Postnimi plačnna v gotovini. Skakalnica v Planici, kjer bodo dne 17. marca skakali svetovni prvaki. Brata Birger in Sigmund Ruud sta lani skočila 92 oziroma 95 m. Morda dosežemo še ta mesec 100 metrski skok. Pr-t>zfn.e. 10 kni‘&e ' Andreas Latzko: Sedem dni, I. in II. del vezan v platno ali I. del mehko vezan. II. del, mehko vezan, bo priložen prihodnji mesec. / Nikolaj Ljeskov: Askalonski hudobec (mehko vezan). Ta knjiga, vezana v platno, bo priložena prihodnji mesec. 11« 1935 IREC Vse sega po najboljšem šivalnem stroju PFAF ki se uporoblja za gospodinjstvo, obrt in industrijo. Pridite v našo prodajalno, kjer Vam _____ ... _ _ bomo stroje brezobvezno predvajali. | IGN. VOK, Ljubljana, W TAVČARJEVA ULICA 7 TELEFON 26-87 Podružnice: KR A NJ, NOVO MESTO, CELJE, Miklošičeva c. 2. Daljša ugodna mesečna odplačila. Učitelj: «Otroci, kdo mi zna povedati, kdaj je vsaka mati najsrečnejša.! Ivko: »Vsakega prvega, gospod, ko prinese oče plačo.» * — Dober dan, gospod Krevs, kam pa, kam? — Grem v kino. — Kakšen film pa greste gledat? — »Gorečo ljubezen.! — To ste vendar že trikrat videli. — Že petkrat. — Kaj vam tako ugaja ta film, da ga lahko gledate še šestič? — Film ni dosti prida. Je pa v njem prizor, ko se dekle slači, da bi se šla kopat. Ampak prav takrat, kadar naj bi vrgla s sebe zadnji kos obleke, pridrevi vlak. Zdaj pa upam, da bo morda le napravil malo zamude. * — Papa, če si kupil sestri klavir, zakaj ne kupiš tudi meni motocikla? — Čemu ti bo motocikel? — Da bom lahko hitro pobegnil od hiše, kadar bo ona igrala. Zmotil se je. Sladko ginjeni gospod Smola zapušča bar. Tako težavna je pot, tako težke so noge... »Priskrbite mi voz», reče gospodu v uniformi, ki stoji pred vrati. »Oprostite!, se ogorčeno oglasi gospod. »Jaz sem kapetan.! »Potem pa pripeljite ladjo!! Na sestanku. Kavalir: »Če zagledate utrinek, ki pade z neba, si morate kaj zaželeti.! Ona: »Saj ga še nisem videla.! Kavalir: »Dobro. Toda — če bi ga videli — ali bi si kaj želeli?! Ona: »Seveda b Kavalir : »Kaj pa?! Ona (ga objame): »Oh, kaj bi čakala na utrinke!! Eva: »Adam, kaj pa delaš?! Adam: »Likam si obleko, ker moram drevi na sestanek.! Ali ste doslej že kaj storili za svoje kostanjeve lase? ) Saj je mogoče, da ste svoje lase pridno negovali. Kaj pa kostanjeva baiva Vaših las? Zdaj jo lahko popolnoma uveljavite — s tem, da lase redno umivate z Brunetaflorom. Brunetaflor dejstvuje naravno in na svoj posebni način, ker ima v sebi hequil. S tem je posebno poudarjena kostanjasta barva — barvna snov temnih las. Lasje dobe čudo- vit blesk in nenavaden lesk! ^ Zajamčeno ^ brez sode in brez ke-^ mičnih barvil. ^ ELIDA SPECIAL SHAMPOO BRUNETAFLOR 100 LET OBSTOJA ^ PRIPRAVILI SMO VAM POSEBNO Otevtanv MANU- FAKTURNA VELE- TRGOVINA IZBERO LJUBLJANA, MESTNI TRG 2 4 'ti -4 \ V:t<%' > Vy» v*a x. ■M-*' ;* k:*A" is M* "j At, U ttif, h:r^t K\ •; *“ * ■" **■''■■* A.\ >* i L« : iji *| ,; ■ Uganke. MAGIČNA ZLOGOVNICA. (6 tačk.) i 2 3 1. žensko krstno ime. 2. mesto v Italiji. 3. mesto v Epiru. Besede se čitajo enako v vodoravnih in navpičnih vrstah. IZPREMENILNICA. (8 točk.) D O V E R + + • • • + • + •• + + • • • ...+ + SOTLA Besedo «Dover» izpremeni v besedo il|A»U-ftAliiMWWVA13 'hhhhhv/ — Ti, dragi, ali bi hotel posoditi prijatelju sto dinarjev? — Prav rad, ampak nimam nobenega prijatelja na svetu. * iiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiii Da bo mogla ustreči vsem zahtevam svojih odjemnikov, je UVERTA KONFEKCIJSKA TVORNICA, DRUŽBA Z O. Z. V LJUBLJANI modernizirala tovarniške naprave in povečala svoj obrat v na novo preurejenem poslopju na Tyrševi cesti št. 67 nasproti mitnice. Številka telefona 28*07 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiii Koledarji vseh vrst žepni vezani v platno ali usnje, krasna izdelava, namizni v raznih oblikah in kvalitetah, stenski v bogati izbiri z raznimi slikami in z izboklim tiskom, tedenski koledarski bloki v vseh velikostih, dnevni koledarski bloki za pisarne v vseh velikostih se izdelujejo v LITOGRAFIJI (poleg dramskega gledališča) Sodnik: »Kako ste se mogli tako izpozabiti, da ste tepli ženo?> Obtoženec: cMar bi je vi ne, ko bi vam rekla: .Svinja pijana!‘?» * ZA POMLAD 1935 naša posebna ponudba dosedanjim in bodočim odjemalkam in odjemalcem. Damsko volneno za oblekice .... od Din 23'— naprej Damsko športno za plašče.od Din 48’— naprej Georgette voile 130 cm v vseh barvah od Din 68'— naprej Novosti za damska in moška oblačila ter manufakturo sploh dobro in poceni priporoča znana tvrdka NOVAK / KONGRESNI TRG 15 LJUBLJANA / PRI NUNSKI CERKVI Sreča in nesreča (Arabska pravljica.) «Ali mislite, da sem bil zmeraj srečen?* je pripovedoval bogati trgovec Karnid v družbi svojih prijateljev. »Sreča in nesreča sta si zmeraj bratsko podajali roke. To sem izkusil že v začetku svojega dela. Takrat sem bil siromašen, mlad in vesel. Oženil sem se z lepo žensko ...» »Torej si bil res srečen?* mu je segel prijatelj Abdulah v besedo. »Ne čisto — ker je imela ta lepa ženska grd jezik.» »To te je nedvomno onesrečevalo.* »Tega bi ne mogel trditi, ker je imela ona dva tisoč zlatnikov!» «Dva tisoč zlatnikov? S tem denarjem bi bil lahko brez skrbi živel!* «Da, če bi ne bil kupoval velblodov, ki so mi drug za drugim ob kugi poginili.* »Res, to je bila pa strašna nesreča.* »Tako strašna ni bila, ker sem dobil za kože več, kakor so me živali stale.* »Potem bi pa lahko rekel, da si bil srefcn.* »Kaj pa še! Za ves denar, ki sem ga za kože izkupil, sem si sezidal lepo hišo. Toda prišel je potres, ki jo je čisto razdejal, da ni ostal kamen na kamnu.* »To je bila pa gotovo najhujša nesreča, ki te je v življenju zadela.* «Da, toda tudi v tej nesreči je bilo nekaj sreče: V hiši je ostala moja hudobna žena.* Zasledovanje. Vratar (ravnatelju norišnice): »Prišel je neki neznanec, ki vprašuje, ali ni kdo izmed naših norcev pobegnil.* Ravnatelj: »Zakaj pa vprašuje?* Vratar »Pravi, da je nekdo ušel z njegovo ženo.* Brez ovinkov. Lipe gre na obisk. S seboj nese šopek. Ko mu gospa odpre, ji pomoli rože: »Izvolite, prosim...* Pa odvrne gospa (tako rečejo vse gospe): »Saj bi ne bilo treba...* «Vem,» prikima Lipe, »saj sein rekel svoji stari, pa mi je dejala, da spada to k oliki.* MR.BANOVEC Za spomladansko zdravljenje. Človeško telo moramo očistiti od nakopičenih in telesu škodljivih tvarin ter mu dovajati nove in oživljajoče šoke. V ta namen se priporoča naravno zdravljenje z zdravilnim čajem „PLANINKA“, ki je pripravljen večinoma iz najboljših planinskih zelišč in je njegovo koristno delovanje že priznano v znanstveni medicini. Izkušnje mnogih let nam potrjujejo, da je „PLANINKA“ zdravilni čaj zelo dobro ljudsko zdravilo, ker izhajajo njegove sestavine iz znanstvene in deloma tudi iz ljudske medicine. „PLANINKA“ zdravilni čaj je dober regulator za čiščenje in obnavljanje krvi. Radi tega učinkuje 6 do 12tedensko zdravljenje s „PLANINKA“ čajem izredno dobro: pri slabi želodčni prebavi in zaprtju, pri obolenjih sečne kisline in hemoroidih (zlati žili), pri slabem in nerednem delovanju črevesja in napetosti telesa, pri obolenju jeter, pri omotici, glavobolu, nespečnosti in zgagi, pri nervozi in živčnih boleznih. Zahtevajte v lekarnah izrecno: ,,PLANINKA" čaj BAHOVEC v plombiranih paketih z varstveno znamko in imenom proizvajalca: Apoteka Mr« L« Bahovec, Ljubljana« Reg. št. 70 z dne 5. II. 1932. Potni list. Ko so na meji pregledovali potne liste, se je hotel neki potnik ponorče-vati iz uradnikov. Namestu potnega lista mu je pomolil pod nos jedilni list, ki ga je vzel v restavracijskem vagonu. Uradnik je vzel jedilni list, ga prebral in pogledal potem še potnika od nog do glave ter rekel: «Vaš potni list je v redu. Telečju glava, prašičevi parklji, volovsko stegno, vse se ujema. Lahko odidete.* Pred operacijo. Natan leži na operacijski mizi. Asistent, ki ga narkotizira, mu veli, naj šteje do sto: i, 2, 3, 4... in tako dalje. Natan šteje. Neumorno, do 96, 97... «Zdajle bo pa zaspal*, pravi asistent. Toda pogumni Natan zbere še poslednje moči... «98 ... 99 ... en dinar ...» Na obisku. Mali Miško je zelo priden deček. Zato ga imajo doma najrajši, kadar ga ni. Nekega dne je šel k teti na obisk. Ko se je vrnil, ga je vprašala soseda: «Ali je bila tetka kaj vesela, ko si prišel?* «Pa še kako!* je odvrnil Miško. »Takoj je rekla: ,Prav tebe smo še čakali!‘» Tudi filozofija. «Na svetu so reči, pred katerimi je treba zatisniti obe očesi...» «Da, na primer milo!* Narobe so razumeli. Fred je odpotoval v Afriko. Da bi streljal leve. Nekega dne dobi njegov brat v Londonu brzojavko: «Fred se je ponesrečil na levjem lovu.* Brzojavno odgovori: «Takoj pošljite truplo.* Kmalu pride v London zaboj z ustreljenim levom. Zdaj brzojavi brat: »Pošljite Freda, ne leva!* Drugi dan pride odgovor: «Fred v levu!* 170“- 290“- šlager te sezone je damski trenchcoat Elegantni športni površnik, ki _ _ _ pristoji vsaki ženi — a je ne- verjetno poceni Apartni površnik za sprehod v različnih modnih barvah 390“- Elegantni'črni popoldanski površnik HVAR OBLEKE Kašelj in hripavost ublažijo Mr. Rakovčevi - bonboni, sestavljeni iz smrekovega ekstrakta in mentola. Radi tega zrahljajo katar, olajšajo izločanje sluzi ter desinficirajo usta in grlo; kadilcem so pa prijeten pripomoček pri omejitvi prekomerne kaje. „Smreka“-bonboni služijo pa tudi izvrstno športnikom (smučarjem, turistom in drugim) ter vsem govornikom (profesorjem, učiteljem, advokatom, pevcem itd.). Radi svoje sestave hladijo usta, preženejo žejo, razbistrijo glavo ter delujejo oživljajoče na živce in razpoloženje. Zahtevajte v vseh lekarnah in drogerijah izrečno Mr. Bahovčeve „Smreka“-bonbone, ki se ne prodajajo odprto, temveč samo v zaprtih originalnih zavitkih po Din 3*— in Din 5*— z napisom: Apoteka Mr. L. Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg 12. _________P E J AT £ L J ILUSTRIRANA REVIJA ŠTEVILKA 3 MAREC 1935 LETO IX Pazite, da Vas fotograf ne ujame v takile predpustni situaciji ANTON INGOLIČ: Moda leta (Nadaljevanje.) Potem se je mučila še bolj. Saj k spovedi vendar mora! Vsako leto je šla. Sicer se pa imata s Tinetom rada in se bosta poročila, ko bo končal študije. Vse to bo povedala. Če pojde zelo zgodaj, je župnik mogoče ne bo spoznal. Sicer se pa ne spoveduje njemu, marveč Bogu! In je šla. Iz spovednice je stopila bleda in pri obhajilu je bila objokana. Toda potem ji je bilo laže. Rada ga bo imela, toda take ljubezni ne bo več med njima, dokler se ne poročita. A prav tisti dan je dobila od Tineta dolgo in tako strastno pismo kakor še nikoli. Ne more živeti več brez nje, mora jo imeti, sicer umrje od hrepenenja. Ali se še spominja tiste noči z nageljni? Ali še ve, kako lepo je bilo? O, on ve samo to! Nič drugega ne ve in noče vedeti. Naj pride v nedeljo domov ali pa pride on k nji! Marta je skrila pismo med knjige, čisto spodaj, da bi ga ne našla več. Toda zvečer je prižgala luč, ga poiskala in prebrala dvakrat, trikrat. O, sedaj ne uide več temu! Zaznamovana je s to ljubeznijo. Kaj pomaga, če se vse dneve bori z njo, ko eno samo Tinetovo pišimo prežene vse njene sklepe, ko ena noč zbudi v nji tisto toplo in neutešljivo hrepenenje. O, saj še nikoli ni tako hrepenela kakor tisti večer. Saj se je šele tedaj vžgalo v njej. Sredi noči je ovila roke okoli blazine in se pogreznila vanjo, vse telo pa ji je podrhtavalo! In ko je v nedeljo prišel Tine, se je razplamenelo v njej, da je nekaj dni potem hodila okoli kakor omamljena. Nič ni vedela, kaj so govorili okoli nje, samo sladko ji je bilo. Šele proti koncu tedna se je zavedela, in tedaj jo je prevzela še hujša groza. Ali je res to ona, ki se vsa leta niti zmenila ni za fante, ki ji v srcu ni vstalo niti najmanjše hrepenenje? Je to ona, ki se je tega vedno samo bala in venomer prosila Marijo, naj tega nikoli ne doživi? In če se bo poročila, ali bi se ne moglo zgoditi z njo kakor z Marijo, je tedaj prosila. In še potem, ko je vzljubila Tineta, ni nikoli mislila na to: ko je v Tinetovih pismih prvič zaslutila, kaj hočejo, je obupno jokala. Sedaj pa se je že drugič zgodilo. Toda ona je še močna! Ne sme, ne sme se vdati svojim čuvstvom! Ne sme! Molila bo k Mariji kakor nekoč v samostanu, in ona ji bo pomagala. Tiste dni ni Marta z nikomer govorila, ni se nasmehnila, jedi toliko da je pokusila, in ob jutrih je hodila k maši. Popoldne pa je vse ure presedela ob bolnem Vajdi, kjer je ob pogledu na njegovo napol mrtvo telo našla vedno novih moči, da se ni vdala mehkim in zapeljivim čuvstvom. Neki popoldan pa se je Vajda rahlo dvignil v postelji, iztegnil roke proti Marti, ki je sedela ob peči, in zaprosil: «Glejte na moje otroke! Ostanite pri nas in glejte nanje! Vi ste tako dobri, pošteni in lepi.» Čez čas je nadaljeval tiše in počasneje: «Marta, poslušajte me! Naj vam povem, preden odidem. V življenju nisem videl mnogo lepega, tudi nisem doživel kaj velikega. Ko sem bil še mlad, sem bil neumen kakor vsi mladi fantje, norel sem za vinom in dekleti. Ko sem pa vzel Lizo in prevzel gostilno in kmetijo, sem imel same skrbi in kmalu sem zbolel. Toda ko ste prišli vi k nam, mi je bilo, kakor da je prišlo v mojo hišo nekaj velikega, dragocenega.« Vajda je utihnil. Uprl se je na roke in se trudoma še nekoliko dvignil, zajel sape in nadaljeval s suhim glasom. Njegove skoraj rumene oči so gorele v čudnem ognju. «In ves sem se poživel. V mojo hišo, ki je poznala samo kričanje in pretepanje, je prišlo nekaj lepega, svetega. Takoj ko ste prišli, ste se mi zdeli zelo znani. Nekje sem vas moral videti, a nisem se mogel domisliti, kje. Mnogo sem premišljeval o tem. Šele čez nekaj dni sem se domislil. — Bilo je pred mnogimi leti, ko še nisem bil poročen. Tedaj sem hodil po goricah in kupoval vino za Bezjaka v mestu. Seveda sem bil vsak popoldan pijan. Dopoldne sem pokušal vino in delal pogodbe, popoldne pa sem se napil. Tako sem nekoč ponoči taval po klancih pijan domov. Kar mahoma pa sem zašel v nekak gozd ali kaj, se nekaj časa v temi otepal, nazadnje pa padel na tla in zaspal. Ko sem se drugi dan zbudil, je ležala tik moje glave Marija. Gledala me je tako žalostno in živo, da sem okamenel od groze. Spoznal sem, da sem zašel v kapelo, v tisto takoj od Tihonc na prvem hribu, in podrl velik Marijin kip z oltarja. Ko sem natančneje pogledal, sem spoznal, da ima Marija glavo odlomljeno, obleko pa vso pohojeno in raztrgano. Vzel sem glavo v roke. Velike sinje oči je imela in zlate lase. Dolgo sem jo hranil v omari, potem pa mi je nekam izginila. — In glejte, Marta, vi ste podobni tisti Mariji, prav takšne oči in lase imate, prav tako lepo in žalostno gledate!» Vajda je spet utihnil. Popadel ga je suh, oster kašelj in ga stresal in mučil nekaj minut. Ko se je spet umiril, se je iznova zazrl v Marto, ki je nepremično strmela vanj. «Od tedaj sem si mislil, da je Marija, ki sem jo jaz razbil, spet oživela in prišla k meni. Saj v tisto kapelo sem postavil novo, od tedaj nisem bil nikoli več pijan in kmalu sem se oženil, toda vsa leta me je tiščal ta greh v duši. A ko ste vi prišli k nam, sem začutil, da mi je Marija vendar odpustila in me bo kmalu rešila te strašne bolezni, ki mi jo je poslala za kazen. In sedaj že čutim, kako odhajam. Da, Marija mi je odpustila, ker je vas poslala k meni.. .» Spet ga je zgrabilo. Kašelj ni hotel ponehati. Glava se mu je že majala kakor brez življenja. Padel je na blazine, oči so se mu čudno obračale. Marta je že hotela poklicati koga, toda od groze ji je zamrl glas v grlu. Vajda pa je iztegoval roke proti nji in ječal: «Marija, ali si res prišla? jeli, da nisi več huda name? Olepšal sem ti kapelo, naročeval maše, podpiral reveže in tri leta bolehal. Mnogo sem trpel zaradi svojega greha. Zato si mi ga pa tudi odpustila! Kako pa bi bila sicer prišla pod mojo streho! Tam v mali sobici si spala, poleg tebe pa so pijanci razgrajali, pili in se pretepali. O, odpusti mi, da ti nisem mogel dati lepše sobe! Da sem bil zdrav, bi ti bil postavil palačo! Toda jeli, da si mi vse odpustila, da me imaš kljub vsemu rada? Saj sem ti ves vdan in samo čakam, da prideš in mi zatisneš oči. Ali še ni čas? Še ni dovolj trpljenja? Pridi, pridi, Marija, in mi zatisni oči!» Vajda je hropel. Iztegoval je brezupno roke predse. Oči pa so mu čisto bele visele na Marti, ki je odrevenela od groze. «Samo dva koraka si od mene. Pridi, Marija, pridi !» Marta je nevede pristopila. «Samo en korak še, in boš pri meni... Pridi, Marija ... Pozabi vse, kar je bilo, pridi in mi zatisni oči...» Vajda je hropel vedno bolj počasi in težko. Oči so se mu obračale navzgor. «Pridi in mi zatisni... Marija ... da bom zaspal za vedno... Sam ne morem zapreti oči, sam ne morem ... O, zakaj ne prideš ... Zakaj me pustiš trpeti še ob tej zadnji uri... Marija, zatisni mi jih, in mi bo lepo za vedno ...» Marta se je pognala k postelji in v grozi položila roko na Vajdove oči, ki so ,se polagoma zapije ... Naslednje dni je ostala Marta v postelji in bledla. Še potem, ko je že vstala in šla v šolo, se ni mogla otresti groze tistega popoldneva, ko je zatisnila oči umirajočemu Vajdi. Tinetu ni pisala mnogo. Ni mu mogla. Njegovih vročih besed ni razumela. Vse se ji je zdelo tako prazno, resnična je bila zanjo le smrt, ki bo prišla, in tedaj bo treba dajati za vse odgovor. Šla je še enkrat k spovedi in po vse večere molila. Tako lepo ji je bilo sedeti ob priviti svetilki in moliti. Kakor tedaj, ko je še stanovala v samostanu. Tudi tedaj je toliko molila. Šele čez dobra dva tedna se je nekoliko umirila. Toda njena duša je bila polna rahlih misli. Mislila je na Tineta, toda to niso bile več tiste vroče misli in želje.Vse je bilo mirno v njej in njena pisma so bila polna te čudovite tišine. «Tine moj, snoči sem šla na hrib nad cerkvijo. Solnce je zahajalo, vsa dolina je ležala v temi, samo po vrhovih so se belile kapelice, ob njih pa so kipeli v nebo visoki topoli. In mislila sem, na Tebe. Glej, ali nisem jaz kakor majhna kapelica in Ti veliki topol, ki me čuvaš in braniš, ki stojiš ob meni kakor vojak podnevi in ponoči. In molila sem v tihi večer za najino srečo.» Tine pa ji je pisal vedno bolj vroče in hrepeneče. Kaj ga ne ljubi več, da mu piše tako mrzlo? Rad bi vročih besed, da bi čutil v njih sladkost njenih poljubov, njene mehke roke, njo vso! Ali ni v njej več tiste ljubezni? O, v njem pa je je vedno več! Saj hodi kakor vrtoglav okoli, se potika po gozdovih in poljih ter išče sledu njene ljubezni. Oče je hud nanj, mati je žalostna, ker ga nikoli ni doma. Toda on ne more gledati okna, za katerim se je pred tedni potopil med nageljne, ne more videti hiše, kjer je dneve in dneve presedel z njo na zofi in jo poljuboval! O, da bi ona vedela, kako mu je, bi mu ne pisala takih pisem, kjer je ona kapelica, on pa topol, ki stoji nekaj korakov od nje in se ne more dotakniti niti njenih zidov. Ne, on ne mara biti topol, on hoče biti bršljan, ki se ovija okoli nje, breze, se je dotika po vsem telesu in jo vso ima! Marta se je bala teh pisem. In bolj ko se jih je bala, bolj so bila vroča in dolga! Ni in ni mogla razumeti, kako se je zgodilo vse tisto, kar se je zgodilo. Saj tudi brez tistega je lepa njuna ljubezen! O, še lepša je! Saj nji še nikoli ni bilo tako jasno in svetlo! V tistih dneh pa ni nič razločno videla in vedelo, samo brezumno jo je gnalo v Tinetov objem. Tinetovih pisem jo je bilo še bolj groza, odkar je nekoč sredi noči zaslišala iz sosednje sobe, kjer je zadnje dni spala Frančka, tiho pogovarjanje; včasih je razločila celo kako Frančkino ali upraviteljevo besedo. Ko pa je čez čas zaslišala šumenje in škripanje postelje, je zardela od sramu in si tiščala roke na ušesa, da ne bi ničesar slišala. Ko je drugo jutro srečala Frančko in upravitelja, se je obrnila stran, da ne bi Frančka videla njene rdečice. In