih klobukov v Stobn, pošta Domžale pri Ljubljani.
Inserate
za vse
tuzemske in inozemske časopise
sprejema
Anončna expedicija Al. Matelič,
Ljubljana, Kongresni trg 3.
■
E Domača tvrdka.
E
Solidne cene.
Ljubljana
Prešernova ulica 9. i
S
s
Itajnovejši kroji. Točna postrežba, j
Velika izbira izgotovljene
obleke
vseh vrst za gospode, dame in otroke. Zaloga vsakovrstnega
blaga
za molke obleke, površnike in suknje, dalje
vata
za krojače v kosih in na metre.
Od kakovosti
zato zavračajte Vse potvorbe in plagijate ter zahtevajte v drogerijah
I
ustne vode je odvisno
ZDRAVJE
ZOB
EDINO
IM&*8368g!SiSB«®a8®»l
U METU-PLAKATE' REKLAMHE-RI/BE-OmUTKE-VAR/IV-ZHAMKE/IMEMA-DI' PLOHE- MODERNO' OVOJNINO-ETIKETE 1 KLIŠEJ E-OJERBI' '
•AEQMA*
UUBU&NA
KONČAR E/N KTRG^.
in znižali železniški tarifi, se ho izvažalo letno za 4 milijarde fesa iz naše države.
Izvoz ovsa dovoljen. Ministrski svet je do-volil izvorz S000 vagonov ovsa. Mnogo koristi od tega ne bo, ker so cene ovsa pri nas previsoke.
Bolgarski izvoz v Italijo. Preteklo leto je Bolgarska izvozila v Italijo blaga v vrednosti 145 milijonov levov, od tega največ rožnega olja.
Izvoz iz Zjedinjenlh držav S. A. L. 1920. se je izvozilo iz Zedinjenjih držav blaga v vrednosti 8.228.000.000 dolarjev, uvoz je iznašal 5 milijard
279.100.000	dolarjev. Amerika je poleg Anglije in Japonske . edina v trgovski bilanci aktivna država.
Izvoz lesa iz naše države. Službeni statistični izkaz o inozemski lesni trgovini v prvih devetih mesecih I. 1920. izkazuje, da je bilo v tem času izvoženega gradbenega lesa, lesa za gorivo, tanina in drugih lesnih iproizvodov v vrednosti 293,528.975 dinarjev. Radi primere navajamo skupno vrednost istočasno izvoženega žita in moke, ki iznaša 151,649.117 dinarjev. Celokupni izvoz v tem času iznaša 710,454.105 dinarjev. Na gozdarstvo in lesno industrijo 'Odpade torej 41 % vrednosti vsega izvoza.
Najboljši poznavalci naše lesne industrije računajo, da ie ob podpori vlade mogoče .izvoziti, če sc pri tem racijonalno dela, 1,600.000 do
1.700.000	m3 gradbenega lesa, kar reprezentira 900 milijonov dinarjev. Tanina bi bilo mogoče izvesti 3000 vagonov v vrednosti 150 milijonov dinarjev. - Železniški pragi, les za gorivo, oglje in drugo bi prineslo tujih obveznosti v našo dr-žavo v vrednosti 150 do 300 milijonov dinarjev.
FINANCE.
Filijalka Narodne Banke SHS v Nišu. Delegat glavnega odbora Narodne Banke SHS g. Mata Jovanovič je odpotoval v Niš v svrho ustanovitve filiialkc Narodnc banke v Nišu.
Povišanje obrestne mere na Madžarskem. Dosedanja obrestna mera na Madžarskem je znašala 1 In pol odstotka in sc poviša sedaj na 3 odstotke.
POLJEDELSTVO.
Sadjarsko društvo za Slovenijo.
Pripravljalni odbor Sadjarskega društva zi Slovenijo ie s predpripravami za ustanovni občni ; bor gotov. Vršil se bo v Ljubljani dne 20. febr. t. L v posvetovalni dvorani poverjeništva za kmetijstvo (Marjanišče). Začetek točno ob pol dese ti! i dopoldne. Vabljeni so vsi interesenti, da se tega občnega zbora udeležijo v polnem številu. Kdor zaradi oddaljenosti in draginje ne more priti, naj do 20. februarja pismeno priglasi svoj .'•fistop na naslov: M. Humek, Ljubljana, Linhartova ul. št. 12. Na občnem zboru se bo obravnavalo tudi vprašanje društvenega glasila »Slovenskega sadjarja«.
Sadjarstvo v Sloveniji je važna kmetijska panoga. Nekaterim pokrajinam Slovenije je sadje poglavitni (pridelek. Primerna sadjarska strokovni organizacija bo s pomočjo vlade najbolje zastopala .in uveljavljala sadjarstvo zadevajoče interese. Potrebat ake strokovne združitve se je posebno poVdarjala o priliki sadjarske enkete pri vladi.
Produkcija olja. Po izkazih iz dalmatinskih krajev ho to leto prineslo lep pridelek olivnega olja. Računajo, da ga bo ostalo okrog 100 vagonov za izvoz. Cena olju je 40—44 K za kg.
