Poštnina plačana pri pošti 1315 Velike Lašče GLASILO OBČINE VELIKE LAŠČE 5/2020 / Datum izida: 16. september 2020 ISSN 2536–4022 foto: Vili Bavdek KAZALO NAVODILA ZA PISANJE PRISPEVKOV V OBČINSKO GLASILO TROBLA Zaradi lažjega urejanja prosimo vse avtorje člankov, da pošiljajo ustrezno pripravljena besedila. Ta lahko dopolnijo tudi s fotografijami, ki so povezane z vsebino prispevka. Fotografije morajo biti primerne kakovosti: visoke ločljivosti in velikosti vsaj 1 MB. Fotografije pošljite ločeno od besedila, vsako v svoji priponki. Pri končni grafični obdelavi prispevka si uredništvo dovoljuje izbor primernih fotografij po strokovni oceni ter popravke besedila v skladu z zahtevami lektorja. Prispevke pošljite na elektronski naslov trobla@velike-lasce.si do objavljenega roka za oddajo prispevkov v tekoči številki občinskega glasila. Objavljeni članki ne izražajo uradnega stališča Občine Velike Lašče. Uredništvo si pridržuje pravico, da poslano gradivo preoblikuje v skladu s celostno podobo Troble. Letnik 26, številka 5, 16. september 2020. Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v občini prejmejo glasilo brezplačno. Naklada: 1.590 izvodov. Izdajatelj: Občina Velike Lašče. Odgovorna urednica: Angelca Petrič. Uredniški odbor: Dragica Heric, Jože Starič in Andrej Perhaj. Lektoriranje: Nuša Drinovec Sever (razen že oblikovanih prispevkov). Prelom: Špela Andolšek, s. p. Foto na naslovnici: Vili Bavdek Tisk: Evrografis, d. o. o. Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče. Tel.: 01 781 03 70 E-pošta: trobla@velike-lasce.si. Prispevke za Troblo lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritličja občinske stavbe. Naslednja Trobla izide 28. oktobra 2020, prispevke je treba oddati do 14. oktobra 2020. ŽUPANOVA STRAN 3 OBČINSKE STRANI 4 Z dvanajste seje občinskega sveta 4 Energetska sanacija Trubarjeve domačije 6 Modernizacija kočevske proge 10 INTERVJU Andrej Lampe, ZD Ribnica 16 Pogovor z Ano Porenta 20 IZ VELIKOLAŠKEGA OKRAJA 25 KMETIJSTVO 26 ŠOLA IN VRTEC 30 ADL O TEM IN ONEM 31 KNJIŽNICA - NOVOSTI NA NAŠIH POLICAH 32 KUL TURA 34 Naprej v preteklost 36 Predstavitev pesniške zbirke Majde Babič 39 DRUŠTVA / DOGODKI 40 Skavtski utrip 40 Oratorij 44 O nastanku DU Velike Lašče 45 Po poti Brodnikove rodbine 50 ŠPORT 54 OGLASI 56 RAZVEDRILO 61 ZAHVALE 62 ISSN 2536–4022 Asfaltiranje je eden izmed komu- nalnoinfrastrukturnih dogodkov, ki ima močan in stalen čustveni naboj. Če malce pomislimo, se vsak spomi- nja kake zgodbice, povezane z asfal- tom. Izhajam namreč še iz časov, ko so bile asfaltirane le glavne prometne poti, vaške, stranske pa so bile še v naravni makadamski obliki, včasih s travnato intarzijo po sredini. Tak- rat so imeli dovozne poti in dvorišča na podeželju asfaltirane le direktorji in privatniki. Vsaj tako se spomnim, da so mi kot otroku povedali starejši in bolj pametni ljudje. Morda so tako govorili zaradi nevoščljivosti tistim, ki so se vozili po ravni in gladki po- vršini, ki ni zaprašila avtomobila. Spomnim se, da so potem enkrat za našo hišo pričeli graditi cesto. Kot otroku mi je bilo zelo zanimivo gleda- ti, kako so bagri jedli zemljo in kako so buldožerji ravnali teren, dokler na koncu ni prišla široka nerodna zelena mašina, ki je v ravni liniji namazala asfalt, čisto črn, gladek, vroč in s po- sebnim vonjem, kot da bi na kruh ma- zal pašteto. In potem so hodili ljudje gledat ta asfalt, zraven pa so modro- vali in se družili. Opazoval sem, kako se je skozi čas po tem asfaltu začela nabirati umazanija, najprej tam, kjer večina pnevmatik naredi svojo pot, kasneje pa je k spremembi barve dop- rineslo še vreme in vsa tista kozmeti- ka, ki jo je asfalt deležen pozimi. Še danes je ta cesta tam, letom primerno lepo osivela, z nekaj gubicami in ne zdi se mi več prav nič posebnega. Čas teče naprej in občutek imam, da je dojemanje asfalta še vedno zelo podobno kot pred pol stoletja. Kljub temu da mora biti danes v dobi pa- metnih telefonov asfalt tisti osnovni standard komunalne infrastrukture, je za tiste, ki so še vedno obsojeni na makadam, asfaltiranje velik in po- memben dogodek. Letos smo med drugim v naši občini položili asfalt na makadamskem delčku ceste pro- ti Velikemu Osolniku iz smeri Roba. Majčken delček na najbolj strmem delu poti, a velik dogodek za občane, ki so morali vsakodnevno obvlado- vati makadamski tujek na poti v ob- ljubljeno deželo. Ta delček je v osnov- ni makadamski izvedbi povzročal precej nelagodja lastnikom jeklenih konjičkov, posebej pozimi. Ker pa tudi sam zelo pogosto uporabljam to pot, vem, da je bil makadamski odsek zelo neprijeten za vožnjo tudi ob čisto suhem vremenu, saj se je pod pnev- matikami peščena osnova mlela, za avtom pa se je kadilo kot za raketo, da ne govorim o vsej škodi, ki so jo s kinetično energijo nabiti kamenčki pustili na kovinskem avtomobilskem laku. A kljub temu da sem postal žu- pan, sem se kot kakšen otrok veselil dneva, ko bo ta delček makadama za vedno izginil. Na koncu tega dne sem odšel pogledat