potem noč za nočjo. Vedno tisto polglasno govorjenje in škripanje postelje. Tako ogabno ji je postalo. In ona je mogla storiti isto? Tako ogabno in grdo? Ne, ne, nikoli več! Da, če bi bila poročena in bi potem rodila, že, toda tako nikoli! Včasih je skušala moliti, da bi pozabila in ne bi slišala. A takoj je čutila, da bi bil greh, ko bi ob taki priliki mislila na Marijo in Boga. Včasih ji je bilo, da ne bo mogla strpeti več, da bo morala planiti s postelje in zbežati v noč. Toda takoj se je zavedela, da bi morala mimo Frančkine postelje. Šele proti jutru, ko je vse utihnilo, je zaspala. Čez dan je hodila nema okoli. O, sedaj je razumela, zakaj ji upravitelj ni dajal več toliko dela in je celo prevzel telovadbo v njenem razredu. A vse se ji je tako gnusilo! Tisto nedeljo je bil župnik zelo razkačen. Z nejeverniki, pijanci, lenuhi in prešuštniki je zmerjal ljudi. V cerkvi je bilo tiho kakor v grobu. Marta, ki je sedela na zgornjem koncu, v ladji, je videla, kako so ljudje prepadeni. Tudi njo je iz-preletavala sveta groza. (Dalje priho'njič) (Po ustnem izročilu nekega popotnika.) .... Pravljica o Spoznanju Povedati ti liocem pravijico 0 Pesmi srca in življenja, o Pesmi Spoznanja*, je rekel moj neznani sopotnik tisti večer, ko sva legla k počitku. «Povem, ti jo zato, da boš vedel, ko si še mlad, kako je s starimi, učenimi knjigami, ki so pisane brez črk.» «Poslušam», sem rekel. «Tudi meni jo je povedal moj sopotnik neki večer, ko sva legla k počitku. Poslušaj ... Rodila se je nekoč deklica, in ko je pogledala v svet viša majhna, vsa neznatna, se ji je zdel svet ogromna svetla luč. Komaj je malo zrasla, je korakala po cesti detinstva brezskrbno, kakor bi ne bilo nobenih ovir in spotikljajev. Oči so ji sijale mehko in nežno, ustnice so ji brbljale kakor škrjanček na njivi, njen smeh je bil pesem srca. Neki dan, ko se je igrala na zelenem travniku, vsem s cvetjem posutim, je stopil k nji neznanec. Dolga in bela je bila njegova brada, na nosu so mu sedeli naočniki. Pod pazduho je stiskal veliko, debelo, orumenelo knjigo. In rekel je dekletcu: «Krista ti je ime, sem slišal. Pojdi z menoj. Krista! Mentor tvoje mladosti ti bom. Zakaj čas je, da te vodim..* Prijel je Kristo za roko in jo vodil na široko, ravno in neizmerno dolgo .prašno cesto. In mnogo ji je. pripovedoval in razlagal, govoril je o cestnem prahu, o širini ceste in nje dolžini. Vendar Krista marsičesa ni mogla razumeti. Tu in tam so se jima približale svetle postave z vabljivimi kretnjami, smehljajoč se in vabeč. Ali starec je vsakokrat dvignil kakor v obrambo svojo orumenelo knjigo. I11 postave so se odmikale od Kriste, in v njih očeh in na njih licih je bilo polno sožalja. V času, ko je starec Kristo zapustil, je njeno nežno telo poganjalo prvo brstje pomladi. Na njenih očeh je ležal lahek dih zrelosti, a njena usta so izgovarjala orumenele misli in v njenem smehu je zvenelo kakor razpokana kovina. Malo nato se je Kristi pridružila neka ženska. Zrela je bila in lepa, kakor so ženske v tej dobi. In je izpregovorila: «Naj ti bom tovarišica na cesti življenja!* In pripovedovala ji je mnogo o življenju, o njega lepoti in radosti. Toda Krista je ni veliko razumela. Ob neki priložnosti se je pa njeno oko potemnilo. Bilo je, ko ji je tovarišica pokazala mladega moža, ki je prihajal po drugi cesti. Majhna guba se ji je pojavila na belem čelu in vzkliknila je: «Vem, kdo si. Spoznala sem te. Ti si greh. Pusti me!» Ženska je odšla, in solze so bile v njenih očeh, solze sočutja. Tako potujoč po cesti življenja, je srečala slikarja. Slikal je na napeto platno. «Kaj delaš?* je vprašala. Slikar jo je pogledal, in ker je videl, da je lepa, je vljudno rekel: «Slikam življenje.* «Življenje?» je vprašala Krista in v glasu je zazvenelo kakor nekaj neznanega. Stopila je bliže in rekla: «Ali smem videti življenje?* Slikar ji je pokazal. Krista je gledala. Videla je moškega in žensko, kako se objemata v ljubezni in kako sije sreča iz njunih oči. Ali mahoma se ji je stemnil obraz. Zapazila je, da sta oba naga. Obrnila je hrbet sliki in slikarju in brez pozdrava šla dalje. Slikarja jo zabolelo v srce in sožalje je bilo v njegovi duši. «Kje, o ženska, ki hodiš po cesti življenja, je tvoje Spoznanje?* Krista je srečala pevca. Pel je pesem o ljubezni, sladko, nežno pesem o ljubezni. «Ljubezen?» se je vprašala Krista. cKakšna beseda je to in kaj pomeni ta beseda? In listala je v mislih v tistih starih, orumenelih starčevih knjigah, ki jih ji je kazal, ko je hodil z njo. Ali te besede ni našla v tistih knjigah. Poslušala je. Melodija ji je zvenela nekako tuje, doslej je še ni slišala. Vleklo jo je k pevcu, ali zopet se je bala. Z nekakim svetim strahom je bežala od pevca in vedno hitrejši je bil njen korak nekam v daljo neznano. «Če ni tisto, ljubezen, nekakšen greh?* je pomislila. «Greh, kakor je bilo pisano v starčevih knjigah.* Srečala je pesnika. Prisrčno jo je pozdravil, se ji pridružil in inelodiozne besede in stavki so bili v njegovih besedah. Pripovedoval ji je pravljico o kraljici, ki je iskala ljubezen. Krista je poslušal njegove besede, jih začutila in polotilo se je je nekakšno čudno, nenavadno težko čuv-stvo. Spomnila se je slikarja in njegove slike. Globok vzdih, kakor vzdih hrepenenja, se ji je izvil iz stisnjenih prsi. Ustrašila se je, potegnila z roko preko čela in se odtrgala od pesnika. Ta je hotel stopiti za njo, pa mu je zbežala. In ko je tako spešila dalje, je ležal nemir v njenem srcu. Njena notranjost se je borila z Neznanim in zahtevala obračun in osvoboditev. Orumenela knjiga s starim, belobradim starcem se ji je včasi za trenotek pojavila v mislih, ona pa je zamahnila z roko, kakor bi hotela prepoditi te misli. Slikarjeva slika se ji je nasmihala, in ona je začutila nekaj neznanega, ki je vstajalo v njej. Ali stresla je z glavo in zazdelo se ji je, da jo nekaj nekje boli. Šum korakov jo je vzbudil iz zamišljenosti. Po cesti, nji nasproti, je prihajal moški. Močan in postaven je bil kakor hrast, odločen in samozavesten kakor osvajalec sveta. Ko jo je zadel njegov pogled, ji je zagorelo oko kakor mogočen požar. Odvrgel je breme, ki ga je nosil, in njegove rame so objele Kristo z vso toploto in hrepenenjem ... Ko ise je Krista zavedela, je stopala ob strani moškega z roko v roki. Njene oči so sijale v blaženosti, njena usta so govorila besede Spoznanja in njen smeh je bil pesem srca in življenja. Orumenela knjiga s sivobradim starcem pa se ji ni nikdar več prikazala. Ante Fr. Brvar: 'um ne vem. zakaj prav spomladi, ko se sleherna bilka L .................................. vzbuja v življenje m je vsa nan,va podobna poreci ma- '••'.a : • '■■~Wwy//. uifesiaeiji zanj, tolikanj pre- ■ v///// "dšljujem o smrti. Vsako pomlad je tako, od-MvZAWyyy/yyyy kar sta mi umrla stara mati in brat. Ko spomladi zadiši zrak po gozdu in zemlji, me obide tesnoba in zadajam si neštevilna vprašanja, ki jim ne vem odgovora: čemu moramo živeti, ko bo vendar enkrat vsega tega konec, naj se še tako branimo in upiramo? Kakšna bo smrt? Ali bo tiha in spravljiva kakor uspavanka stare pestunje Lize?... Ali bo strašna — polna strahov in obupnega upora? ... In kdaj me bo zgrabila? Kmalu — morda to pomlad — ko stojim še sredi življenja in še nisem napravil čistih računov s samim seboj in še nisem izvršil niti stotinke svojih načrtov in še nisem okusil slasti zmage in zadoščenja? ... Ali morda tedaj, ko bom star in onemogel še zmerom sanjaril o poteh, ki vodijo navzgor, in še zmerom snoval načrte, čeprav skromne in nebogljene? ... O, da bi vsaj vedel, kaj je smrt! Ali je čaša sladkosti ali je kelih grenkobe? In kaj pride za njo?... Nikoli se ni še nihče vrnil ... Kakor Damoklejev meč visi misel na smrt nad teboj in strah pred njo te nalik senci spremlja skozi življenje. Dvakrat sem videl, kako ugaša življenje. Obakrat je zunaj slavila cvetoča pomlad svojo čudovito zmago nad smrtjo .. . * Stara mati je bila že nekaj let bolna. Zadnja tri leta je skoraj zmerom ležala. Tiha in dobra je bila, in vsi smo jo imeli radi. Trpljenje in bolezen sta jo bili storili še bolj milo, in nikoli pozneje nisem srečal človeka, ki bi bil s tolikšno potrpežljivostjo in vdanostjo prenašal bolezen in starost. Vkljub bolezni ni bila nikomur v napotje. Bila je kakor tiha. topla lučka, ki smo se zbirali okoli nje, kadar smo bili utrujeni in žalostni. Zmerom je našla spravljivo besedo, in zmerom si potolažen in pomirjen odšel od "i^- Umirala je počasi. Tri dni in štiri noči. Vdano se je poslavljala od vsakogar posebej, slehernemu je še povedala dobro, ljubečo besedo. Zadnji dan so jo jeli zvijati krči. Poklicali smo zdravnika. Vbrizgnil ji je nekaj, in krči so kmalu ponehali. Hvaležno ga je pogledala, Dve smrti droben, malce porogljiv smehljaj ji je zaigral okoli nagubanih ustnic, in tiho je zašepetala: «Hvala, gospod doktor, nikar se več ne trudite — umrla bom pa že sama!) In res je čez pol ure umrla. Ugasnila je kakor drobna lučka, ki pihneš vanjo... * Brat je bil mlad. Ena in dvajset let mu je bilo. Jetičen je bil. Ležal je nekaj mesecev in zadnje tedne je pogosto jokal. Čisto tiho, ne da bi gibal z obrazom, so mu polzele solze po upadlih licih. Vidike temne oči so polne očitkov zrle v vsakogar, kdor je stopil k njegovi postelji, kakor da bi vpraševale: «In ti živiš? In nisi bolan? In ti še ne bo treba umreti? ...* Težko ga je bilo gledati! Težko je bilo kazati vesel in brezbrižen obraz, da ne bi upihnil slabotnega plamenčka upanja, ki je vkljub vsemu gorel v njem, čeprav je zdaj pa zdaj skoraj že pojemal. Zadnje čase je postajal bolj in bolj nestrpen1. Nič več ni ubogal zdravnikovih navodil: grenak smehljaj mu je krivil ustnice, kadpr mu je mati ponujala zdravila. Zadnji dan je neprestano odrival odejo s prsi, kakor da bi mu bila pretežka. (Miren bodi. ljubi,* je tiho rekla mati. ga prijela za vročo, vlažno roko in sedla na rob postelje. «Ne smeš biti tako nestrpen! Spomni se tete Malike, ki že dve leti leži — in/ Bog ve, ali bo sploh še kdaj vstala!