Nova velika tvornica soda vode v Zagrebu. 1. hrvaška zadruga malih prodajalcev soda vode namerava v najkrajšem času zgraditi veliko tovarno, ki bo izdelavala sodo vodo.
EKCHOPTEPM1	EKCnOPTEPH!
II.
METbVHAPOUHH BEJIEBAIHAP Y nPAFH
oä 28. cj)e6pyapa no 8. Mapxa 1921.
X cnopaaviiy ca pabhete-ibcthom II. MetjynapoAHor BeJieBamapa y lipani HBnajeMO HELUKO-tUPAHL^yCKM EKCnOPTHM BPOJ »JVfOCJlABEH-CKE 5YP3E«
y 50.000 npHMepaKa,
koJh h e ce BESIUIATHO paBAaBani iioceTHHHHMa BeJieBamapa y Ilparn.
Homio he Taj Bamap noccTiiTH TproBUjH pejior CBcra, Hajyro/iimja je npHjiHita, nairni eKcnopiepH n hm-nopiepii traljy Bese ca HSBamuM cbg-tom. 6iiJio sa npoflajy h jih naKyn.
klHcepaTM y noueHyroM eKcnopr-HOM 6pojy finhe ofl Hajaehe BawHocrM!
SEZNANITE
se z zunanjim svetom, ter obiščite II. mednarodni velesejm vzorcev v Pragi od 28. II. do 8. III. 1921.
raaožiije strojBol ratno pitanje (ritiuoti) poleni neiz-rabijlve, dakle nikada nado-injetfkapotreiiiie tlaki, plotte
Zalitleeajta cjenik i merki razoivrtfliia tlika
Glavno zastnpsm za djelu kraljevlBi ffi
GMEE hü. 10
8
1
8
8
8
■
Nova tvornica čošliov v Zagrebu. V Zagrebu se snuje tretja tvornica čeSljev v naši državi. Delavstvo se angažira iz Slovenije, kjer jc ta o-brt dosti razvita.
PROMET.
Odkup Južne železnice. V Zagrebu se je sestavila komisija strokovnjakov, ki sc napoti na Dunaj, da se tam pogaja o odkupu dela južne železnice, ki teče po našem »zemlju.
SVETUJEMO
Vam, da v lastnem interesu takoj naročite inserat za
eksportno številko
„Jugoslovanske borze“, ki izide ob priliki otvoritve
II. mednarodnega velesejma v Pragi.
CARICA. DAVKI IN MONOPOLI.
REFORMA DAVČNE SLUŽBE.
»Naš Glas« prinaša od g. F. Pirkmayerja davčnega kontrolorja iz Slovenske Bistrice, pod zigoirajšnjtm naslovom zanimiv članek iz -katerega posnemamo sledeče:
Reforma davčne 'službe sc mora »vršiti na ta način, da pridemo iz istarok-opitnih avstrijskih komiipoiniiraiiih zakonov in naredb k novim zakonom, ki so .primerni novemu življenju. Dobre av-ströske zakone bomo pridržali. Izenačenje posebno davčnih zakonov se ne more izvršiti čez noč. Nujna potueba jc, da se poprej e drugi upravni zakoni, ki dostikrat tvorijo podlago za odmero davkov ozir. pristojbin izenačijo. Tako ie n. pr. važen trgovski zakon pri odmeri kotkovin
ki drugih pristojbin, vse take stvari se morajo upoštevati in -oni, ki trdijo, da bi sc davki že lahko izenačili, nimajo -pojma o ustroju davčnega aparata. Ne more sc «peljati -samo na eno vrsto davk-a- kar bi bilo najenostavnejše. Upeljavo dveh vrst realnega in osebnega davka, zahteva praktično življenje. Realni davek bi vseboval zemljani no, razredovino in najmaniino v oni vsoti, -osebni ra običajno pridob-nlno, dohodnino, plačatino, reniimi-no toifaj ono -kar -pride iz -osebnih prejemkov ati virov.	,
Dokler se pa to ne izvrši, -naj se davki tako i..y ri-ole, da bode samo ena postavka tvorila državni davek.
Čemu je treba zopet raznih -pribitko-v, ki ne govorijo - o drugem, kot o drža vnem davku?
Ako si pogledamo natančneje člen 145. finančnega zakona za leto 1920/21., vidimo, da za-cctil.ia zopet z zastarelimi vojnimi nar-edbami, kt samo davčno službo otežujejo. — Zemljarina sc odmeri brez kakršnegakoli popusta z 20% davčne podlage, katera se zviša na trikratni katastrski čisti donos. Od te tako odmerjene zenrlja-rfne se pobira namesto dosedanjega vojnega pribitka (so%) in namesto deželne doklade (55, 70 "n 80%) edi-fstvani državni pribitek z 150%. Od s trikratnega katastrskega čistega donosa odmeri se tudi 2% ■meleracijski -prispevek. — Tomaj imamo zopet le pribitke in -prispevke.