dotični teren, prekrit je bil s črnim gladkim asfaltom, ki je še vedno dišal kot takrat, ko sem za domačo hišo doživljal asfaltiranje. Ista barva, isti vzorec nanašanja umazanije po kolesnicah sveže ža- metne površine in seveda veliko nav- dušenje uporabnikov . Pa ste se morda vprašali, kdo se je spomnil besede asfalt? Izvor najde- mo v grški besedi »ἄσφαλτος« (ásphal- tos, ásphalton), iz katere se je potem oblikoval sodoben izraz asfalt v mno- žico izpeljank v različnih jezikih. Prvi zapis besede asfalt naj bi se pojavil v zvezi z naravno snovjo, ki so jo upo- rabljali pri tesnjenju ali lepljenju raz- ličnih materialov. Izkaže pa se, da je asfalt res naravna snov , ki jo najdemo v asfaltnih jezerih. Ta so bila nekoč edini izvor lepljive črne mase. Vre- lec asfalta v jezerih je namreč tesno povezan z nastankom nafte v zemlji in je kljub naravnemu izvoru stru- pena snov. Kot zanimivost velja, da so v teh jezerih ob njihovem izkori- ščanju našli številna okostja, ki niso pripadala takrat obstoječim živalim. V asfalt so se namreč ujele številne starodobne živali, njihova okostja po razpadu mehkih tkiv pa je odlič- no konzerviral prav asfalt. Takšna okostja so pogosto razstavljena po nekaterih prirodoslovnih muzejih iz področij, kjer obstajajo asfaltna jeze- ra. O razširjenosti asfalta govori tudi dejstvo, da ga občasno uporabljajo čebele. V propolisu so ponekod odkri- li organske spojine naftnega izvora. Z raziskovanjem izvora teh spojin v propolisu so spoznali, da čebele ob- časno ob robu sveže položenega as- falta ližejo ostanke bitumna, tako kot ližejo rastlinske smole, namenjene izdelavi propolisa. Asfalt ima torej precej talentov. Sprašujem se, kdo je v ringu moč- nejši, ali asfalt ali morda napeljava vodovoda, morda financiranje ga- silskega vozila? Kakorkoli že, asfalt je močan borec, saj lahko včasih kje vpliva celo na izid županskih volitev. Prav zaradi tega se značilno povečajo kilometri asfaltiranih cest po terenih slovenskih občin in splošna poraba asfalta v predvolilnem času prema- guje možno dobavo. Morda je pa to zaradi značilnega vonja ali zaradi konservatorske sposobnosti asfalta, ki nekega župana trajno postavi na piedestal z napisom, ta je bil pa do- ber, ker je toliko asfaltiral. Le kaj če zmanjka asfalta? Adijo volilna zma- ga, adijo slava, adijo Jožica! Dr . Tadej Malovrh, Vaš župan Asfaltiranje Nina Tekavec, občinska uprava 1. Občinski svet Občine Velike Lašče je imel od 22. do 26. maja 2020 4. dopisno sejo. Dnevni red dopisne seje je bil naslednji: Dopolnitev letnega načrta razpolaganja s premoženjem Občine Velike Lašče v za leti 2020 in 2021 Sprejeli so naslednji sklep: Sprejme se Dopolnitev letnega načrta razpolaganja s premoženjem Občine Ve- like Lašče za leti 2020 in 2021. 2. Občinski svet Občine Velike Lašče je imel od 8. do 13. julija 2020 5. dopisno sejo. Dnevni red dopisne seje je bil naslednji: Sklep o potrditvi spremembe IP – Obnova vodovoda Rute v letu 2020 Sprejeli so naslednji sklep: Občinski svet Občine Velike Lašče sprej- me sklep o potrditvi spremembe IP – Ob- nova vodovoda Rute v letu 2020. 3. Občinski svet Občine Velike Lašče je imel od 12. do 17. avgusta 2020 6. do- pisno sejo. Dnevni red dopisne seje je bil naslednji: Sklep št. 5 o spremembi proračuna za leto 2020. Sprejeli so naslednji sklep: Sprejme se sklep št. 5 o spremembi pro- računa za leto 2020. Nina Tekavec, občinska uprava Občinski svet Občine Velike Lašče se je v četrtek, 30. julija 2020, sestal na 12. redni seji, ta je potekala kot videokonfe- renca. Po ugotovitvi sklepčnosti (priso- tnih je bilo 11 svetnikov) je župan predla- gal v potrditev naslednji dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 11. redne seje ter 4. in 5. dopisne seje 2. Poročilo odborov 3. Sklep o potrditvi Elaborata lokacijske preveritve za EUP SE 28 4. Imenovanje strokovne komisije za izbiro koncesionarja za opravljanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Velike Lašče 5. Vloge občanov za odkup, zamenjavo zemljišč 6. Sklep št. 4 o spremembi proračuna in NRP 7. Polletno poročilo o izvrševanju prora- čuna občine za leto 2020 8. Pobude, vprašanja in predlogi svetnikov 9. Poročilo župana Po potrditvi dnevnega reda so člani ob- činskega sveta potrdili zapisnike 11. re- dne seje ter 4. in 5. dopisne seje. Občinski svet je v nadaljevanju sprejel naslednje sklepe: Ad 2. Poročilo odborov Pred sejo občinskega sveta so se sestali odbor za družbene dejavnosti, odbor za ko- munalo, varstvo okolja in urejanje prostora ter odbor za finance. Predsedniki navedenih odborov so podali kratka poročila o sejah. Ad 3. Sklep o potrditvi Elaborata lokacij- ske preveritve za EUP SE 28 Župan je dal besedo občinskemu urbanistu, Petru Lovšinu, ki je predstavil instrument lokacijske preveritve. Novi Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št.: 61/17) omogo- ča izvedbo postopka lokacijske preveritve. Lokacijska preveritev je instrument prostor- skega načrtovanja, s katerim se za namen iz- vajanja gradenj prilagodi in