* Tedaj se je bratov obraz čudno izpremenil. Sovražno je uprl pogled v mater, se sunkoma vzdignil in krčevito zahropel: «Prav je . .. da leži! ... Prav je, da umre! .. . Čas je zanjo .. . stara je! ... Jaz sem pa mlad!...* Zadnjo besedo je skoraj zakričal; bolečina v prsih mu je spačila obraz, a bilo je, kakor da bi ga vse, česar ni izrekel, še bolj mučilo. Mati ga je skušala pomiriti, a brat jo je z roko sunil od sebe. «Čujte ... mati ... mlad... mlad!...* Kričal je, da so ga slišali po vsej hiši — pozneje smo se čudili, odkod je vzel toliko moči — odprl je usta, kakor da bi hotel še nekaj reči, čudno za grgral, in kri se mu je ulila iz ust. Nekaj trenutkov nato je bil mrtev. Prav tisti mah se je mimo odprtega okna vzdignil škrjanček, veselo žvrgoleč, proti solncu, kakor da bi hotel zleteti naravnost v nebo... * Od tistih dob je minilo mnogo let, a še zmerom me obide tesnoba, kadar pride pomlad. Tudi škrjančkovega žvrgolenja ne maram več slišati... m m- • - - • v Vfc.* % v'. ,\ % * a (fe<* r« Drzen skok in idealna smuka Uspehi, ki smo jih lani dosegli s skakalnico v Planici, so presenetili ves svet. Vse se je čudilo vrtoglavim številkam. Kar je bilo še pred kratkim nekaj nemogočega, je sedaj samo še vprašanje časa, kdaj in kdo bo skočil 100 metrov. Prav za prav ne moremo več govoriti o skokih, ampak le še o smuškem letanju. Sto metrov pa ni kar si bodi. Morda dosežemo to že letos. Morda že ta mesec. Kdo ve? Dne 17. marca bodo najboljši smuški skakači, prvaki sveta, skušali doseči najdaljše skoke. Pričakujejo se ogromne množice gledalcev. Športniki so prijavljeni iz vseh držav. Priprave so v polnem teku. Sloves Planice pojde po vsem svetu. "o, k. J Ipf' . m 'T* '-V6 ! '< J?.\l ' C n '/c : ' ■: i v* WM(<4 [ ■ , £'?%, t I **. £1 lit?. P; . a&i jt 5 , ‘ 4 IfeggP : •3% • \: ‘ (»Petru Prvemu Katarina Druga*). Pijan pesnik in carica Carica Katarina II. je naročila nekemu pesniku, ki so ji ga bili priporočili, naj sestavi kratek, duhovit napis za spomenik, ki ga je mislila postaviti svojemu predniku Petru Velikemu. Ker je bila zelo darežljiva, je dala pesniku kar naprej res knežjo nagrado, toda dejala je, da mora biti napis napravljen do šestih zvečer. Pesnik se je ves srečen odpravil domov, da bi se takoj lotil dela, toda med potjo so ga preveč vabile neštete petrograjske gostilne. Pesnik je moral zaiti v prvo, v drugo in še naprej. Carica je zastonj čakala na naročeni napis. Pesnika ni bilo od nikoder. ujm DVE LEGENDI i. »Ljubi Bog,» je prosila bogata, razvajena mlada dama iz dobre hiše, »usliši mojo prošnjo in daj mi kuj takšnega, s čimer se odraslo mlado dekle luhko igra.» Bog jo je uslišal. Podaril ji je — ženina. ir. Nekoč je živel princ, ki je bil res iz srca dober. Imel je lepo, mlado ženo, ki jo je goreče ljubil. Oba sta bila zelo pobožna. Nekoč pred božičem ga je vprašala, kaj lahko pričakuje za božič od njega. On se je nasmehnil: »Presenetil te bom.» Držal je besedo. Res jo je presenetil. Že en dan prej. Štiri tedne pozneje sta se ločilu. Mala ničemurnica Leva in spodnja slika Smejoči se obrazi so prikupijivi ANEKDOTE Balzac in Rothschild. Znani baron Jakob Rothschild je bil Balzacov dober prijatelj. Nekoč je hotel pisatelj odpotovati na Dunaj, toda kakor zmeraj, mu je primanjkovalo denarja. Rothschild mu je posodil 3000 frankov in mu dal priporočilno pismo za svojega nečaka, voditelja Rothschildov© banke na Dunaju. Med potovanjem pa je Balzac odprl zapečateno pismo in ga prebral. Ker pa se mu je zdelo precej hladno pisano, ga ni oddal. Ko se je vrnil v Pariz, je kmalu spet obiskal barona Jakoba. Ta ga je vprašal, ali je pismo izročil njegovemu nečaku. «Nc,» je Balznc ponosno odvrnil, «pri sebi ga imam — tu jel* «Škoda!» je dejal Rothschild. «Ali vidiš' hieroglife pod mojim podpisom? Ti hieroglifi so ti nakazovali pri mojem nečaku kredit 25.000 frankov!* Gustav Adolf in duhovnik. O švedskem kralju Gustavu Adolfu pripovedujejo naslednjo anekdoto: Nekoč je srečal pastorju, ki je pravkar lezel na konja, da bi odjezdil na kmete, in mu dejal: «Če se ne motim, jo napisano v svetem pismu: .Pojdite po vsem svetu in učite vse narode.' Ti pa jezdiš.* Toda pastor se je prav tako dobro razumel na to sveto pismo in ga je zavrnil: «V svetem pismu je tudi napisano: .Glejte, da izginete, dokler je še čas.‘» Podjetni princ. Angleški listi so objavili nekaj pisem, ki jih je pisal takrat desetletni princ Jurij, sedanji angleški kralj, svoji babici kraljici Viktoriji leta 1875.: c 1. aprila 1875. Ljuba stara mamica! V neki trgovini igrač sem videl včeraj prav lepe;ga konjička. Rad bi si ga kupil, pa nimam denarja. Ali bi bila tako dobra in mi kaj podarila. Prosim, ljuba stara mamica! Tvoj ljubeči te vnuk Jurij.* «2. aprila 1875. Ljubi otrok! Zelo me je užulostilo, ko sem zvedela, da se te denar prav nič ne drži. Tvoj oče mi je povedal, da izdaš vse, kar dobiš. Preveč izmečeš za igrače. Počasi se boš moral naučiti malo več podjetnosti in bolj boš moral ceniti vrednost raznih stvari. Tvoja ljubeča te stara mamica Viktorija.* 3. aprila 1875. Ljuba stara mamica! Zelo sem se razveselil, ko sem dobil tvoje pismo, in zelo sem ti zanj hvaležen. Prodal sem ga nekemu knjigarnarju za pet funtov. I/, tega lahko uvidiš, da znam ceniti vrednost raznih stvari. Tvoj ljubeči te vnuk Jurij.* Plemenita' kri v kletki E. Kunter: ŠAH MAT Ujetniku — moškega in žensko — so privedli. «Vi ste vohun Kocmuta?* je vprašal poročnik Jelinek. «Ne, meni je ime Alojzij Kafka in nisem noben vohun. Tu so moje listine.* Mož je bil videti izobražen. Imel je prijeten obraz z visokim čelom. Njegove kretnje so bile lahke in elegantne. Jelinek, ki ga je nekaj časa zasliševal, je kmalu spoznal, da je nasprotnik dobro pripravljen in neprestano na preži. Ni mu bilo lahko priti do konca. Kmalu ga je dal odvesti in jel zasliševati dekle. «Kako vam je ime?* «Poldku Auper.» «Ne Duša Bekeszi?* «Ne. Tudi nisem doma iz Cernauta, ampak iz Krakova.* «Nu, dobro, gospodična Poldka. Vendur vas ne bom mogel rešiti vešal. Zakaj dokazano je, da sta vi in vaš prijatelj zakrivila veleizdajstvo. Kako se je zgodilo, da je cel polk ubežal k Rusom, je vam gotovo bolje znano kakor meni.» Lepa Poljakinja je nepremično gledala mladega poročnika z velikimi rjavimi očmi in ni odgovorila. Poročnik jo je skrbno opazoval. Dobro je poznal ljudi in vedel je, da ta ne Im izdala svojih tovarišev, naj pride, kar hoče. Nič ne bi pomagalo, če bi ji tudi ponudil staro, preizkušeno sredstvo, naj odkupi svoje življenje s tem, da bo vohunila zoper svoje ljudi. Ostala je torej samo ena možnost. «Ali ste voljni vse priznati, če obljubim vam in vašemu tovarišu popolno pomilostitev? Lahko se posvetujete z njim. Storite to, preden mi odgovorite, in premislite, da vam vse nadaljnje tajenje nič ne pomaga.* Duša ni oklevala. Hitro je odgovorila: «Ničesur nimam priznati, in nič več ne bom povedala, gospod poročnik.* Poročnik je pozvonil, vstopil je podnarednik, in poročnik mu je ukazal, naj odvede žensko v samotno celico. Kmalu nato je dobil od prijatelja sporočilo: «Javljam, da sem se vrnil iz Tarnopola. Naročilo sem izvršil, priskrbel sem si Kocmatove fotografije in posrečilo se mi je, da sem dobil razna pojasnila, ki nam bodo lahko pomagala.* Jelinek je pogledal fotografijo. Nobenega dvoma ni bilo, njegov ujetnik je bil Kocmata. Napravil si je nekaj beležk. «Še nekaj, sicer ne vem, ali vam bo kaj koristilo,* je zaključil kurir svoje poročilo, «Kocmata je baje sijajen igralec šaha. V Galiciji si je na tem polju pridobil sloves.* Poročnik je planil pokonci. «Poslušajte, tovariš! Jaz tudi igram šah, in še precej dobro. V turnirju za svetovno prvenstvo leta dvanajstega sem bil četrti.* Tovariš ga še zmerom ni razumel. «Nu — in?* «Kuj ne razumete? Vohunu moram dokazati,* da je on tisti znameniti igralec šaha iz Galicije. Potem je veriga indicijev sklenjena.* Drugo popoldne so poslali v Kocmutovo celico dva moža iz vohunske službe, ki sta znala igrati šah. V celici je bilo vsega skupaj šest ujetnikov. Dolge dni so si krajšali z igranjem kart in dame. Novodošleca sta našla nekje šahovske figure k damski deski; videti je bilo, da sta se tega zelo razveselila, in hitro sta začela igrati. Kocmata je stopil k njima in ju gledal. «Ali znaš ti tudi igrati?* je vprašal eden izmed njiju mimogrede. «Ne», je obotavljaje se odvrnil Kocmata. «To se pravi, nekoliko že razumem, vendar samo toliko, da vem, kako je treba vleči figure.* Tako se je zgodilo, da se je dal vohun zapeljati k igranju šaha. Uslužbenca vohunske službe sta vsak dan igrala z njim. Nekega dne je po dogovoru prišel Jelinek k njim. «Oho, tu pa igrate šah! Nu, bom pa časih poklical katerega izmed vas k sebi, da bo igral z menoj. Sam sem sriasten igralec šaha, pa nimam nikogar, ki bi mi drugo-val. Kafka, pridite drevi ob osmih k mfeni!» Kafka-Kocmata je slutil, da mu hočejo nastaviti past. Zdaj je bil še bolj previden. Poročnikovega vabila ni mogel odkloniti, ker so zdaj že vsi vedeli, da zna igrati šah. Tako je nekaj večerov igral s poročnikom. Skušal je zbuditi mnenje, da je slab igralec šaha, vendar ga je njegova taktika večkrat izdala, da je mojster. Poročnik, ki se je prilagajal vohunovi igri, je vedel dovolj. * «Vse, kar pravite, je kaj lepo. Vendar potrebujemo jasnih dokazov. In mudi se! Ne utegnemo se še dalje ukvarjati s to vohunsko sodrgo!* je rekel lepega dne polkovnik Braitner poročniku Jeli-neku. Polkovnik je dal poklicati oba vohuna predse in jima sporočil, da sta obsojena na smrt. Ali si ne bi hotela olajšati vesti z odkritim priznanjem? Ta dva sta trdovratno zatrjevala, da sta nedolžna. Po tem poslednjem zaslišanju je vprašal Jelinek, ali se bo tudi nad dekletom izvršila smrtna kazen. «Pomilostili jo bodo,* je rekel šef, «ker njene sokrivde ni moči prepričevalno dokazati.