Pošteni zdravnik.
Bil je v jutrovili deželah vladar, ki je irael na svojem dvoru zdravnika, Honaina po imenu. Da-si je Ijil zdravuik ael6 poštena dnša, vendar mn Stiito.n, njegov gospodar, ai zaupal. Ker je bil Honain kristjan, bal se je Sultan, da bi ne bil za njegovo smrt podkupljen od grškega cesarja, k&r bi Houain na podlagi svoje vere tudi lehko izvršil. Sultan, hojii se za svoje življenje, sklene izkuSati iTCStobo svojega dvornega sdravnika. Ostra je bila ta izkušnja. Po-kliče ga namreiS necega dne k sebi v sobo in mu rege: rHonain, hudega sovražnika imam, ki mi streže po življenji, a dokazati m« ue morem njegove zlobae nakdne. Ali izmislil sem si nekaj; prehiteti ga hočem v njegovem zlSbnem dejanji, in ti mi ruoraš to izv^sti. Poalušaj me tedaj, ka] ti pravim. S strupom mi ga moiaS spraviti s poti. Napravi tedaj hud strup, ki bo imel to lastnost, da človeku gotovo življenje vzame, a ae pusti na njegovem mrtvem telesu nobenih znamenj kacega ostrupljeuja."
,,Gospodar", odgovori Honain, ,,učil sem se pripravljati samo take stvarf, ki človeku bolezen odvračajo in mu življenje podaljšujejo. Ko sem stopil k tebi v službo, nisem si mislil, da bodeš kdaj kaj drazega od mene zahteval. Ako želiš, da se t?oj ukaz izvMe, prosim te, da me odpustiS iz službe in jaz grem v drago deželo nabirat si tM o zdraTilstm, ki mi so do zdaj 5e neznane."
Iz tega Sultan tak<5j spoznž, da bi se Honain njegovemu povelju rad odtegnil. Reče mn tedaj: nStvar, katero sem ti zaukazal, ne sme se odlašati, in moj ukaz se mora brez odloga izvčsti."
Zdrarnik Honain se temn brani, ne brinčč se za Sultanovo preknje.
119
To Sultana zelii razjezi. Tak6j ukaže svojim služataikom Hoaaiaavječo peljati ter jim tudi aaroišf, da strogo p&zijo nanj in da skibno opazajejo vsa ajegova ravnanja.
Z miraim prepriJanjem v svojem srci, da sramota le v pregrehah tiči, aikoli pa ne 7 kazai, preaašal je Honain potrpežljivo aezaslužeao kazen. Delo mu je olajševalo bridke ure v jetnišnici. Prelagal je aamreč grške pisatelje v arabski jezik in pisal razlaganja 0 Hipokratorib spisih. To je trajalo leto dni. Čez leto in dan ga pokliče Sultan zopet pred se. Na jedaej mizi je bilo nakupičeno oliilo zlata, na drugej polao dragocčoih oblačil, a na tretjej obilo različuega orodja, ki je bilo namenjeno trdovratnim jetuikom v trpinčenje aa tezabici.
nDo7Olj časa ti je bilo," nagovori ga Sultan z ostro besedo, nda si razmisijal 0 mojem ukasm. Ne rerujem, da bi samega sebe tako scrražil, ter bi 8e še dalje ustavljal mojej volji. Izbžri si tedaj: mojo inilost in obile za-klade, ki jih vidis pred soboj, ali pa ostro kazen in trpljenje, ki se ima izvrSiti z orodjem, pripravljenem na faej mizi."
rKar seni rekel, rekel sem," odgovori Honain s krepko besedo, nda so mi zaani pripomočki le v podaljšanje Slov^škaga življenja, a aikakor ne 6ni, ki ga krajSajo. Moja osoda je v tvojii rokah; — ae bojim se aoboaega tipljenja!"
Zd&jci se Sultanu razvedri obraz ia s prijazao besedo reže svojemu zdravniku: »Bodi mirea, Hoaaia! hudobni dvorjani so te dolžili nezveatobe do meae, a po ostrej izkušnji sem ae prepriSal, da imaš pošteao in zvesto 8rce. Prestal si bridko izkuSajo ia svoboda ti bodi! Samo to te prosim, da mi poveč, kdo te je aagibal k tema, da aisi izvrSil mojega ukaza?
nGcmpodar!" odgovori Honaia, »težko mi je bilo tvojej volji se nstavljati, ali moja vera ia moj stan ste me silila k tfimu. Keršfianska vera mi ukazuje tudi sovražaikom dobrote izkazovati, ia prepoveduje mi toliko bolj 6aim škodovati, ki mi niso storili aikoli aifi žalega. A zdravilstvo, izaajdeao v blagor človegkemu življeaju, rabiti se ae sme ? pogabo ujegovo. Razvea tega aioramo še zdravaiki, predao stopimo v svoje delovauje, jarao priseči, da ne rabimo nikoli stvari, človeškeaia življenju aevaraih."
^To 80 izvrstai zdkoai vaše vere," odvrae aia Saltan; ntakej veri ne morem odiekati svojega apožtovanja, kei ima taka plemenita aažela."
_________                                        Jos. Lavrič