določi natančna oblika ter velikost območja stavbnih zemljišč na posamični poselitvi. V konkretnem prime- ru je želja investitorja po gradnji enostano- vanjske stavbe na zemljišču v k. o. Selo pri Robu. Gre za poseg oz. objekt brez vplivov na okolje. Predstavlja funkcionalno dopolni- tev obstoječe razpršene (posamične) pose- litve, saj gre za manjšo širitev (zaokrožitev) stavbnega zemljišča. Občinski svet je sprejel naslednji sklep: Občinski svet Občine Velike Lašče sprejme Sklep o potrditvi Elaborata lokacijske preveritve za EUP SE 28. Ad 4. Imenovanje strokovne komisije za izbiro koncesionarja za opravljanje go- spodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Velike Lašče Župan je predal besedo Nini Tekavec, ki je predstavila pravno podlago za imenovanje strokovne komisije za iz- biro koncesionarja za opravljanje go- spodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Velike Lašče. Strokovna komisija, ki jo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana (vsi člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko iz- obrazbo in delovne izkušnje z delovne- ga področja, da omogočajo strokovno presojo vlog), bo na podlagi javnega naročila izbrala koncesionarja za opra- vljanje gospodarske javne službe oskr- be s pitno vodo v Občini Velike Lašče. Občinski svet je sprejel sklep, da stro- kovno komisijo za izbiro koncesionarja za opravljanje gospodarske javne služ- be oskrbe s pitno vodo v Občini Velike Lašče sestavljajo: • mag. Jerica Tomšič Lušin (predsednica), • Nina Tekavec (članica), • Roman Viršek (član). Ad 5. Vloge občanov za odkup, zame- njavo zemljišč Člani občinskega sveta so soglasno spre- jeli naslednje sklepe: 1.) Občinski svet Občine Velike Lašče sprejme sklep, da se strinja z zame- njavo dela zemljišča parc. št. 1294 k. o. Krvava Peč za novonastale parcel- ne številke, vse k. o. Krvava Peč, ka- terih lastnik je vlagatelj in po katerih poteka kategorizirana lokalna cesta LC 454041. Zamenjava se opravi po odmeri omenjene lokalne ceste. 2.) Občinski svet Občine Velike Lašče sprejme sklep, da se strinja z zame- njavo delov zemljišč 616, 565/57 in 565/54, vsa k. o. Osolnik, katerih lastnik je vlagatelj in po njih poteka javna pot JP 955651 za del zemljiš- ča 1496/2 (javno dobro) k. o. 1715 Osolnik. Na parc. št. 1469/2 k. o. 1715 Osolnik se ukine status javne- ga dobrega in preide v last Občine Velike Lašče. Zamenjava se opravi Z 12. redne seje občinskega sveta S 4., 5. in 6. dopisne seje občinskega sveta 4 OBČINSKE STRANI TROBLA po odmeri omenjene lokalne ceste in javnega dobrega, vendar šele te- daj, ko bo predlagatelj že lastnik ne- premičnine 609 k. o. 1715 Osolnik in tako dostop ne bo več vprašljiv. 3.) Občinski svet Občine Velike Lašče sprejme sklep, da se sklene me- njalna pogodba za zamenjavo zem- ljišča 1178/14 k. o. Selo pri Robu, po kateri poteka lokalna cesta LC 454061 za zemljišče 1178/11 k. o. Selo pri Robu, ki je v lasti občine. Ad 6. Sklep št. 4 o spremembi prora- čuna in NRP Župan je povedal, je treba prerazporediti sredstva v proračunu, saj so potrebna za izvedbo nekaterih projektov. V prora- čunu za leto 2020 je predvidena izdela- va projektne dokumentacije za gradnjo kuhinje pri OŠ Primoža Trubarja ter ure- ditev treh učilnic in kabineta v mansardi osnovne šole. Glede na ponudbe izva- jalcev je za obe investiciji v proračunu predvidenih premalo sredstev. Ker se in- vesticija POŠ in vrtec Turjak še ni pričela izvajati, se potrebna sredstva zagotovi iz te postavke. Za dokončno ureditev mobilnega turističnega objekta v Turja- ku so potrebna dodatna sredstva, ki se jih zagotovi iz postavke sakralna in kul- turna dediščina, saj se na objavljeni jav- ni razpis za obnovo sakralnih objektov v letošnjem letu ni nihče javil. Najemnik gostinskega lokala na Trubarjevi do- mačiji je odpovedal najemno pogodbo. Pred začetkom obratovanja lokala z no- vim najemnikom je treba izvesti brušenje in zaščito klinkerja, zamenjati dotrajani točilni pult in obnoviti električno napelja- vo. Občinski svet je sprejel sklep št. 4. o spremembi proračuna za leto 2020. Ad 7. Polletno poročilo o izvrševanju proračuna občine za leto 2020 Župan je v skladu z Zakonom o javnih financah, Statutom Občine Velike Lašče in Odlokom o proračunu Občine Velike Lašče za leto 2020 poročal občinske- mu svetu o izvrševanju proračuna v prvem polletju tekočega leta ter pojasnil konkretne primere. V obdobju od 1. 1. TROBLA OBČINSKE STRANI 5 Zapisniki sej občinskega sveta in posnetki sej so objavljeni na občinski spletni strani: https:/ /www.velike-lasce.si/obcinske- -strani/obcinski-svet/zapisniki-sej -obcinskega-sveta-1/mandat-2018-2022. Vabila z gradivom so objavljena na spletni strani v katalogu informacij javnega značaja: http:/ /www.lex-localis.info/KatalogIn- formacij/VsebinaDokumenta.aspx?