Državni davek se naj računi s 156% a'i še z nižjim odstotkom od dosedanjega čistega donosa.
S tem odpade državi pribitek in meloracijski prispevek. Skupni državni davek' naj velja za do-kladno podlago in mislim, da je s tem davčnim uradom v vsakem oziru ustreženo, zlasti ker bi računali doklade z m-ain-jšiirm odstotki, bi bito delo ko-Vikar toliko -olajšamo.
Ker velja za zemlia-ri-n-o, naj velja tudi za hišno razredovi-mo. Tudi tukaj imamo po novem finančnem zakonu ed-in-s-tveni -državni pribitek 70 ‘ odstotkov' - izjema mesto Ljubljana 60 odstotkov" tudi tukaj naj tvori skupni državni davek podlago.	i
Razveljavi se naj drugi del § 3. štev. 5. postave z dne 28. decembra 19! 1 štev. 242. drž zač:, o -davčnih olajšavah -pri hišah I. do XII. Fiišao raizredo-vi-nskega tarifa, ker nudi ta del davkov plače vale em, ki -pridejo po zgoraj navedeni p-ostavi v poštev le malenkostno olajšavo, davčnim" uradom pa ogromno dela.
Hišna na-jmaritia maj se odmeri z gotovi n odsto-tkom doigo-viorjen-e kostna te hišne najemnine brez vsakega -nadaljnega popusta. Davčni postavki -za hišno najmar-ino, ki veljajo za nove hiše po tar. A, B in C zakona :z dne 28. decembra 1911. drž. zak. št. 242. naj -odpadejo.
-Pri idbčn-i p-ridobnini naj se uvede novi prl-dobniuski tarif brez vsakega pribitka in odbitka ne oziraje se na kontingent ali nekontingent. Kontingent maj se sploh opusti.
DROBNE GOSPODARSKE VESTI.
Sirarski tečaj. Poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani je priredilo v času od 14. februarja do 12. marca sirarski tečaj, v mlekarni Vodice na "Gorenjskem. Pouk: Dopoldan praktično vežbanlc. popoldan teoretično predavanje. Število učencev jo omejeno na 12, hrana in s-tano-vanje dnevno 20 do 25 K.
IIV vašem lastnem interesu |
; je, da inserirate v „Jugo- Ij i| slovanski borzi“, ki je raz-1 Ij širjena po vsej Jugoslaviji, j j
Cene zadnjega tedna.
Cene moke na Dunaju. Po najnovejši odredbi so ustanovljene tri kategorije konzumen to Oni, ki itna-j-o nad 200.000 kron dohodkov na osebo ali 500.000 za rodbino plačajo 50 K za kg i kruha, 60 K za kg moke za kuhanje, -oni z d vhod-
Iz malega raste veliko.
Prosto po nemški trgovski povesti »Vom Stift zum Handelsherrn“ od Fr. W. Stern-a.
(Dalje)
Po teli kratkih pojasnilih o novem delu naše države Makedoniji in Stari Srbiji. prestopim) meje naše države, da si -vsaj na splošno -ogledamo kraje, ki bi bili ugodni za uvoiz in izvoz raz-livnega blaga., Na potu v Le v ant o se ustavimo na. otoku Malta, ki tvori v gotovih ozirih njeno preds-Dražo. Industrije -ni tu nobene im odlitega bi m-o-gui uvažati različno blago tako n. pr. železo, steklo, igrače, okvirje, siladikoir, kemične produkte, po-rceila-n in različna svetila. Na-ialge bi bilo mogoče impo-ntirati suravo maslo, riž,1 ča], kim-zerve, kakao, -likere, rum, vino im pivo. V mirnem -času s-e je delalo kupčije cif. Malta, plačljivo proti 3 do 4 mesečni -menici ali kas sa ob Prihodu z dva do tri procente Skonto.. Cene so določene v angleškem denarju i-n za angleško težo.
Iz Malte se izvažajo paij-čo-lani, krompir in drugo. Pomaranče, fige, sezam in sezam olje se izvažajo v nep-osebno velikih množinah.
Od Malte, proti jugu zadenemo ob Afriško ‘balo kjer najdemo v egipčanski trgovski pre-shMiot Aleksandriji najširše delavno polje. Egipt ie dežela, s katero se da danes napraviti mnogo doh-ičkanio-smiii kupčij, če se ima pri tem dovolj previdnosti, kakor to zahteva cela Levanta. Na jugu Egipta se trajno na novo -odpirajo notranji deli Afrike znani pod imenom Sudan. Sudan rabi
vedno več potrebščin in steni sc stopmijc tudi egipčanska kupčijska moč. Glavni j zvozim" artikel Egipta je bombaž, ki izda dve tretjimi vrednosti vsega izvoza, nadalje se izvaža -mnogo žita, sočivja, sladkorja, kož, slonove bosti, voska, nojevih peres, kleja, oljnatih semen, lanu, in dateljnov. Uvaža-jop a se tkanine, obleka, kovinski izdelki, železni artikli, kemikalije, cement, čaj, konzerve, špirituo-sei td. Akcepte "vnovčujejo Credit Lyonnalsl n Anglo Egipt 'Van Bank. Obe banki Imata svoje -podružnice v Alksa-ndriiji in Kairo.