* «Gospod polkovnik, ali mi dovolite prošnjo?* je zaprosil poročnik Jelinek. Ko je polkovnik slišal, da hoče Jelinek z obsojencem še enkrat igrati šah, se je zvonko zasmejal. «Vse kar je prav, Je-. linek, nazadnje boste še prosili, naj vohuna pomilostimo, zato da boste z njim igrali šah.» «Takc ponudbe se ne bi branil. Vendar imam za svojo prošnjo posebne vzroke. Igra naj mi pomaga, da dokažem vohunu krivdo.* «Nu, potem le žrtvujte še ta večer svojemu spleenu in pomirite svojo vest s pravim dokazom o vohunovi krivdi.* Zvečer, ko je .]elinek odvedel svojega gosta k šahovski mizici, je rekel presenečenemu: «Kafka, vi in vaša prijateljica sta obsojena na smrt. Vas ni moči več rešiti. Pač pa vašo prijateljico! Ali hočete?* «Kako bi mogel?* «Moja ponudba je tale: igrala bova za življenje vaše prijateljice. Če dobite igro vi, bo pomiluščena. S častno besedo vam obljubim, da bo oproščena ali vsaj pomiloščena.* Njiju pogleda sta se spoprijela. Dve minuti molka — dve minuti težkih duševnih muk za vohuna. «Dobro, sprejmem.* Moža sta sedla. Kocinata je potegnil črno. Poročnik belo. To je bila bitka! Nikoli nista igrala s tolikšno besnostjo, s tolikšno strastjo, tako vneto in tako zagrizeno. Šele zdaj je Jelinek videl, kaj vse je znal nasprotnik. Ta, ki je sedel pred njim in igral za življenje svoje prijateljice, je bil mojster. Mojster je tu gradil svoje umetniško miselno delo, genijalen matematik je snoval svoj načrt. A tudi Jelinek je igral tako dobro, da je pri nekaterih potezah vohun presenečen vzdignil oči. Zdaj je potegnil Kocmuta vodstvo nase. Jelinek je izgubil stolp. Kmalu za tem je moral žrtvovati konja. Zdaj ni imel več svobodne poti, vsako potezo mu je narekoval nasprotnik. Z obupnim naporom je skušal napasti — vendar zaman. Mat je bil neizbežen. «Čestitam,» je dejal poročnik, «gospod Kocmuta.* Ime je izrekel z rezkim poudarkom. Vohun mu je pogledal naravnost v oči. »Hvala.* Dobil je bil igro in nepreklicno zaigral svoje življenje. /v. /\ C u y de M a u p a s a n t : ICuMifa [ozar Izidor Brumcnt in Prosper Napoleon Comu sta stala pred seine-sufe-rierskimi porotniki. Obtožena sta bila poizkuše-nega umora, češ da sta hotela utopiti gospo Bru-mentovo, zakonsko ženo prvega obtoženca. Drug poleg drugega sedita na zatožni klopi. Oba sta kmeta. Prvi je majhen, debel, s kratkimi rokami in nogami, z okroglo, ognjenordečo in mozoljasto glavo, ki mu sedi tako trdno na zajetnem, okroglem telesu, kakor bi ne imela vratu. Redi prašiče in stanuje v Cacheville-la Gouseilu v okraju Aignetolu. Prosper Napoleon Coruu pa je koščen, srednje rusti, z dolgimi rokami, kakršne ima opica. Glava mu visi na stran, usta so zamaknjena, mimo tega škili. Modra jopa, dolga kakor srajca, mu visi do kolen. Redki rumenkasti lasje so mu prilepljeni na lobanji in njegova umazana, obrabljena pojava vpliva naravnost grozovito. Tovariši ga imenujejo »duhovna*, ker zna s posebnim glasom posnemati cerkveno petje in zamolklo brundanje na cev. Ta njegov talent privablja goste v njegovo krčmo — zakaj on je krčmar v Criquetolu — koliko je gostov, ki rajši zahajajo k »maši pri Cornuju* kakor v cerkev. Gospa Brumentova, ki sedi na klopi za priče, je suha oseba, zdi se, kakor bi spala. Niti gane se ne, roke je sklenila v naročju in gleda neumno in topo predse. Predsednik nadaljuje zasliševanje: »Torej, gospa Brumentova, obtoženca sta prišla k vam v hišo in sta vas vrgla v kad, napolnjeno z vodo. Povejte natanko, kako se je to zgodilo! Vstanite!* Ona vstane; suha in dolga in z belo ruto na glavi je podobna jamborju. Tedaj začne pripovedovati z zateglim glasom: »Ravno som začela rezati bob, ko sta vstopila. Mislila sem si: Kaj tadva neki kanita? Oba sta bila tako sumljiva. Opazila sem, da me zasledujeta, tako izpod čela, posebno Comu, ki itak škili. Ne vidim rada obeh skupaj, zakaj iz tega se ne rodi nikoli nič pametnega. Rekla sem jima: Kaj hočeta od mene? Nič nista odgovorila. Jaz pa nisem mogla biti mirna. Obtoženi Brumcnt ji preseka besedo in reče: »Bil sem pijan!* Comu se obrne k sokrivcu in zavpije z glasom, ki odmeva kakor orgle: »Reci, da sva bila oba pijana kakor klade, in ne boš povedal preveč!* Predsednik strogo: »Hočete povedati, da sta bila pijana?* Brument: »I, seveda, to mislim...* Comu: »To so tudi drugim lahko pripeti...* Predsednik se obme zopet k nedolžnemu jagnjetu: »Pripovedujte dalje, gospa Brumentova!* »Nu, tedaj mi je dejal: ,Ali hočeš zaslužiti sto sujev?1 — ,Zakaj ne‘, sem dejala, zakaj sto sujev niso mačje solze! On pa pravi: .Torej odpri oči in ušesa in napravi tisto, kar ti bom rekel!1 Šel je in vzel veliko kad. ki stoji pod kapjo na hišnem voglu, jo obrnil in zavalil v kuhinjo, kjer jo je postavil na sredo. .Pojdi in jo zvrhaj z vodo!1 Vzela sem oba vrča in šla po vode, hodila, hodila, brez konca in kraja, pač dobro uro, zakaj kad, dovolite, gospod predsednik, je bila nenasitna. Medtem ko sem delala, sta šla oba zopet pit, drug za drugim, ko sta se vrnila, sem rekla: .Vidva, prašiča, sta bolj polna kakor ta kad.1 In Brument je dejal: ,Ne gobezdaj, stara, drži sc svojega dela in ne brigaj se za naju. Potlej prideš na vrsto, vsak ob svojem času!1 Tudi sc nisem dosti menila za to, kaj je blebetal v svoji pijanosti. Ko je bila kad zvrhana, sem dejala: ,Zdaj je zadosti.1 Comu pa mi je dal sto sujev. Ne morda Brument, ampak Cornu. Comu mi jih je dal. In Brument mi je rekel: ,Hočeš še enkrat zaslužiti sto sujev?1 .Hočem1, sem dejala, zakaj kaj takšnega si ne da nihče dvakrat reči. ,Nu, potem se sleci!1 je dejal. ,Kaj,‘ sem odgovorila, ,da bi se slekla?1 /Kakopak, saj slišiš vendar!1 je nato rekel. ,In kaj vse naj slečem?1 .Sleci se vendar, če te je sram, lahko obdržiš srajco na sebi, to nama je vseeno.1 Sto'sujev, sto sujev... teh vendar ne morem kur tako zavreči. Slekla sem se, čeprav me je jezilo, da sem morala to storiti pred tema dvema lumpoma. Vzela sem ruto z glave, slekla oprsuik, nato jopo, nazadnje coklje. Tedaj mi je rekel Brument: .Nogavice le obdrži, nisva takšna ...' ,Nc, midva nisva takšna!1 je rekel tudi Comu. In ko sem stala pred njima skoraj kakor mati Eva, sta stopila oba bliže, čeprav sta, dovolite, gospod predsednik, bila oba tako pijana, da nista mogla več stati na nogah. Mislila sem si: ,Kaj le imata tadva v misli?' Takrat je dejal Brument: .Lahko začneva?' In Cornu je poveljeval: .Začniva!' In prijela sta me, eden za glavo, drugi za noge, tako kakor vzameš cunjo. Seveda sem kričala, kolikor sem mogla. .Jezik za zobe, neumnica!' jo zaklical Brument, nakar sta me dvignila in me vrgla v banjo, ki je bila zvrhana z vodo, da mi je srce zastalo od strahu in kri v žilah od mrazu. Brument je vprašal: Je dobro takoi?' Cornu je odvrnil: .Dobro jel' Nato je zakričal Brument: .Glava še ni notri!' In porinil je mojo glavo v kad, kakor da me hoče utopiti. Voda mi je tekla v usta in v nos, da sem videla smrt pred očmi. .Posuši se, stara klopotača!' mi je rekel. Dvignila sem se in bežala k duhovnu, ki mi je dal obleko svoje kuharice, kajti bila sem skoraj čisto naga. šel je iskat gospoda Clicotja, ki je tekel v Criquetol, da bi poklicni žnndarje, ki so me potlej pripeljali domov. Tam smo videli Brumenta in Cornuja, ki sta se zaletavala drug v drugega kakor dva kozla. Brument je rjul: .Pokopati se lahko daš z vsem svojim računom. Pravim, da je bilo najmanj za en kubičen meter votle.' Cornu pa: .Štirje vrči vendar ne dajo pol kubičnega metra. Temu vendar ne boš ti, betica, ugovarjal!' Stražnik ju je prijel, jaz pa nisem več strpela tam.* Sedla je, občinstvo se je smejalo in sodniki so se začudeno spogledovali. Predsednik pa je začel iznova: cObtožcnec Cornu, vi ste najbrže začetnik te ničvredne štorije. Kaj morete na to odgovoriti?* Cornu vstane: cGospod predsednik, bil sem pijan.* Predsednik mirno: «To že vem, nadaljujte!* cPrav rad, gospod predsednik. Torej Brument je prišel nekako ob deveti uri zjutraj v mojo trgovino in je naročil dva kozarčka žganja. Potlej je dejal: ,Eden je zate'. Iz vljudnosti sem mu sedel nasproti in pil z njim. Nato sem mu plačal za Šilce, on pa je začel igrali gospoda, in to je šlo tako dalje, dokler nisva bila opoldne pošteno pijana. Brumentu je postalo slabo in je rjul. Globoko ginjen sem ga prašal: ,Kaj ti je?‘ — ,Do četrtka tisoč frankov', je stokal. Izpreletel me je mraz, kakor boste razumeli. On pa mi je predlagal: .Prodam ti svojo ženo, kaj praviš na to?‘ Morate razumeti: vdovec sem, pa pijan sem bil. Kaj takšnega ne ostane torej brez posledic. Njegove žene seveda nisem poznal, toda ženska je navsezadnje ženska. Vprašal sem, za koliko bi mi jo prepustil. On je pomislil, ali vsaj delal se je tako, zakaj če je človek pijan, ne more misliti. Nenadoma je dejal: ,Po kubičnih metrih ti jo bom prodal.' Temu se nisem začudil, zakaj bil sem prav tako pijan kakor on, in meriti po kubičnih metrih, je moja stroka, to je tisoč litrov. Dejul sem, da sem zadovoljen. Še zaradi cene sva se morala zediniti in mislil sem. da gre za kakovost. Zato sem rekel: .Kakšen kubičen meter hočeš?' Odgovoril je: ,Dva tisoč frankov.' Skočil sem pokonci kakor zajec, nato pa sem preudaril, da takšnale ženska ne more imeti več kakor trideset litrov. Kljub temu sem odklonil: to je predrago! Odgovoril je: .Ceneje ti je ne morem prepustiti, sicer bi sam utrpel škodo.' Vidite, ni zaman prekupčevalec s prašiči in se razume na svoj posel. Ali tja, kamor je hotel ta stari grešnik, tam sem že bil jaz desetkrat. Zato je rekel: .Obrabljeno blago ima polovično ceno, in menda ne boš nikomur tvezil, da je tvoja stura še nova. Petnajst sto frankov za kubični meter, in ne solda več. Če si s tem zadovoljen, tedaj udari! ,Top' je dejal prekupčevalec s slanino, ,meni je prav!' In potem sva šla složno svojo pot. V življenju se je treba vzajemno podpirati. Nenadoma pa sem se ustrašil. Kako jo moremo neki meriti, ko je vendar ne moremo utekočiniti. Razložil mi je svoj načrt. Ni šlo lahko, kajti bil je pijan. Rekel je: ,Vzel bom kad in jo napolnil z vodo do roba. Potem vtakneva staro vanjo. Vse, kar bo teklo preko kadi, bova natanko premerila. Tako bova dognala.' Odgovoril sem: ,To je čisto lepo, vendar kako naj bi odteklo vodo izmerila?' Delal se je, kakor da sem omejen, in mi je razložil, da je treba kad samo napolniti, ko bo babnica še zunaj, potlej da je pomota nemogoča. Mislil sem^ deset vrčev, to je kubični meter. Lump ni tako neumen, kakor je videti, tudi če je pijan. Vsakogar lahko potegne. Iz-kratka, šla sva skup in ogledal sem si staro. Kaj je lepa ženska... tista bo že nekoliko drugačna, to mi bo vsakdo pritrdil, ki ima oči v glavi, jaz pa sem nasedel. No — če je lepa ali grda — baba je baba — zmerom jo človek potrebuje, kajne gospod! predsednik? Ko pa sem videl, da je pokvečena kakor stara coprnica, sem prisegel vneto in sveto: tu ne bo več kakor štirideset litrov. To vendar vem, ko imam zmerom opravila s tekočinami. Saj je pripovedovala, kako je bilo merjeno in da sme obdržati srajco in nogavice v mojo škodo. Ko pa je bila zadeva končana, je pobegnila. Dejal sem: ,Pazi Brument, pobegnila nama bo!