- SectionID=aa1b19c7-d462-4ccd-920d- -9df4f1095f04&osebna=1, rubrika občinski svet. V Uradnem listu RS, št. 118/20 so bili objavljeni: • Sklep o potrditvi elaborata lokacijske preveritve za EUP SE 28, • Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Tri nove učilnice in kabinet Sara Košir, občinska uprava Med letošnjimi poletnimi počitnicami so izvajalci po naročilu občine v mansardi OŠ Primoža Trubarja v Velikih Laščah uredili tri nove učilnice in kabinet. Dokon- čali so električne inštalacije, vodovod- ne inštalacije, na strop pa so namestili mavčne plošče z različnimi perforiranimi luknjicami, ki bodo poskrbele za dobro akustiko v prostoru. V vse novo opremlje- ne prostore so položili parket. Občina je kupila tudi novo opremo za učilnice (ta- ble, mize, stole, omare). Novo opremljene učilnice že služijo svojemu namenu. 2020 do 30. 6. 2020 so prihodki v prora- čunu Občine Velike Lašče v okviru pred- videne realizacije. Odhodki pa so zaradi neizvedbe planiranih investicij nižji od načrtovanih. Občinski svet se je sezna- nil s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna občine za leto 2020. Začetek pouka Sara Košir, občinska uprava Pred začetkom letošnjega šolskega leta so starši šoloobveznih otrok s stalnim prebivališčem v Občini Velike Lašče oddali vlogo za sofinanciranje nakupa šolskih potrebščin. Na podlagi ustrez- nih vlog je občina v ta namen razdelila 10.200 evrov. Letošnje prvošolčke je ob- čina obdarila tudi s knjigo Lokomotiva, lokomotiva (kmalu bo namreč vlak zo- pet vozil tudi skozi Velike Lašče), na prvi šolski dan pa jih je pozdravil podžupan Matjaž Hočevar. Fotografija nedvomno sodi med najbolj razširjene, tako profesionalne kot prosto- časne dejavnosti na svetu. Postala je naša nepogrešljiva spremljevalka in danes v vsakem trenutku, bodisi s pametnim tele- fonom ali fotoaparatom, milijoni ljudi bele- žijo svoje trenutne vtise in opažanja. Nekaterim pomeni fotografija zgolj ustvarjanje spominov, drugi želijo na ta način bolje spoznati vizualni svet, tretji skušajo odkrivati bogastvo novih barv, oblik, svetlobe itd. Tudi mnogim turistom ali popotnikom fotografija ne predstavlja več samo obveznega dodatka na potova- nju, temveč postane sčasoma zvesta in nepogrešljiva sopotnica, ki izostri razmi- šljanje in opazovanje. Pogled skozi objek- tiv ne razširi ali približa samo trenutne, vidne podobe, temveč širi meje razume- vanja in dojemanja drugih ljudi, narave, umetnosti, navad in običajev. Fotografija je našla svoje mesto tudi na družbenih omrežjih, kjer s svojim svetlobnim zapi- som pripomore k boljšemu in bolj celovi- temu načinu komuniciranja. Tečaj bo v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji, praktično fotografiranje na terenu pa v velikolaški okolici. Cena za udeležbo na tečaju je 70 evrov na osebo. Minimalno število udeležencev je osem. Tečaj je pri- meren tako za fotografe, ki že obvladajo določene fotografske veščine, kot tudi za začetnike, ki šele spoznavajo skriv- nosti fotografije. Ob zaključku tečaja udeleženci prejmejo potrdilo o opravlje- nem izobraževanju. Začetni tečaj digitalne fotografije Barbara Pečnik 6 OBČINSKE STRANI TROBLA Termini: 21., 22. in 23. oktober 2020, od 17. do 22. ure, predavanja v galeriji Skedenj, fotografiranje na terenu in obdelava fotografij po dogovoru s predavateljem. Prijave in dodatne informacije: 01 781 03 60 (Barbara Pečnik), info@trubarjeva-domacija.si Rok za prijave: 16. oktober 2020 Prvi dan – predavanje v predavalnici: • osnove fotografije, delovanje fotoa- parata, zaslonka, čas, občutljivost, goriščnica, objektivi, bliskavice, • pogled, oblikovanje, kompozicija, barve, svetloba Prvi dan bomo namenili osnovam foto- grafije, spoznavali bomo, kako in zakaj sploh pride do svetlobnega zapisa, kako je sestavljen fotoaparat, katere so njego- ve osnovne funkcije (čas, zaslonka, ob- čutljivost) in kakšna je njihova uporabna moč. Spoznali bomo osnovne principe delovanja bliskavice. Seznanili se bomo z različnimi objektivi, njihovo uporabo ter prednostmi in slabostmi. Naučili se bomo treh glavnih smernic za dobro fotografi- jo, kako na preprost način pritegnemo pozornost gledalcev in kako poudarimo izbrani motiv. Ugotavljali bomo najpomembnejše elemente fotografske kompozicije ter kreativne smernice, ki nam izboljšujejo kakovost naših posnetkov, npr. okvir in izrez, vlogo ozadja, izbirno ostrino, vzor- ce, diagonale, pravilo tretjin, zlati rez idr. Posebno pozornost bomo namenili spoznavanju svetlobe, ki je poleg motiva najpomembnejši element dobre fotogra- fije. Naučili se bomo vrednotiti dnevno in umetno svetlobo, trde in mehke sence, svetlobo ob različnih urah dneva in letnih časih, različne smeri svetlobe, kontrast in druge posebnosti. Predavatelj Iztok Bončina svobodni fotograf in fo- toreporter, profesor umetnostne zgo- dovine, dolgoletni turistični vodnik, potapljač, astronom in popotnik. Že trideset let organizira razne turistične se- minarje ter več kot petnajst let tudi različne fotografske tečaje in delavnice po vsej Slo- veniji. Organizira in vodi tudi fotografska po- tovanja po svetu (Egipt, Šrilanka, Carigrad, Gruzija, Bolivija, Čile, Velikonočni otok, idr.) Fotografira že od srednje šole, zadnja leta