-Blago se prodaja ciif Aleksandrija v angic-škem ali -francoskem denairju ati pa v egipčanskih funtih, plačil-n-i pogoji so kassa z dva do tri procente Skonto. v bančnih čekih na Pariz ali London ali -pa v tri do štiri mesečnih akccptih -netto. Na vsak način je boljše dobiti kassa pogoje.
Prokurist je nekoliko prenehal s svojimi izvajanji, da si oddahne, drugi so se zamislili v nove i-n interesantne stvari, ki so jih ravne*ai slišali.
Nato ie prokurist z duet -nadaljeval svoje predavanje.
Mi imamo že nekoliko dobrih vezi s tvrdkami iz Aleksandrije in Kairo, ki bi mogle našemu imroittu -iz Egipta biti v veliko korist.
'Najvažnejše luke na Sirijski obali so" -lafa, Haifa, Baimt, Damask, Tripolis itd. Posebne važnosti med temi je Baiirut in Haifa, ki je pridobila z novo železnice -Haifa - Damask in Da-mask-Nteka jako mnogo.
Na 'splošni potek trgovine upliva pridelek svile in bombaža, izvažajo ipa se poleg teli prođi tki o v še j užito sadje, orehi, vino", žito. otrli, preproge, volna, svileno Mag», žafran, smo-/, droge, gobe, šiške itd. Uvaža pa se železo, steklo, porcelan, svetilke, čokolada, -kakao, čai, kemikalije, cement, klobuki, obleka itd.
V celem orijentu je posebne važnosti in predpogoj trgovine zveza z dobrimi agenti. Mnogo bi nam mogel koristiti dober informativni biro, ki ima svoje podružnice in zveze v Carigradu im po drugih mestih Levante.
Najvažnejša luka zapadne -obale Male Azije je Smirnai. Mesto ima nad 200.000 prebivalcev n skoro d os e za po svoji -trgovini Carigrad. Izvažalo se iz Smirne, valo-ne, rozine, fige, rž, preproge, volna, olivno olje, opij.
Poleg blaga, k-i sc uvaiža v Sirijo, pridejo tukaj v poštev še .poljedelski stroji, ki so bili pred vemo v Mali Aziji carine prosti. V Smiriti ni težko dobiti dobrega zastopstva. Poleg običajnih trgovskih pogojev, je računati na daljši kredit.
Ker je Smirna glavno trgovsko mesto v Mali Aziji nam zaenkrat ne bo treba iskati zastopstev po drugih mestih zapadne obale.
Skozi Bospor in Dardanele pridemo ob južni obali Črnega morja do niest Samsun, K er a s und. i-n Trapezunt. Izvozno -in uvozno blago je -isto kakor ,v tßmlnrit. Na«Važnejše 'trgovsko mesto je Trapezunt, ki posreduje v trgovini med Perzijo in Evropo. Luke so nezavarovane in parniki morajo v vetrovnem vremenu bežati na odprto -morje, tako, da jim je izlaganje in nalaganje pre-
Stran 6.
J U G O S L O V A N S K-A BOR ZA
Štev. 6.
kam izpod 12.000 K na osebo i>lačaj,o 8 K za kruli, 10 K za moko, oni s srednjimi dohodki med gorilami mejami plačajo 15 K za kg kruha ali 20 K /a kg moke.
Draginja v Poljski. Situacija obupna. Obleka stanc 28.000 poljskih mark, ■čevlji 8000, srajca 1200; cene so v zadnjih dneh iposkočilc za 85% lumt kruha stane 100 mark.
Vino.
Slovenija: Štajerska 25—30 K ;1, dole«;sl a 22 —25 K 1, iz okupiranih krajev 15 K, v Maribo ru na veliko 2000-3000 K hi.
Vis: M od 1800 K naprej.
Srem: letošnje 16—20 K ;1.
Banat: 11 — 12 K 1.
Zagreb: letošnje 15—20 K 1, lansko 20 d n 25 K liter.
Cene sena in slami. Na Mariborskem trgu se ■prodaja seno in otava po 150 do 200 kron, slamo po 100 do 140 K 100 kg. V sled obilice živine čutijo marsikje pomanjkanje krme.
Lesne cene v Avstriji. Avstrijska vlada je določila stalne cene za les, ki se izvaža iz Avstrije. Pod temi cenami ni dovoljen noben izvoz lesa. Vagon žagane smrekovine, jalovine in bo-novime stane franko vagon obmejna postaja m3 kubik 1200 -- jug. kron ali 300 lir. ali 600 mark.