‘ On je pa menil: ,Ne boj se, jo bova že ulovila, saj mora priti domov spat. Zdaj pa izmeriva, koliko vode je izteklo.' Merila sva torej, niti štirje vrči, ha, ha, ha!» Obtoženec se je smejal s takšnim zadovoljstvom, da ga je moral neki žandar suniti med rebra. Ko se je nekoliko pomiril, je pripovedoval dalje: cTodaj je postal Brument divji kakor volk: to ne velja, to ni zadosti! Rjul sem, on je tudi rjul — rjul sem še besneje — udaril je, jaz pa sem ga kresnil, in tako se je to vleklo somi in tja kakor sodni dan, zakaj bila sva vendar pijana kakor prašiča. Nenadoma so se pojavili žandarji. Prijeli so naju za ovratnike in peljali v luknjo. Zahteval sem odškodnino.* Brument je sedel in potrdil vse, kar je dejal njegov sokrivec. Porotniki niso vedeli, kuj naj si o tem mislijo, in so šli k posvetovanju. Čez eno uro so stopili v sodno dvorano. Po nekaj resnih besedah o svetosti zakona in o dopustnih mejah pri kupčijah, sta bila obtoženca izpuščena. Tako se je vrnil Brument s svojo zakonsko ženo na stanovanje, Cornu pa v svojo trgovino. Prevel R. M. HcefaisauA mi je. Dalje ne morem iti.‘ Misli si moj strah! .Pojdimo torej', pravim, .nazaj!' — ,Ne,‘ pravi, .Natalja, nazaj ne morem iti. Če napravim še en korak, umrem od bolečine. Krči me prijemljejo.' In prosi, roti za božjo voljo mene in mojega Sulejmana, naj se vrneva v mesto in ji prineseva zdravilnih kapljic, ki ji bodo pomagale.* »Počakaj... Ne razumem te popolnoma...* je zagodrnjal mož, praskajoč se po glavi. »Poprej si rekla, da si videla te Tatare samo od daleč, zdaj pa pripoveduješ o nekem Sulejmunu.* »No, že zopet se prijemlješ za besedo*, se je namrdnila damica, ki pa ni prišla pri tem prav nič v zadrego. »Sumničenja ne morem trpeti. Ne morem trpeti. Neumno je to, neumno.* »Ne prijemljem se za besedo, a ... čemu bi govorila neresnico? Izprehajala si se s Tatari, naj bo, Bog s teboj, a... čemu zvitorepiš?* »Hm ... Kako si čuden!* se je razhudila damica. »Na Sulejmana si ljubosumen! Mislim si, kako bi odšel ti v gore brez vodnika. Mislim si. Ako ne poznaš tamkajšnjega življenja, ne razumeš in rajši molči. Molči in molči! Brez vodnika tam ni mogoče napraviti niti koraka.* »Seveda.* »Prosim, brez tega neumnega posmehovanja! Jaz nisem morda kaka Julija... Tudi je ne opravičujem, temveč... pst! Tudi se ne dlelam svetnico, pa se še nisem toliko izpozabiia. Pri meni Sulejman ni prestopil meje dostojnosti... Ne-e! Pri Juliji je vodnik navaidlno sedel ves čas, jaz pa, komaj je odbila ura enajst, takoj: .Sulejman, ajdi! Odidite!' in moj neumni Tatarček je šel. Bila sem, dragec, z njim zelo stroga... Kakor hitro je le začel godrnjuti zaradi denarja ali česarkoli drugega, jaz takoj: ,Ka-ako? Ka-aj? Ka-aj?‘ Takoj mu je srce skočilo v hlače... Ha-ha-ha... Oči, veš, Va-sička, je imel črne, prečrne, kakor ogel, vražji Tatar, neumen, smešen ... Glej, tako sem ga držala.* »Mislim si...» je zagodrnjal soprog, gnetoč kroglice iz kruha. »Bedasto, Vasičku! Puč vem, kakšne misli ti roje po glavi. Vem, kaj misliš ... No, zagotavljam te, pri meni celo na izletih ni prekoračil meje dostojnosti. Na primer, če sva šla v gore ali k slapu Čan-Su, sem mu vedno rekla: .Sulejmun, hodi zadaj!' In vedno je šel zadaj, ubožec ... Celo za časa ... celo na patetičnih mestih sem mu govorilu: .Vendar nisi dolžan pozabiti, da si samo Tatar, a jaz žena državnega svetnika.' Ha-ha...» Damica se je zahohotala, nato je bistro pogledala okrog sebe, naredila prestrašen obraz in zašepetala: »A Julija! Oh, ta Julija! Razumem, Vasička, zakaj bi se človek ne pošalil, zakaj bi se ne oddehnil od pu-stosti svetskega življenja? Vse to je mogoče ... šali se, bodi prijazna, nihče te ne bo obsodil, a imeti to za resno, delati prizore... ne, kakor hočeš, tega no razumem. Pomisli, bila je ljubosumna. No, kaj ni to bedasto? Nekoč pride k njej Mametkul, njena simpatija ... Nje ni bilo doma ... Pa sem ga poklicala k sebi... začela sva se razgovarjati... veš, to so šaljivci. Tako je, kakor bi trenil, minil večer... Nenadtoma pa priteče Julija... Vrže se name, na Mainetkula... nama dela prizore... fuj! Tega ne razumem, Vasička ...» Vasička je vzdihnil, nagubančil čelo in začel hoditi po sobi. »Veselo ste tam živeli, o tem ni dvoma*, je z zoprnim nasmeškom zagodrnjal mož. »O, kako je to be-edasto!» je užaljeno rekla Natalja Mihajlovna. »Vem, kaj misliš. Ničesar ti več ne povem. Ne povem.* Damica je našobila ustnice in umolknila. Prevci I. T. Itaka živila Acuai/ti Arnavti so najizrazitejši tip balkanskih gorskih prebivalcev ali, kakor trdi zgodovina, potomci starih Ilirov, ki so jih Slovani našli na Balkanu. Arnavti živijo še zmerom tako, kakor so živeli v davnih časih, in se le ! ■ s težavo privadijo novemu načinu življenja. Zvesto sc i • držijo starih šeg in navad, ki so jih podedovali po svo-£ jih prednikih, in nikakor ne dopuščajo, da bi jih osvojila evropska moda in sodobnost. Čeprav so vsi Arnavti iste narodnosti, so vendar po verah razdeljeni v več taborov. Najkonservativnejši med njimi so muslimani. Arnavti slovijo še izza turške vladavine in izza časov bojevanja s Črnogorci kot izredno značajni ljudje. Njih beseda velja več od vsake pisane pogodbe, in ni ga Arnavta na Balkanu, ki bi kdaj prelomil dano besedo. Če reče Arnavt <či besa*, mu lahko mirno slediš in se J j boš čutil varnejši, kakor če bi te spremljalo krdelo orožnikov. Te besede, pa naj jih reče Arnavt svojemu ; č največjemu sovražniku na bojni poljani ali svojemu ! i| najhujšemu nasprotniku v prepiru, pomenijo, da naj ! se ne boji, da mu bo čuval življenje kakor rodnemu ■' bratu. Tako so v prejšnjih časih sklepali večino ustnih '■f pogodb s Črnogorci, ki so prihajali preko albanske meje. j Arnavti in njih žene so zelo bistri, gibčni, zdravi in l ; požrtvovalni ljudje. Zelo radi imajo orožje, zlasti pa [ okrašene puške. Prav posebno jim ugajajo posrebrene pištole, noži, bodala, verižice, ure, prstani in stekleni predmeti. Radi se lišpajo in nikoli jim ni dovolj nakita. Tudi njih žene se ob vsaki priliki okitijo s srebr- Zgoraj: Arnavtska «kula» pri Piavo / Spodaj: Arnavt mmi verižicami, na katere obešajo srebrnike. jn Arnovtka katoliške vere z naše meje pri Podgorici Arnavt (musliman) iz plavske okolice Poleg svoje poštenosti in /iiačajnosti so pa tildi zelo prebrisani. Njih zvijačnost je znana, še dandanašnji obstoji med njimi krvna osveta. Sin ponosno in rade volje prevzame krvno osveto po očetu; prav tako jo bo prevzel tudi vnuk po dedu in pravnuk po pradedu, še zdaj se zgodi pri njih mnogo umorov iz krvne osveto in nemalokrat je takšno sovraštvo staro po več desetletij. Ne gre, da bi Arnavt ostal kri na dolgu! In Ar-navti so znani kot izvrstni strelci. V arnavtskem življenju je mnogo zanimivih šeg, tako na primer pri porodu, poroki, smrti in tako dalje. Najzanimivejši so žcnitvovanjski običaji. Na primer: matere mnogokrat poročijo svoje sinove z deklicami, ki se sploh še niso rodile. Dve noseči ženi, prijateljici ali sosedi, se pogovarjata, kaj bo katera izmed njiju porodila. In kmalu obljubita druga drugi, da se bosta otroka vzela, če se jima rodita sin in hči. Če se jima želje izpolnijo, postane njiju prijateljstvo še globlje in prisrčne jše. in ko je otrokoma petnajst ali šestnajst let, ju poročijo, čeprav je morda eden izmed njiju pohabljen, slep ali gluh. Razen tega je tudi njih običaj, da oče oženi sina. ko ima šele dve ali tri leta. z deklico, o kateri mu je pravil prijatelj, ne da bi jo bil kdaj videl na svoje oči. Ta običaj je posebno znan med muslimani. Oče sina mirno zaupa prijatelju in mu na besedo verjame, da je hčerka lepa, zdrava in dobra. Arnavtke so večinoma lepa dekleta. Mnogo je lakih, ki pravi o njih srbski narodni rek: «Kakor vila iz gore . Njih nošnja je prav izrazita, čeprav nekoliko groba. Zelo rade se lišpajo. Jopič je po navadi vezen in okrašen s srebrnino. Okoli pasu privezujejo svilene ali platnene rute in tudi okoli vratu si rade zavežejo svileno rutico. Žene nosijo debele in široke obleke, kakršnih ne nosi gotovo nobena druga žena na svetu. Qbleke so v pasu ozke in povezane s širokim usnjenim pasom. Krilo se od kolen navzdol v še bolj in bolj širi in spominja na zvon. Na prsih nosijo tako imenovane «mil-tunc», izvezene z zlatom in okrašene s srebnimi kovanci. Moški nosijo hlače in jopiče iz močnega blagu. Za pasom nosijo srebrne pištole, o praznikih se pa okitijo s srebrnimi verižicami in prstani. Čeprav so Arnavti zelo bistri, vendar niso navdušeni za šolanje. Govorijo arnavtski jezik, ki je vse prej ko blagoglasen in ki je najmanj razširjen jezik na svetu. Arnavtski muslimani govorijo tudi nekakšno