predvsem v vlogi popotnega fotografa in fo- toreporterja. Po opravljenem seminarju pro- fesionalne fotografije pri New York Institut of Photography je znanje in izkušnje prido- bival tudi na fotografskih delavnicah, ki so jih vodili ugledni svetovni fotografi, npr. Da- vid Alan Harvey, Antonin Kratochvil, Eugene Richards, idr. Je ustanovitelj in dolgoletni predsednik Društva popotnih fotografov in fotoreporterjev. Pet let je bil tudi urednik fo- tografije pri slovenski izdaji revije National Geographic Traveler. Že vrsto let objavlja popotne prispevke in fotografije v raznih ča- sopisih in revijah. Kot strokovni sodelavec občasno predava na Turistici, visoki šoli za turizem, na kateri je v letu 2019 doktoriral s področja vesoljskega turizma. TROBLA OBČINSKE STRANI 7 Drugi dan – predavanje v predavalnici: • fotografiranje narave, rastlin in ži- vali, • astrofotografija Drugi dan bomo spoznavali privlačne mo- tive, ki nam jih v vseh letnih časih ponuja narava. Seznanili se bomo s praktičnim pristopom k različnim fotografskim te- mam, kot so gozdovi, reke, jezera, morja, zasnežena pokrajina, sončni zahodi, obla- ki idr. Podrobneje se bomo posvetili svetu rastlin, kjer bomo spoznavali fotografira- nje v različnih svetlobnih pogojih, izbor najboljših motivov, posebej pa bomo na rastlinah vadili makro oziroma bližinsko fotografijo. Tudi živali so zanimiv in ob- sežen fotografski motiv. Naučili se bomo fotografirati naše hišne ljubljenčke, do- mače živali, pa tudi živali v divjini, kot so ptice, žuželke, ter živali, ki jih občudujemo na safarijih po svetu. Seveda tudi pri fo- tografiranju narave ne gre brez dobrega poznavanja primerne svetlobe, ki ji bomo namenili pomembno poglavje. Dotaknili se bomo tudi fotografiranja nočnega neba, posutega z zvezdami, ki mu pravi- mo astrofotografija. Spoznali boste, kaj vse se da narediti s preprosto fotograf- sko opremo. Tretji dan – predavanje v predavalnici: • fotografiranje arhitekture, • portret, • ocenjevanje in izbor fotografij, • osnovna obdelava fotografij s Pho- toshopom Tretji dan bomo najprej razkrili nekaj skriv- nosti kreativnega fotografiranja tradicional- ne in sodobne arhitekture ter ulične fotogra- fije. Preverili bomo izbor najbolj primernega pogleda na arhitekturo, s kakšno estetsko vrednostjo se ponašajo arhitekturni detajli in kaj nas uči arhitekturna kompozicija. Ve- lik poudarek bomo dali tudi fotografiranju notranjih prostorov – interierjev. V nada- ljevanju bomo spoznali enega najlepših pa tudi najzahtevnejših fotografskim motivov – portret. Seznanili se bomo z najboljšo po- stavitvijo človeka v prostor, primerno izbiro objektiva za portretno fotografijo, kako na- redimo dober in zabaven avtoportret (selfi), kako organiziramo gasilsko fotografijo. Tako pri arhitekturi kot pri portretu se bomo seznanili z najboljšo in najprimernejšo svet- lobo posameznega motiva. Da bi lahko foto- grafi vsaj v osnovi znali računalniško izbolj- šati svoje fotografije, smo na tečaj uvrstili tudi nekaj najpomembnejših prvin obdelave fotografij s programom Photoshop. Četrti dan – praktično delo na terenu – dopoldan in popoldan: Podali se bomo na zanimive točke, ki jih bomo (po dogovoru) izbrali v bližnji ali nekoliko bolj oddaljeni okolici. Tam bomo najprej vadili osnove fotografije (izbirna ostrina, gibanje, svetloba, idr.), potem pa iskali motive, ki smo jih spoz- navali med predavanji, npr. tradicionalno arhitekturo, privlačne portrete, lepe po- krajinske motive, rastline in živali. Ude- leženci bodo vnaprej dobili nekaj pisnih navodil s pojasnili glede fotografiranja določenega motiva, predavatelj oziroma vodja tečaja pa bo na terenu tudi de- monstriral posamezne načine fotografi- ranja izbranih motivov. Peti dan – komentar in analiza posnetkov: Nekaj dni po zaključku tečaja bo v pre- davalnici še analiza na terenu posnetih fotografij, ki jih bodo udeleženci predložili v izbor. Komentirali bomo uspele pa tudi neuspele posnetke, jih primerjali in se na ta način še marsikaj naučili o fotografiji. V poletnem času je bilo na domačiji delov- no. Po letu 2015, ko je bila izvedena sana- cija galerije Skedenj, je na vrsto prišlo še podstrešje – Trubarjeva čitalnica in pisar- na. Prostore smo energetsko popolnoma sanirali, opaž pa je nadomestil knauf, s katerim so postale sobe svetlejše in vizu- alno prostornejše. Energetski prihranek v zimski polovici leta bo zagotovo ogromen, v poletju pa bodo prostori ostali primerno hladni. S tem smo izboljšali pogoje za raz- lične programe na Trubarjevi domačiji (iz- obraževalne programe, razstavni prostor, srečanja študijskih krožkov UTŽO ipd.) Energetska sanacija podstrešja na Trubarjevi domačiji Barbara Pečnik, občinska uprava 8 OBČINSKE STRANI TROBLA Že spomladi smo poročali o izobraževa- nju za nove lokalne vodnike, ki je potekalo v januarju in v februarju. V marcu je sle- dilo izpopolnjevanje za že obstoječe vod- nike, ki licence le podaljšujejo, v juliju pa smo izpeljali še tečaj iz postopkov prve pomoči, kar je novost