Oves. Jugoslovanski oves na italijanski ali iH-mški meji zacarinjen 6'h—l SHS K. Italija kupuje amerikanski oves po 68 francoskih frankov elf Neapelj.: v Švico in Nemško Avstrijo predajajo Madžari oves, ki ne stane niti 6 naših kr.oiii, medtem ko pride amerikanski oves (po kurzu 1025 SHS K 100 fr. frankov) na 6.97 naših, kar bi odgovarjalo svetovnim cenam.
Reklama je zlato.

ssčsr n.'
cej otežkočeno. Blago naj se radi tega kar najboljše omota in zavije. Uvaža se riž in čaj, izvaža pa mangan, kokoni, preproge, sladke korenine, kože, koruza, bombažna semena, oljna semena, volna, noezine itd. Perzijanci so navajeni od nekdaj že kupčevati v turškem denarju in turški teži. Kupčije se vršijo navadno z dva procenta provizije od fakturnega iznosa. Cene so določene ::rf Trapczmit v zlatili piastrih in v okah (stara teža 1 oka — 1.280 kg). '
Zapustimo Trapez,mit in dotaknimo se še nekoliko evropejskih tal, Batuma, ki .je pripadali veliki ruski državi. Batum je najvažnejša kavkaska 1 uka ob črnem morju, njegov pomen je narastcl v sled železniške zveze s Tiflisom, glavnim mestom Kavkaza in z Baku ob Kaspiškem jezeru, veliko centralo petrolejske industrije.
Vedno novo pridobivanje bogastev Kavkaza s c en enimi i n udobnimi prometnimi sredstvi bo dvigalo eksport Batuma in ipridoibivala temu mestu vedno večjo važnost.
Ob obali Črnega morja pridemo do Odese najvažnejšega ruskega trgovskega mesta ob Črnem morju. Tu najdemo živahno industrijo posebno mline, sladkorne rafinerije, tobačne tovarne. tovarne olja. Izvaža se največ žito. Uvaža se čaj v velikih množinah direktno iz Jave, Kitai-skega in iz Londona, nadalje sadje, bombaž, rum, kava in drugo kolonijalno blago, črni premog m drugo. Velik del importa gre na račun moskovskih trgovskih hiš. Od številnih bank naj omenim moskovsko diskontno banko in Credit-Lyonnais.
(Dalje prih.)
Novo ustanovljena podjetja.
L Ko'man, izdelovanje sukna in 'trgovina z m’mi. Begunje na Gorenjskem.
Pavel Mayr, elektrarna. - - Kranj.
K. Pečenko, trgovina z usnjem, čevlji in čev-liar-itohni ipctrebščiuami. - - Ljubljana.
Viktor Groszy, lesna trgovina. — Vrhnika.
»Ide-s« kemotehnlčni laboratorij, L. Sajovic & ing. E. Kandušer, izdelon-anjc kemijskih stvari in tr : i-vina z vsem blagom, spadajočim v to področje. — Tacen pri Ljubljani.
Franjo Samsa, skladišta vatrogasnih sprava.
»Agraria'< trgovačko dioničko društvo, trgovina žitom 1 zemaljskim proizvodima, živež.nim namirnicama gorivom i svim drugim trgovačkim artiklima, med j u inim brašnom i drvom. — Ča-kovac.
Antun Novosel, mehanička tvornica fračavn.* — Osijek.
Samuel Bienenstock, trgovina sa rezbarskom,
0	'tičarskom, kožnom i galanter!jskom robom, te priborciin za rasvjetu. — Osijek, g. g.
Bavtolovič i Baum, trgovina koža. — Osijek, gornji grad.
Emil B a čoka, Novi Vinkovaeki paromlin u Vinkovcima. • Vinkovci.
Mišo IMHankoviČ, trgovina staklenom robom.
-	Vrikovair.
»Narodne Novine« br. 5. od 8. januara 1921.
Čakovačka Medjimurska Štedionica d. d. —
Čakovap.
»Narodne Novine« br. 6. od 10. januara 1921.
Milovan Kraker, trgovina mješovitom rob vn
1	avmajjskiirn proizvodima. - Osijek.
Josip Guckenthaler i sinovi, tjeranje obrta agentu rskog i komisijonalnog sa svako vršu om ro-b ni na tud i i i vlastiti račun. — Osijek.
Makso Biichler, trgoivina sa pomodnom robom za gospodu i gospodje, kratkom galanterijskim i mirnberškom robom, te rubeninom i gotovim c'relima. -- Osijek.
„Narodne Novine“, br. 8, od 12. 1. 1921.
Zadružna zveza, zadruga u Zagrebu. Zagreb.
Franjo Vlašek, trgovina rogatim i sltnilm blagom, konjima i svinjama, — Zagreb.
Söhrtel i drug, trgovina željeznom, mješovitom j kolonijalnim robom. — Zagreb.
Oskar Spitzer, trgovina mješovite robe. — Krašić.
J. Zimerman i Reitter. zadruga za proizvodnju metalne i drvene robe. — Virovitica.
Srpska zemljoradnička zadruga u Brezovom-polju. — Brezovopolie.