turščino. listi Arnavti, ki živijo v naši državi, pa govorijo srbsko. Posebne odlike Arnavta so varčnost in izredno gostoljubje. Jugoslovanski Arnavti se hitro in dobro razvijajo, kai' je zasluga šol in vojaške vzgoje v naši a rmadi. Arnavtska ženska noša PROSIMO! Naročnike, ki še niso nakazali februarskega obroka, prosimo, da ga nakažejo skupaj z obrokom za marec. Mesečni obroki za 20 mehko vezanih knjig in 12 številk „Prijatelja" so po 18 Din. Če dobivate te knjige vezane v platno, je mesečna naročnina 28 Din. Kadarkoli bi radi kaj vedeli, ali kadar imate kakšno zeljo, ali če ne dobite knjige in lista, preberite vselej članek, ki je na 35. strani prve številke „Prijatelja“. Tam so razpisane razne nagrade. Politika na Arktidi Osvajanje arktičnih pokrajin Kadar slišimo ime ali beremo kaj o njem, si takoj v duhu predočimo nepregledno mrtvo pokrajino, pokrito s snegom in ledom, pokrajino brez življenja — pokrajino, kjer neprestano prežita na človeka mraz in smrt. In vendar to ni prava slika teh pokrajin. Vse do 87. stopinje severne širine je v teh pokrajinah življenje; vse do tod še raseta mah in zelenje, vse do tod še živijo severni medvedi, tjulenji, morski volkovi in razne druge ribe. Hladna Arktida pa ni bila zmerom tako negostoljubna. Bil je čas, ko so se tam razprostirali veliki pragozdovi, kakršne vidimo dandanes še ob ravniku, in v njenih morjih je bilo vse polno koral. Toda ko se je jela zemeljska skorja ohlajati, sta se severni in južni tečaj počasi izpremenila in se odela z ledeno plastjo. Na otokih okoli Spitzbergov in Grenlandije so našli premog, proizvod fermentacije ogromnih dreves, ki so nekoč rasla v teh, dandanes pustih in golih pokrajinah. In na 82. stopinji severne širine so našli koralne grebene. Znano je, da bitja, ki sestavljajo korale, uspevajo v morju le tedaj, če voda nima manj ko 20 stopinj nad ničlo. fz vsega tega lahko sklepamo, da je bilo nekoč na severnem tečaju toplo, in to gotovo v zgodnji «mla-c 1 osti» naše premičnice. Zdaj je v teh pokrajinah tak mraz. da je baron Toll dognal v Tajmirskem zalivu 50 stopinj pod ničlo. Peary je na 84. stopinji severne širine prezebal ob 50 stopinjah pod ničlo, in Amundseti je leta 1903. dognal 61 stopinj pod ničlo. Razen zelo slabe vegetacije in čisto enolične favne živi v teh krajih samo še nekaj predstavnikov človeškega plemena. Na «Novi zemlji* živi divji rod Samojedov; Eskimi živijo v neizmerni puščavi severno od Kanade in so zato najbližji severnemu tečaju. Nekateri Eskimi živijo celo še na 80. stopin ji severne širine, medtem ko je najsevernejša stalna naselbina na 72. stopinji in 50. minuti severne širine. Iz starih zgodovinskih podatkov je razvidno, da je bil prvi raziskovalec teh pokrajin Grk Piteas, po rodu iz tedanje grške naselbine Masilije (današnjega Marseillesa), ki je leta 325. pred Kristusom raziskoval zapadno Evropo. Obhodil je Angleško, Škotsko in Norveško. Leta 870. je Norvežan Otario odkril Belo morje in polotok Kolo; njegov tovariš Gunbjeri Ulfson, ki ga je, ko je potoval na Islandijo, vihar vrgel na zahod, je bil prvi, ki je videl Grenlandijo (zeleno zemljo), vendar je ni obhodil. To je storil v letih 982. do 985. Henrik Rdeči. Leta 1497. je Be- Leva slika: Še pred Byrdom se je leta 1911. Douglas Mowson z letalom odpravil na pot, a to letalo se mu je že po nekaj sto metrih pokvarilo. Ko je odprava zapustila arktične kraje, je ostalo letalo tam, in kaj so v dva in dvajsetih letih napravili iz njega mraz, veter in solnce, je jasno videti na naši sliki Desna slika: Taborišče ob Denisovem rtu, kjer je bivala odprava «Discovery» mm nečan Cabot, ki je bil uslužben na Angleškem, hoteč priti v Kitaj ali Chipango (ki ga je opisal Marco Polo), prišel na Labrador, leto dni nato pu je odkril severno obalo Amerike. Portugalec Cartorel je leta 1500. odkril Hudsonov preliv. Potem so prišle odprave Angležev v letih 1553., 1556., 1578. in 1582. Leta 1694. je šel na raziskovanje Nizozemec Ivan Barents, a leta 1607. Hudson. Ta je leta 1610. zaplul -v ožino, ki je dobila po njem ime. Raziskovanj Arktide se je udeležila tudi Rusija, ki je priredila mnogo odprav, kakor na primer: leta 1648. odpravo Dežnjeva, Ankudina in Aleksi jeva; leta 1734. odpravo kapitana Lasiniusa: leta 1735. Maliginovo odpravo: letu 1738. Laprevljevo odpravo in leta 1741. odpravo Čirikova v družbi z Dancem Beringom. Pozneje se je odpravilo v polarne kraje še več ekspedicij, ki pa niso bile tolikšne važnosti. Važen datum v zgodovini raziskovanja severnega tečaja je bil 11. junij 1897, ko so Andrčc, Strindberg in Frankel poizkusili z balonom »Orel* prvo zruko-plovno osvojitev severnega tečaja. Od njih je prišla dne 13. julija poslednja datirana vest, ki so jo poslali z majhnim balonom za poročila, od (istih dob pa se niso nikoli več javili. Pomožne odprave niso imele nobenega uspeha, niso jih našle, in šele pred nekaj leti so našli njih ostanke, ki so jih z velikimi svečanostmi prenesli v domovino. Ena največjih odprav, ki je bila za znanost največje važnosti, je bila ekspedicija Roalda Amundsena, ki je trajala nekaj let. Amundsen je bil odrinil iz Kristianije dne 17. junija leta 1903., a v San Frančiško (na zahodni obali Severne Amerike) je prišel šele leta 1906. V teh treh letih je zbral mnogo pomembnih in važnih podatkov. Ta pogumni raziskovalec je šel še v drugo na severni tečaj, in sicer s komandantom Byrdom na »Norgei* (izg. »Norji*). Junaški zgledi Amundsena in Byrda so izpodbujali Italijo, da bi tudi ona pokazala svoje junaštvo, svojo brezhibno tehnično moč in svoje veliko Prebivalec mrzlega severa zanimanje za znanost; in res je poslala generala Nobila z zrakoplovom «ItaIijo* na severni tečaj. »Italija* se je dvignila dne 23. maja leta 1928. iz Kraljeve Drege in tragično končala v arktičnem ledu. Kot žrtev te bahave in povsem nezmožne odprave je padel veliki raziskovalec Amundsen, ki je hitel Nobilu na pomoč in se pri tem sam ponesrečil. Vredno je omeniti, da sta Wilkins in Axelson prva preletela z zrakoplovom severni tečaj, medtem ko ga je prvi peš dosegel komandant Peary, čeprav se je za to čast zaman potezal Cook. Res je, da so ljudje radovedni, vendar ni samo radovednost vzrok, da je toliko ljudi žrtvovalo svoje življenje in da so razne države žrtvovale lako ogromne vsote za razne jalove odprave na severni tečaj. Raziskovanje Arktide je važno zaradi tega, ker bo moči samo s spoznavanjem meteoroloških pojavov teh krajev ugotoviti klimatološke posebnosti Severne Amerike, Evrope in posebno še Azije. Torej ne gre pri vseh teh odpravah toliko za slavo, kolikor za resnične koristi, ki bi jih imelo človeštvo od popolnega raziskanja arktičnih pokrajin. fn človeku, ki je s svojim delom in s svojo vztrajnostjo že toliko dosegel, bo gotovo tudi prej ali slej uspelo, da se naseli v teh krajih večnega ledu in večnega mraza. Matere ! Dajte otrokom zdravo hrano! DR. PIRČEVA SLADNA KAVA je priznana redilna in zdrava družinska kava. DR. PIRČEVA SLADNA KAVA je odličnega okusa; vsaka gospodinja jo rada pohvali. Zavračajte tuje izdelke in zahtevajte samo naš tukajšnji domač izdelek: DR. PIRČEVO SLADNO KAVO, ker pobijate s tem tudi brezposelnost. Z zimskim perilom je treba ravnati posebno previdno Zimsko perilo je bolj debelo in gosto tkano, pa zaostanejo baš zato v njem razne kali, ako je slabo oprano. Vzemi Schichtov Radion ! Pri kuhanju razvija na milijone kisikovih mehurčkov, ki prodirajo skozi perilo • ter ga temeljito operejo in razkužijo. Schichf0* /Ari RADION pere sam! SCHICHTOV- RADION pere vse higijenično čisto Naš novi roman: „Sedem dni“ LolIka Program naše založbe skuša biti kar se tla vsestranski: izdali smo ljubezenske romane, vojne romane, dela o tujih deželuh, izdali stvarno poročilo o vojni (Ludwig), predstavili smo klasike in sodobnike iz raznih slovstev, nudili dobro berilo delavcu in inteligentu, umetnostni uživalec in bralec pripovednega slovstva — oba sta bila zadovoljna z našimi knjigami. Knjigo, ki jo izdamo zdaj, Latzkov roman «Sedem d n i», pomeni novo dejanje naše založbe: z njim podajamo svojim naročnikom novega, pri nas še popolnoma in po krivici neznanega nemškega romanopisca, Andreasa Latzka. Z njim predstavljamo enega najboljših mladih nemških socialnih pisateljev. V antologiji «30 novih pripovednikov nove Nemčije», ki jo je izdala založba Malok v Berlinu leta 1932. in v kateri je zbranih trideset najboljših nemških socialnih pripovednikov, je ena najboljših novel «Marcia reale» (Kraljeva koračnica) našega Andreasa Latzka. Izmed vseh sodelavcev te antologije je Latzko po letih najstarejši, 59 let ima zdaj. A mi smo zapisali zgoraj, da je mlad? Da! Kajti pisateljeva starost nima prav nič opraviti s starostjo njegovih nazorov, njegovih spoznanj in načina pisanja. Latzko je v vseh svojih delih večno mlad borec, ob vsaki priliki na strani tistih, ki so v pravici, a jih bije krivica. Tako je bil z Barbussom in L. Frankom (njegovo novelo «Karl in Ana» smo izdali mi) prvi izmed evropskih pisateljev, ki je sredi vojne v Švici — kamor se je šel s tronte strt zdravit — napisal in objavljal v listih vojne novele. Da so bile novele, ko so izšle v knjigi — seveda brez avtorjevega imena — takoj prepovedane v vseh vojujočih se državah, dokazuje njih smer in vrednost! Leta 1918. je bila druga njegova knjiga o vojni, «Mirovno sodišče», prepovedana, preden je sploh izšla, po zaključku vojne pa je bila prevedena v enajst jezikov. Izdal je pred vojno in po vojni več knjig novel in romanov — a pri nas ga bomo spoznali iz njegovega zadnjega romana, ki je izšel leta 1929. «Sedem dni» — to je sedem božičnih dni. Na sveti večer se roman začne, na Silvestrovo zaključi. Godi se leta 1929. v Berlinu in deloma v Hamburgu. Snov je vzeta torej iz naj bližje preteklosti in riše Nemčijo, kakršna je bila zadnja leta pred Hitlerjevim nastopom. Glavne osebe so: baron Mangien, avtomobilski