v sklopu omenjenih izobraževanj. Slednji je obsegal temeljne postopke oživljanja z uporabo avtoma- tičnega zunanjega defibrilatorja. Udele- ženci so se seznanili, kako prepoznamo najpogostejša nenadna obolenja (infarkt, možganska kap, epileptični napad, itd.), kako ukrepamo pri nevarnostih zadušitve s tujki, pri alergični reakciji itd. Izobraževanje je odlično izvedel Danijel Andoljšek, reševalec, inštruktor in preda- vatelj na Reševalni postaji UKC Ljubljana z dolgoletnimi izkušnjami na tem podro- čju. Nekaj vodnikov še čaka tečaj iz prve pomoči, saj se ga zaradi objektivnih ra- zlogov niso mogli udeležiti. Župan Tadej Malovrh je podelil vodnikom licence v četrtek, 10. septembra, na veli- kolaškem trgu. Dobili smo nove lokalne turistične vodnike občine Velike Lašče Barbara Pečnik, občinska uprava Licence so podaljšali naslednji vodniki: • NUŠA DEDO LALE: PO OBČINI VELIKE LAŠČE, TRUBARJEVA DOMAČIJA, GRAD TURJAK, LEVSTIKOVA IN STRITARJEVA SPOMINSKA SOBA • MARJANA DOLŠINA: PO OBČINI VELIKE LAŠČE, TRUBARJEVA DOMAČIJA, GRAD TURJAK, LEVSTIKOVA IN STRITARJEVA SPOMINSKA SOBA • MARTA GRČAR: PO OBČINI VELIKE LAŠČE, TRUBARJEVA DOMAČIJA, GRAD TURJAK • TANJA GRUDEN: TRUBARJEVA DOMAČIJA • ANDREJ JAKOB: PO OBČINI VELIKE LAŠČE • URŠA MODIC: PO OBČINI VELIKE LAŠČE, TRUBARJEVA DOMAČIJA, GRAD TURJAK, LEVSTIKOVA IN STRITARJEVA SPOMINSKA SOBA • BARBARA PEČNIK: PO OBČINI VELIKE LAŠČE, TRUBARJEVA DOMAČIJA, GRAD TURJAK, LEVSTIKOVA IN STRITARJEVA SPOMINSKA SOBA • ANDREJ PERHAJ: TRUBARJEVA DOMAČIJA, GRAD TURJAK, LEVSTIKOVA IN STRITARJEVA SPOMINSKA SOBA • JELKA PETRIČ: PO OBČINI VELIKE LAŠČE • SLAVA PETRIČ: PO OBČINI VELIKE LAŠČE, TRUBARJEVA DOMAČIJA, GRAD TURJAK, LEVSTIKOVA IN STRITARJEVA SPOMINSKA SOBA • METKA STARIČ: PO OBČINI VELIKE LAŠČE, TRUBARJEVA DOMAČIJA, GRAD TURJAK, LEVSTIKOVA IN STRITARJEVA SPOMINSKA SOBA • EUGEN ŠERBEC: GRAD TURJAK • JOŽICA ZABUKOVEC: PO OBČINI VELIKE LAŠČE • BORIS ZORE: PO OBČINI VELIKE LAŠČE, LEVSTIKOVA IN STRITARJEVA SPOMINSKA SOBA, GRAD TURJAK • JOŽE STARIČ: PO OBČINI VELIKE LAŠČE • MARKO ŠAVLI: PO OBČINI VELIKE LAŠČE, GRAD TURJAK, LEVSTIKOVA IN STRITARJEVA SPOMINSKA SOBA Novi lokalni vodniki so tako postali: • ANA DOLŠAK: PO OBČINI VELIKE LAŠČE, TRUBARJEVA DOMAČIJA, LEVSTIKOVA IN STRITARJEVA SPOMINSKA SOBA • JANEZ GAČNIK: PO OBČINI VELIKE LAŠČE • KATARINA GAČNIK: PO OBČINI VELIKE LAŠČE, LEVSTIKOVA IN STRITARJEVA SPOMINSKA SOBA • STANKA HREN: PO OBČINI VELIKE LAŠČE, LEVSTIKOVA IN STRITARJEVA SPOMINSKA SOBA • PATRICIJA JAKLIČ: TRUBARJEVA DOMAČIJA • ROMAN JEGLIČ: PO OBČINI VELIKE LAŠČE • SREČO KNAFELC: PO OBČINI VELIKE LAŠČE • SARA KOŠIR: PO OBČINI VELIKE LAŠČE • TANJA MALOVRH: PO OBČINI VELIKE LAŠČE • RAJKO PETERLIN: PO OBČINI VELIKE LAŠČE • ANGELCA PETRIČ: PO OBČINI VELIKE LAŠČE, TRUBARJEVA DOMAČIJA • MIT JA PINTARIČ: PO OBČINI VELIKE LAŠČE, TRUBARJEVA DOMAČIJA • LOJZE SENČAR: PO OBČINI VELIKE LAŠČE • TINA ŠTEBE: PO OBČINI VELIKE LAŠČE, TRUBARJEVA DOMAČIJA • ANDREJA VESEL: PO OBČINI VELIKE LAŠČE Iskrene čestitke vsem in uspešno delo! TROBLA OBČINSKE STRANI 9 V avgustu smo asfaltirali približno 200-metrska odseka v Turjaku ter Granje- vici, trenutno pa dela potekajo v Osredku, kjer bomo zgradili tudi meteorno kanali- zacijo. Celovite prenove bo deležno križi- šče v Robu, nadaljujemo pa še s sanacijo najbolj poškodovanih mest na V . Osolniku ter delno preplastitvijo odseka Knej–Rob. Vzporedno smo začeli z izvedbo sanacij lo- kalnih poškodb asfaltov, saj so za promet izredno nevarne. Povsem nov je tudi pre- mostitveni objekt v Strletih, jeseni pa načr- tujemo še en nov most v naselju Karlovica. Uspešno smo zaključili s skoraj polkilo- metrskim odsekom vodovoda v Robu, kamor bomo lahko priključili kar nekaj objektov, ki so bili doslej obsojeni na lastno vodooskrbo. Naslednji projekt je obnova dveh povsem dotrajanih odsekov v Rutah, izvajalec je že izbran, projekt pa bo sofinanciran iz sredstev, ki smo jih pri- dobili na podlagi Zakona o financiranju občin. Največji izziv nam sicer trenutno predstavlja potencialna lokacija nove vrtine na območju Turjaka, saj se je že določena na M. Ločniku žal izkazala kot neustrezna. Odmerjena je bila tudi par- cela za gradnjo novega vodohrana na Podstrmcu, tako da bi lahko, če bi od Di- rekcije za infrastrukturo pridobili soglas- je za cestni priključek, s pripravljalnimi deli začeli še letos. Iz naše obrtne cone Ločica je končno zavel bolj optimistični veter, saj smo po zares velikih naporih uspeli pridobiti po- zitivno mnenje Direkcije za vode. Dokon- čanje gradnje meteornega odvodnika se seveda že nadaljuje. Začeli smo tudi z deli na pokopališču v Velikih Laščah, kjer bomo izvedeli obno- vo stopnic do poslovilnih vežic. Omeniti velja še prenovo trga, ki je dobil nekoliko drugačno podobo. Vodila nas je želja po večji prostornosti in oživitvi trga, zavoljo varnosti pešcev smo namestili verige, ki imajo hkrati estetsko vlogo, osvetlili pa smo tudi osrednjo fontano. Med drugimi projekti lahko izpostavimo še nekoliko večji projekt protipoplavne Med počitnicami