Veletrgovina dalmatinskog vina Dinko Pa-vičić. —, Osijek.
T. slovanska tvornica kandltne robe. - Osillek.
Spitzer i Freundlich, trgovina manufakture, pomodne, kratke, galanterijske, konfekcijonalnc robe. — Dol. Miholiac.
„Narodne Novine“, br. 9. od 14. I. 1921.
Rudarska zveza d. d. — Zagreb.
Franjo Samsa, skladište vatrogasnih sprava.
-	Zagreb.
Iiidjineri Ivančič, Parac i Wolkenfeld, grad-jevno poduzetničtvo. - Zagreb.
Marija Zoček, trgovina rukavica, muške i ženske pomocfhe robe. — Zagreb.
Gospodarsko društvo kao zadruga u Majskom Trtniku. Majski Trtnik.
»Narodne Novine« br. 11. od 15. januara 1921.
Jugoslavija industrija papira d. d„ Zagreb.
Martin Kotzbeck, agenturni i komisij on alui
posao sa .zemaljskim iprofovodtma, pJ odi nama, kolonijalnim, spec era jsitoom i manufaktumom robom, Zagreb.
Zagrebačko transportno d. d. (Jacob i Valentin), Zagreb.
Gjeno Cvjetić, praviljeinje i prodavanje slatkiša, Karlovac.
Ljudevit Kasti, trgovina sa manufakturnom i Ivmifekci'jonalncim, pletenom i kratkom robom te šeširima na malo i veliko Osijek, gornji grad.
Mavro Kürschner, trgovina kratkom, po-ir.-'.'Jitiom i mješovitom .pobom, Osijek.
Željko Kastei, trgovina gvoiždjarske robe na veTko i maio. — Osijek.
»Narodne Novine« br. 12. od 17. januara 1921.
Andrija Radić, radiona cipela te prodaja obuvnih predmeta iz kolže, Zagreb.
Otto Blühweiss, agenturni i komisiomalni posao sa iživežniin namirnicama, Zagreb.
Josip Rakim prije J. Vizjak, trgovina građ-jeviiQig drva i dasaka«, Zagreb.
Ferdo Budicki, trgovina autonioibila, dvokolica te šivaćih strojeva, Zagreb.
Jakob Bolfek, proizvodnja i prodaja kauči ranog voća, Zagreb.
Jean Devichi, trgovina gradjevnog i goriv-nog drva n-a veliko te otpremički posao, Zagreli.
M. Jankovič i Cornp., trgovina sa zema'Ll-slcim produktima i komisijonalni posao. Mitroviča.
Emerich Servatzy i sin, trigovina pokućKa. Ruma.
»'.'radni list« štev. 5. z dne !7. januarja 1921.
Stavbna družba d. d„ iLjubijana.
Tovarna za špirit in drože d. d. — Rać'c.
Avtomobllna prometna d. d. — Ljubljana.
Vinska kletarstva Vilko Hoppe, specialna tr-; v «vina z ■ vinom v steklenicah. — Maribor.
Štefan Zselezen, trgovina z železnino in mešanim blagom. — Ptuj.
Flektrarna Bon in drug, družba z omejeno za-ve.',o.	- Novo mesto.
»Uradni list« štev. 8. z dne 26. januarja 1921.
Anton Hafner, trgovina z usnjem. — Škofja ! .oka.
Josip Peteline, tovarniška zaloga štvainili atroiov in njih posameznih delov, zaloga koles in gaiauterije. ■ Ljubljana.
Jakob Bogataj, trgovima s. prašiči. — Podgo ra piri Stani Oslici.
Janez Drašler, trgovec z lesom in prevoznik — Borovnica.
Ivan Valant, lesna trgovina. — Rib-no.
Joslpina Cerar, prodaja sadja. Ljubljana.
Jakob Kunstelj, trgovina z mešanim blagom.
- Zgornje Gorje št. 35.
Anton Omersa, trgovina z usnjem, čevlji fr sirovimi kožami in sejmarstvo. — Veliki Mengeš.
Mije Crvenkovića nasljednici D’EIla i Holuje-vič, veletrgovina z aHkoholoim i žganjem in tvornica likerjev in sadnih destilatov, agentura in komisij onalma eksportna in importi m trgovina s kolonijalnim blagom. Ljubljana.
»Orient«, tovarna oljnatih barv, lakov in fir-■tveža družba z. o. z. Ljubljana.
Zadružno skladišče za nabavo in vnovčeva-nje, r. z. z o. z. Žiri.
Vinko Jan mlajši, lesna t$p»vim. - Zgornje ('lori e.
Mariana Malovrh, branjarstvo in trgovina s s a dl: etn na drobno'.	Šmarje—Sap.
Andrej Trškan, vinotoč čez ulico, pivotoč, i)ro-da''a satija. — Vodmat - Ljubljana.
Franc Ložar, trgovina z vinom. — Ihan.
Fr. Weilgonl, trgovina z modnim blagom. — Spodnja Šiška.
Marija Matjašič, trgovina z mešanim blagom. — Mengeš št. 42.