tovarnar iz Hamburga, ki pusti svojo družino za božič samo ter se odpelje v Berlin, da bi preživel tri noči s «frfro». majorko Brenkenovo, ki ji je mož odpotoval: delavec Abt, razumni, a skoraj do slepote zagrenjeni, obupani mehanik; in zdravnik Landau, ki je spoznal ustroj sveta ter pobegnil od svojega očeta, bogatega bankirja, s katerim ga nič ne druži, ter šel živet v predmestje med ljudi, s katerimi ga druži vse: srce, nazor, vera v prihodnjost. Za vsemi temi pa stoji kot glavni akter skupina starih pruskih oficirjev, ki so v vojni bili vsegamogočni, a se po vojni ne marnjo sprijazniti s tem, da so oficirji na razpoloženju, brez besede, brez sijaja. Ti prav za prav vodijo dejanje romana do viška, vodijo ga iz ozadja, iz zasede... proti Abtom in Landauom. Na koncu prvega dela je ubit Abt, na koncu romana Landau... Začne se na sveti večer. Baron Mangien je prišel v Berlin in ponoči stopi v vilo svoje ljubimke. Delavec Abt je bil na cesti srečal Mangiena in ga spozrtal. Sovraži ga. Sredi noči upade v vilo in zasači oba zakono-lomca. Maščevati se hoče nad Mangienom, ki mu je storil toliko hudega. V zadregi zahteva, da zamenjata za tri dni obleki in denar. Baron hočeš nočeš pristane. Preoblečeta se. Ko se vrne varani mož, ustreli v vzkipeli ljubosumnosti Abta in misli, da je ustrelil barona. Vmes poseže policija in Abtov prijatelj, zdravnik Landau. Vse se zapleta, skrivne sile postanejo pozorne. Dalje? Dalje, dragi bralec, natančneje in mnogo lepše v knjigi! * Ob bolniški postelji zirali, so lahko fotografirali iz višine 2500 metrov precej natanko pokrajino, ki je obsegala 4 km2. Po fotografiranju iz raznih smeri, pod raznimi koti, so lahko napravili zemljemerci zelo natančne zemljevide. Ko so začele tovarne izdelovati boljše fotografske aparate, so letalci lahko fotografirali že iz višine 4500 metrov. Lani so izdelali nov fotografski aparat, ki skrajša delo pri fotografiranju na eno sedmino prejšnjega. Aparat ima pet najpreciznejših objektivov, ki delajo slike v obliki malteškega križa. Nedavno so s takim aparatom premerili ameriško državo Massachusetts, ki meri okoli 20.000 kvadratnih kilometrov. Letalec je imel navaden zemljevid in v njem točno začrtane vzporedne poti, ki so bile 20 kilometrov vsaksebi. Vsako minuto se je avtomatsko sprožil aparat. Vsaka sliku je objelu 24 kvadratnih kilometrov pokrajine v merilu 1 : 30.000. V dobrih 24 urali je bila vsa država na ta način fotografirana in v 14 dneh so bili izdelani že prvi natančni zemljevidi v merilu t : 75.000. Kaj so «smrtni žarki»? je treba zmeraj imeti Ovomaltine. Ovomaltine je prav posebno redilna in lahko prebavna, okusna pijača. Telo hitro pretvarja sestavine Ovomaltine v svežo kri in novo energijo, ki pomoreta, do se bolnik hitro okrepi in pozdravi. Ovomaltine ni nikakršna mešanica! Samo z uporabo Ovomaltine dosežete zares OVOMALT1NSKI USPEH! Novi zavitek za deco Din 7’25 mala škatlica „ /3*— Letalo v službi zemljemerstva. Čeprav je zemlja že precej obljudena, so je doslej izmerili v Južni Ameriki šele 6 %, v Avstraliji 12 %, v Aziji 14 %, v Afriki 20 %, v Severni Ameriki pa 25 %. Celo v Evropi je še 25 % neizmerjene zemlje. To ni nič čudnega. Precizno merjenje je zelo zamudno, zlasti s sedanjimi pripravami. Samo za premerjenje Brazilije v istem obsegu, kakor se vrši po raznih evropskih deželah, bi bilo treba 7000 let dela. Zemljemerci pa so dobili v dobi tehnike važnega pomočnika — letalo. Čim so letala kolikor toliko stabili- % Ultravioličasti žarki pod določeno dolžino so esmrtni žarki», ker uničijo življenjsko delo v protoplazmi. Njih smrtno delovanje so poizkušali na zelenih algah. Ko so namreč osvetlili z ultravioličastimi žarki raznih valovnih dolžin ploskev, ki je bila porasla z mikroskopsko majhnimi algami, so po belih progah, ki so kazale, da so alge odmrle, lahko ugotovili, katere valovne dolžine jili ubijajo in katere ne. Nekateri žarki so seveda delovali hitreje, drugi počasneje, pa morda intenzivneje. Za primero, da boste to laže razumeli, vzemimo kačji strup in prusko kislino. Kačji strup je v majhnih količinah nevarnejši kakor pruska kislina, toda pri pruski kislini nastopi smrt prav hitro, kačji strup pa se mora prej razlesti in šele potem deluje. Prav tako je z ultravioličastimi žarki. Nekatere valovne dolžine ubijajo prav hitro, druge pa zelo počasi, toda zanesljiveje. Sreča za ljudi je le, da so te valovne dolžine že onkraj skrajne meje solnčnega spektra. PREDILNICA ZIME VILKO MASTERL Stražišče pri Kranju Dravska banovina ¥: Izdeluje najfinejšo žimo za žimnice, otomane, fotelje, divane itd. Največja izbera raznih vrst žime za tapetnike in sedlarje. Vzorci franko in brezplačno! Cene nizke! Z D RAV J E s pomočjo zdravilnih svojstev 'raznih zelišč se dobi, ako se uživa HERSAN čaj mešanica posebnih zdravilnih zelišč po sestavi zdravnika R. W. Pearssona, zdravnika šefa v Bengaliji (angleška Indija). Po večletnih izkušnjah je neovrgljivo dokazana velika vrednost Hersan čaja, in to z nedvomnim uspehom pri obolenjih zaradi poapnenja žil, pritiska krvi, pri ženskih boleznih, pri menstruaciji (menjanju mesečnega perila), migreni, revmatizmu, obolenju obisti, jeter, motnjah v želodcu, zastrupi j en ju, zapeki, protinu (giht), črevesnihjboleznih, hemoroidih, zgagi in pri čezmernem odebelenju. Hersan čaj se dobiva vjvseh lekarnah. Poučno knjižico in vzorec Vam pošlje zastonj: '„RadioBan“ Zagreb, Kovačičeva ulica 2. U«g. S. it. 14.001 i dno 6. VI. 1904. KREMA i/ajTi — nova Elida Ideal-krema. Ona je ,ideal' izbirčnih žen. . jim pomaga, da so zmeraj lepe, vedno negovane, kakor je treba. Zakaj to je novo na njej: izboljšana kakovost požlahtnjen vonj povečana tuba popoln učinek. Ona se vleze takoj v kožo — odpravi, ker ima v sebi „hamamelis virginica" majhne poškodbe na polti, nečistoto in velike kožne znoj-nice. Ona je idealna podlaga za puder — varuje pred prahom, vetrom in slabim vremenom — napravi polt medlo in enakomerno lepo. f Pisatelj dr. FRAN ZBAŠNIK Dne 3. februarja je umrl naš najstarejši pripovednik dr. Fran Zbašnik, ki bi bil letos praznoval svojo osemdesetletnico. Pokojnik, ki je bil v pravem zmislu besede naroden pisatelj, je najbolj znan po svojih ljudskih povestih, ki so izšle v zadnjih letih minulega in v prvih letih sedanjega stoletja. Bil je več let sotrudnik našega lista in vseh pomembnejših revij ter osem let urednik «Ljubljanskega Zvona». Naša založba je izdala dve njegovi noveli, «Invalid» in «Solnčna roža». V slovenski književnosti si je s svojimi povestmi postavil dostojen spomenik. Literarni drobiž V Španiji se pripravljajo za proslavo 300letnice rojstva svojega največjega dramatika Lope de Vega. Ob tej priložnosti bodo izdali tudi njegova popolna dela. Kakšen obseg bodo imela ta dela, priča že samo to, da so odkrili v zadnjem času okoli 140 njegovih dram in 80 scenarijev. Lope de Vega je nekje sam omenil, da je nekaj let po vrsti napisal vsak teden po eno dramo. Vseh skupaj je več tisoč. V Leningradu so odkrili doslej neznane rokopise Dostojevskega, ki so sestavni del njegovega . KI. Strojnika za lokomobllo Woll, v bližini Ljubljane, tičemo za takoj. Ponudbe z navedbo plače na ogl. odd. »Jutra« pod Šifro »Trezen strojnik«. 45314-1 . . . da se je na oglas priglasilo niDO-go interesentov ter smo z oglasom popolnoma zadovoljni. Oglas nismo stavili v noben drug časopis, Ker imamo izkustva, da za tozadevne oglase popolnoma zadostuje oglas v »Jutru«. Priporočamo se . . . Grosuplje, 12. XI. 1930. T. M. Hišo ali vilo dvostanovanjsko, z vrtom kupim v oddaljenosti do 20 minut Iz mesta. Ponudbe z natančnim opisom, letnico gradnje ln ceDO na ogl. odd. »Jutra« pod Šifro »Dom«. 4776-20 Z dobljenimi ponudbami sem (po Številu in vsebini) prav zadovoljen. .V drugih listih nisem oglašal. Dolnji Kraljevac, 19. XI. 1930. PREGLEJTE VSE KOTE V HIŠI gotovo imate predmete, ki jih ne rabite več. »Jutrovi« mali oglasi jih bodo vnovčili „JUTROVI“ MALI OGLASI Vam preskrbijo vse. Priobčite svoje želje, prejeli boste ugodne ponudbo. Naročnina je: 12 številk revije »Prijate^ Din 62*—. Naročniki zbirk io dobe za polovično ceno..................Din 32*— 10 mehko vezanih leposlovnih knjig (III. zbirka, 1000 strani) „ 100— 10 mehko vezanih rodbinskih knjig (IV. zbirka. 1000 strani) ,, 67— 20 knjig in 12 številk «Prijatelja»..........................Din 199*— Ce se plačuje v obrokih, je mesečna naročnina...........Din 18*— Za vezavo v platno po dva dela skupaj se doplača za vsako zbirko................................................,, 60*— Posamezna mehko vezana knjiga (100 strani)..............„ 80— Posamezna v platno vezana knjiga (200 strani)...........„ 60— Rokopisi se ne vračajo. Odgovoren za izdajateljstvo, uredništvo in upravnlštvo Emil Podkrajšek, tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani, predstavnik Miroslav Ambrožič, oba v Ljubljani. Uredništvo in upravnlštvo sta v Ljubljani, Dalmatinova ul. 10/1. Telefon 22-87. , nove •i t ko s'* ltne i ^roioč n \ , ' močnof d° dnV.ktot, ko str go', .W“' dar »ko mo repra^mlb'og» dob' ° 1 drui»no Z to )one«U nos.'. ^ 0Wectte S*0\0 b\ag°m wr dke ___________________ C^U Velika izbira, dobro blago, nizke cene! ljubil cina Do preklica dajemo blago tudi na vložne knjižice Mestne hranilnice, Ljubljanske To morajo zdržati Vaši zobje: 36 ur čiščenja zob! V teku enega leta čistite toliko ur Vaše zobe — koliko šele v celem Vašem življenju! Ali se torej ne mora storiti vse, da bo čiščenje zob čim prizanesljivejše? 3 PREDNOSTI jamčijo za SargovKalodont: 1. blaga pena specijalnega ustnega mila temeljito čisti zobe tudi tam, kamor ne doseže ščetka. 2. izredno fina sestavina prizanesljivo čisti zobno sklenino. 3. sulforicin-oleat Dra Braun-licha odpravi polagoma nevarni zobni kamen in prepreči, da se ne naredi ZATO VZEMI sargov^aLODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU DOMAČI IZDELEK