na področju komunale znova aktivni Roman Viršek, občinska uprava zaščite naselja Mala Slevica, kjer smo zgradili ponikalnico ter celoten drenažni sistem s priklopom na obstoječ meteorni kanal. V Dvorski vasi smo pred šolskim igriščem postavili varovalno ograjo, po celotni občini pa je tudi kar nekaj povsem novih mostnih ograj. Na področju cestne razsvetljave smo se letos načrtno usmerili v vzdrževanje in posodabljanje obstoječe infrastrukture. Veliko število luči namreč posledično povzroča visoke obratovalne stroške, ki so velik problem. Ker poletne nevihte povzročajo precej težav v delovanju svetilk, vas prosimo, da nam vsakršno okvaro ali nepravilnost v delovanju ne- mudoma javite na tel. 01 7810 363 ali roman.virsek@velike-lasce.si. Čas šolskih počitnic na ko- munalnem področju nava- dno izkoristimo za izvedbo večjih investicij. Tudi letos ni bilo nič drugače. 10 OBČINSKE STRANI TROBLA Začetki kočevske proge Prvi vlak je po kočevski progi zapeljal 24. julija 1893, slavnostno odprtje proge pa je sledilo 27. septembra. Proga je bila zgrajena predvsem za potrebe tovornega prometa zaradi rudnika v Kočevju in izva- janja gozdarske dejavnosti na Ribniškem in Kočevskem. Redni potniški promet je stekel dan po otvoritvi. Po prenovi ceste Škofljica–Kočevje je število potnikov pri- čelo naglo upadati, zadnji potniški vlak je tako v Kočevje pripeljal 18. aprila 1968, leta 1971 pa so potniški promet na koče- vski progi popolnoma ukinili. Potek modernizacije kočevske proge Začetek nadgradnje regionalne železni- ške proge št. 82 Grosuplje–Kočevje, t. i. kočevske proge, sega v leto 2008. 100 milijonov vredna modernizacija kočevske Modernizacija kočevske proge Direkcija RS za infrastrukturo / foto: Miško Kranjec proge je potekala v treh fazah, v okviru katerih je bila v celoti obnovljena železni- ška proga od Grosuplja do Kočevja. Sodobnejšo in prijaznejšo podobo imajo železniške postaje Dobrepolje, Ribnica, Ortnek in Kočevje. Na postajah Dobre- polje in Ribnica sta za dostop na perone zgrajena nova podhoda z dvigali, ki omo- gočajo lažji in varnejši dostop na perone vsem potnikom, tudi gibalno oviranim osebam. Na novo so zgrajena postaja- lišča Spodnja Slivnica, Čušperk, Velike Lašče, Žlebič in Stara Cerkev, ki se zdaj ponašajo z novo peronsko infrastrukturo. Na celotni železniški progi so v okviru modernizacije izvedli tudi zamenjavo in posodobitev signalnovarnostnih in tele- komunikacijskih naprav ter ureditev in zavarovanje železniških prehodov. Pred začetkom modernizacije je bilo na kočevski progi 81 železniških prehodov, po končani modernizaciji jih bo ostalo 31, ki bodo vsi zavarovani. TROBLA OBČINSKE STRANI 11 Pogovor med županom in državnim sekretarjem Alešem Miheličem. Terenski ogled ministra Jerneja Vrtovca in srečanje s predstavniki lokalne skupnosti. Minister Jernej Vrtovec si je ogledal opravljeno delo ob kočevskih progi Angelca Petrič, občinska uprava / foto: Peter Centa Ponovna vzpostavitev javnega potniškega prometa med Grosupljem in Kočevjem Z izvedbo modernizacije kočevske proge bodo zagotovljeni vsi pogoji za ponovno vzpostavitev potniškega prometa do Ko- čevja, kar bo izboljšalo kakovost bivanja v regiji ter povečalo stopnjo mobilnosti in dostopnosti prebivalstva. Zbrane je sprejel župan, dr. Tadej Malovrh in predstavil glavne infrastrukturne teža- ve v Velikih Laščah. Posebej je izpostavil križišče na Rašici ter predlog semaforja v središču Velikih Lašč, saj je v prometnih konicah težko prečkati cesto. Predstavil je tudi delo v poslovni coni Ločica ter vse zbrane povabil k obisku gradu Turjak. Po- vedal je, da si želi občina nameniti večji poudarek turizmu, iz teh krajev prihaja tudi Primož Trubar, a za razvoj turizma so dobre prometne povezave nujne. Minister Jernej Vrtovec je povedal, da bo vlak za potniški promet pričel vozi- ti prvega oktobra. Poudaril je, da se z vzpostavitvijo železniške povezave po- veča pretočnost na kočevski cesti. Kot vemo, je trenutno v konicah na Škofljici izjemna gneča. Glede na želeno decen- tralizacijo in ohranjanje poseljenosti podeželja nameravajo podpirati razvoj primarne infrastrukture tudi pri nas. Kar se tiče izgradnje kanalizacije, pa obljub- ljajo podporo pri gradnji predvsem tam, kjer bo ta prečkala državno cesto. Ob tej priložnosti so se zbrani tudi dogovorili za skupni sestanek. Minister Jernej Vrtovec se je skupaj z delegacijo, v kateri je bil tudi državni sekretar Aleš Mihelič, ob ogledu izvedenih del na kočevski železniški progi ustavil tudi v Velikih Laščah. 12 OBČINSKE STRANI TROBLA Preventivna radarska tabla je bila v zad- njem času nameščena v naselju Hlebče, kasneje pa še v Podsmreki. Tabla je bila na teh lokacijah postavljena zaradi po- bud krajanov za zmanjšanje hitrosti. V naselju Hlebče je bila v času merje- nja omejitev hitrosti na 50 km/h. V ob- dobju od 11. 9. 2019 do 15. 10. 2019 je bila povprečna izmerjena hitrost na tem mestu 29 km/h. Pred kratkim smo v tem naselju namestili tablo za omejitev hitro- sti na 40 km/h. V naselju Podsmreka je bila ob lokalni cesti, kjer je omejitev hitrosti 50 km/h, v obdobju od 4. 