Gašper Marinšek, trgovina z moko. - - Srednje .larše 34.
Antona Stroja naslednica Zoiija Stroj, izdelovanje sukinai. — Zapu že na Gorenjskem.
Ivan Auguštin, trgovina iz deželnimi pridelki. Rateče (okraj Škofjeloški).
Gabrijel Wutti, trgoivina z mlekom. — Jesenice.
Marija Weithauser, kramarstvo in brarvjar-stvo. —- Zelena jama — Ljubljana.
Mihael Osolin, trgovina s konji. — Goni,e homžale.
Filip Jakomin, trgoivina z mlekom. - - Vnanje Gorice. .
Jurij Kmetič, trgovina z živino. — Trzin. Umetno mizarstvo Nikolajevič & Blaževie.
družba z o. z„ izvrševanje umetnega mizarstva, nakupovanje dotičnih sirovin in prodajanje mizarskih izdelkov na drobno in debelo. ^— Ljubljana.
Puškama v Kranju r. z. z o. z. — Kranj. — Kamnoseška industrijska družba v Celju. —
Celje.
Tovarna čokolade in likerjev v Rajhenburgu ob Savi. — Rajhenburg ob Savi.
KOLEKTIVNI OGLAS ANONČNE EKSPEDICI-
JE AL. MATELIČ, LJUBLJANA, KONGRESNI
TRG 3. TELEFON 174.
PRI VPRAŠANJIH ZADOSTUJE POLEG NAVEDENA ŠTEVILKA.
1	Kompletna spalnica za eno in za dve -osebi, 1 obednica (p-olitiran furnir, sk-oro novo) naprodaj, evtl. tudi v posameznih kosih.
2	Plemenski janci (Bergamaska) na prodaj.
3	Lahke vožnje za trgovsko blago se prevzn me za Ljubljano.
4	Kupi se: a) hiša v Ljubljani, b) pisalni stroj, e) decimalna vaga, 2U0 do 250 kg, d) pisalna miza, u) telefonski aparat, i) steklenice za fina vina in olja.
5	Vinski sodi se prodajo.
7	Osnutke modernih razglednic za bodočo vc-likonoč in binkoš-ti, oskrbi umetnik.
8	Lokal se išče v Ljubljani (sredini mesta), posestnik bi se evtl. lahko udeležil kot družabnih dobro idoče obrti.
9	Špecerijske stelaže se kupijo.
10	Za prodaju lanenog ulja i firnisa tražimo - u Srbiji i Hrvatskoj sveze s solidnim firmama.
Predaju se zastupstva.
11	Bilard za karambol in keglje s keji in kroglami na prodaj.
12	20.000 zabojev v velikosti do 20 X 23 X 23 in 25 X 23 X 23 cm takoj na razpolago.
13	Registrirna blagajna na prodaj za 6000 K.
14	Steklena stena za predelitev pisarne, lepo izdelana se proda.
15	Vpeljana agentura z manufakturnim blagom išče za povečanje družabnika z 1 mil. K.
16	Lastnik trgovskih prostorov išče kot družabnika izkušenega trgovca z nekaj kapitalom.
17	Zastupnike u Beogradu traži tvornica u Sloveniji.
H. Manometer se proda.
19.	Blagajna št. 2. naprodaj.
20.	500 umetniških razglednic se proda.
22.	Razni stroji novi im rabljeni za predelavo lesa in železa fco. Dunaj se ceno dobavijo.
23.	Vezna žaga (Bandsäge) čisto železna, stružnica (Dickenhobelmasohine) loikamobila 20 do 30 HI3, jamnenik (Schnellgatter) 24, stružnica 2 m, stroj za rezanje pločevine, stroj za -kovanje pločevine (Elechtenzmaschine), vrtalni stroj (Bohrmaschine) za roko in pogon se kupijo.
24.	Bela sol večja množina na prodaj. Pomaranče se -nudijo po ugodnih cenah.
25.	Stara okna rabliiva za manjše stavbe se prodajo.
27.	Vinska klet s popolno opremo se proda.
28.	Salonska garnitura na prodaj po ugodni ceni.
Najflnejge ultramarlnovo v krogljtcah in prahu i»
plavilo
SAMO ENGROS NUDI p Turi« lastna Izdelovalnlca * ■ * Mllllj
Konkurence zmožen
je samo oni trgovec, ki dobi blago iz prve roke
koruzo, oves, pšenico itd.
dobite najceneje franko vsaka železnička postaja v Sloveniji pri
B. Šurjak in drug, Zagreb,
Gundulićeva ulica 58.
mam»
SAVEZ
medju pojedinim državama ima uspjeh jedino onda kad nije samo na papiru, nego se veze i praktično izvedu te
! ojačaju!
Češka industrija i trgovina lako konkurira svetskoj, zato tražite veze s njome. Najbolja prilika zato se nudja na
II. medjunarodnom velevašaru u Pragi.
KOLESA fr«*»* MOTOCIKLE VSO OPREMO
NUDI S SKLADIŠČA
j. ÜBE
EM H lEUlll
LJUBLJANA
GOSPOSVETSKA 14
VEGOVA ul. ir. e
Inserati v „Jugoslovanski borzi“ imajo najboljši uspeh!
@G53:
Albert Matijevič
odpremničtvo. Zagreb, Gajeva ul. 55. Telefon 22-73.
M. Baumgartner
Najboljše izdelovanje lesenega in tapetniškega pohištva vseh slogov. Posebna zaloga. Posebna zaloga oprave iz železa in medenine.
Celje, Gosposka ul. 25.
Costioniiari, trgovci, privalnici!
Vi razbacujete novac, ako kod mene ne kupite ukusno, fino, jeftino Dalmatinsko vino
jakosti od 10 do 11° 0 Maligan stupanja u mojim bačvama 700 litara. Franco željeznička šta-cija Gospič (Lika kraj Ogujina) Litra od.15 do 16 kruna. Potanje pismeno. JOSIP BUDAK IGNAČEC, Karlobak, Hrvatsko Primorje.
Zefire
:523l§!
oksforde, platna, kanafase, inlete itd.
nudi na debelo
dobroznana češkoslovenska fa.
FRAN IVI EJ DR tkalnica in razpošiljalnica,
Usti nad Orlici (Češkoslovensko)
Zahtevajte takoj cenike in oferte ter navedite za :::::	kako vrsto in» množino blaga se zanimate. :::::

sssgrs:
ss®
Klobuke, moške in žen-ske, sprejema v popravilo ter iste nrekroji v najmodernejše oblike tovarna FR. CERAR, Stob, pošta Domžale pri Ljubljani.
Tovarna električn. aparatov za jaki tok
SCHEIBER & KWAYSSER
d. z o. z«
Wien XIII'2 AL, Linzerstrasse 16

Ročni menjalnik
a zavarovanjem, na dva pola. 250 Volt, do 400 Amperov.
APARATI ZA
NIZKO IN VISOKO NAPETOST.
Ceniki in ponudbe brezplačno.
Stran «S.
JUGOSLOVANSKA BORZA
Štev. 6
50%
POPUSTA
na vseh čehosio-vaških železnicah ugodnost in znižanje takse pri vizumih, nakazila za stanovanja dobe obiskovalci ILmednarodi
velesejn
času februarja do 8. marca 1921.
ZAHTEVAJTE
PROSPEKTE!
ie legilimije
za polovično vožnjo, znake, ki služijo namesto vstopnic za prost vstop k vsem prireditvam razstave ter nakaznice za stanovanja oddaja proti predpisani enkratni taksi čehoslov. K 30'—
Anončna ekspedicija
AL Matelič :: Ljubljana
Kongresni trg št. 3. :: Telefon 174.
lisa pojasnila brezplačno!
EKOIOPTEPH
Harra, BHna, MapBe, mbchhx npoHSBOAa, cyxHX ui/bHBa, Äpßa, sejmna, pHÖjnx koh-sepsa n, T. a. h. T. a-
HE 3AE0PABHTE
HapyHHTH oaMa HHcepar y eKcnopTHOM 6pojy
«JVrOCJIABEHCKE EYP3E»,
Kojn he HSHhn 28. (|>e6p.
' y IlparH.
jURJEUo N
sSlilB
M. Trebar —
Sv. Petra cesta 6.
terpentlnovo čistilo za čevlje razpoSilja glavna zaloga
llubljana
Telet. 539.
Hailtaliiji EEiali pisati strai
ÜNDERW00D
Stavbišče ob kolodvoru
(gramozni svet) pripravno za zgradbo tovarne na prodaj.
Dopise pod „Lob“ na upravo lista.
dobije se odmah kod
THE REX C0„ Ljubljana
Gradišče štev. 10 Gradišče štev. 10.
Kod većih narndžaba popust.
JADRANSKA BANKA
g JMj
sprejema vloge na hanilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
EKSPORTNA
ŠTEVILKA
JUGOSLOVANSKE
BORZE
v češkem in francoskem jeziku izide v nakladi
50.000IZVODOV
koncem februarja tl. ter se bo raz-:::	deljevala :::
ZASTONJ
obiskovalcem II. mednarodnega velesejma v Pragi. :: Kdor želi trgovskih zvez, najsibo za nakup ali prodajo, ne samo s trg. svetom Cehoslovaške, temveč tudi Francije, Anglije ter vseh ostalih držav, ki bodo zastopane na tem velesejmu,
NAJ 1NSER1RAVTEJ REPREZENTANČNI
ŠTEVILKI
Vsak Inserent si je lahko svest popolnega upoštevanja s strani inozemskih kupcev ali ponudnikov.
Friziranje '.lÜÜ1 Oll 1-?. 16. damin
• • ee
;; OLGA SMERKOL
—	začasno
mani cura	LJUBLJANA’
Nunska ulica 19/11.
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj. LJUBLJANA, Maribor, Matkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu.	1