5. 2020 do 3. 7. 2020 pov- prečna izmerjena hitrost 27 km/h. Preventivni merilec hitrosti bomo v pri- hodnje nameščali še na drugih kritičnih točkah ob občinskih lokalnih cestah in javnih poteh. Opozarjam, da cesta ni igrišče, kar pomeni, da ni primeren prostor za igro. Otroke je treba opo- zoriti, da nikoli ne stečejo na cesto. Vedno naj se prej ustavijo ob robu ces- tišča, tudi če je na cesti njihova žoga ali hišni ljubljenček. Vse voznike pozivamo, da skozi naselja vozijo še posebno previdno in po omeji- tvah, saj se z začetkom novega šolskega Analiza podatkov s preventivne radarske table ter prometna varnost ob začetku novega šolskega leta Marija Ivanc Čampa, občinska uprava 4000 3500 3000 2500 2000 1500 1000 500 0 Vrednosti hitrosti Čas obdelave: 4. 5. 2020, 22:00–3. 7. 2020, 9:00 Omejitev hitrosti: 50 km/h Vd[km/h]: 27 Porazdelitev hitrosti v naselju Podsmreka Porazdelitev hitrosti v naselju Hlebče 6000 5000 4000 3000 2000 1000 0 Vrednosti hitrosti Čas obdelave: 11. 9. 2019, 9:00–15. 10. 2019, 19:00 Omejitev hitrosti: 50 km/h Vd[km/h]: 29 je, da če voznik med vožnjo telefonira, je enako, kot bi imel v krvi 0,8 promila alkohola. Mobilni telefoni so zaradi po- goste uporabe vse večji motilci pozor- nosti varne udeležbe v prometu. In to ne velja le za voznike vozil, temveč tudi za pešce in kolesarje. leta na naše ceste ponovno vrača veliko število otrok. Znotraj naselij na šolske kombije ponovno vstopajo in izstopa- jo šoloobvezni otroci, zato bodite na teh mestih še posebno previdni in predvidljivi. V prvih 14-tih dneh šolskega leta je v spremstvu prostovoljcev, policije in re- darske službe ponovno poteka organi- zirano varovanje otrok na prehodu za pešce v Velikih Laščah ter na obeh po- družničnih šolah. Zahvaljujemo se vsem prostovoljcem, še posebno članom Društva upokojencev Velike Lašče, ki nam pri tem vsako leto priskočijo na pomoč. Opozarjamo tudi na dosledno uporabo varnostnega pasu ter neuporabo mo- bilnega telefona med vožnjo. Dokazano V prometu bodite odgovorni in pozorni skozi vse dni v letu, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Velike Lašče • <= 20 km/h • 21-30 km/h • 31-40 km/h • 41-50 km/h • 51-60 km/h • 61-70 km/h • 71-80 km/h • 81-90 km/h • > 90 km/h • <= 20 km/h • 21-30 km/h • 31-40 km/h • 41-50 km/h • 51-60 km/h • 61-70 km/h • 71-80 km/h • 81-90 km/h • > 90 km/h Dobro znani pozdrav in najpogostejši odgovor na vprašanje, ki ju bolj ali manj izgovarjamo povsem podzavestno, sta veliko manj samoumevna, kot se zdita. In mnogo bolj povezana med seboj, kot izgleda na prvi pogled. Odvisno od tega, kako pojmujemo zdravje in kako pojmu- jemo biti dobro. Za večino to pomeni biti zdrav. Nekateri se ne bodo strinjali in bodo dejali, da se tudi, če si nekoliko bo- lan, da živeti (dovolj) dobro – če imamo hkrati možnost, da lahko sami obvladuje- mo bolezen, da smo kljub bolezni vključe- ni v skupnost in če vanjo kljub zdravstve- nim težavam lahko prispevamo. Opredeljevanje zdravja za stroko nikoli ni bila lahka naloga. Sama definicija se je skozi čas razširjala in spreminjala s pog- labljanjem znanja o človekovem delova- nju. Od strogo biomedicinskega modela, po katerem je štelo izključno delovanje telesa, preko biopsihosocialnega modela, po katerem se upoštevajo tudi duševni in družbeni dejavniki zdravja, do sistemske- ga pogleda, ki zagovarja tezo, da je zdravje vselej rezultat medsebojnega vplivanja različnih sistemov, katerih del smo: človek kot sistem, ki se giblje znotraj različnih sistemov – družina, skupnost, institucije, politični sistem, ekonomski sistem, idr. V novejšem času, še posebej od pande- mije koronavirusa naprej, sta v ospredje spet bolj stopili prav družbena in psiho- loška razsežnost zdravja. Pandemija je na zelo usoden način v svetovnem merilu pokazala, kako pomembno vlogo pri tem, ali bomo zboleli in okrevali, igra naš po- ložaj v družbi in dejstvo, kje živimo. Smo med revnejšimi ali bogatejšimi? Živimo v državi z močnim javnim zdravstvenim sistemom ali ne? V Sloveniji imamo v povprečju enega zdravnika na približno 200 ljudi, na afriški celini je to razmerje 1: 30001. Ali živimo v skupnosti, kjer se lah- ko obrnemo na druge, ali smo prepuščeni samim sebi? Imamo vsaj z eno osebo, še bolje pa z vsaj dvema ali tremi takšne odnose, za katere bi lahko dejali, da so zaupni, vzajemni, da v njih zadovoljujemo potrebe po druženju, po pogovoru, sode- lovanju, varnosti? Gre za potrebe, ki so še zlasti ključne v obdobju odraščanja, saj predstavljajo močan varovalni dejavnik pri stresnih in travmatičnih izkušnjah. Vsakih 40 sekund v svetu nekdo naredi samomor. Težave z duševnim zdravjem skoraj po pravilu spremljajo zloraba al- kohola in drog, osamljenost, izključenost. Imamo možnost izraziti stisko, ko jo ob- čutimo? Kakšen način izražanja stisk ali sproščanja stresa lahko izberemo? Vseh izbir nimamo vedno na voljo. Prav tako drži, da vsi nimamo na voljo enakih izbir – prav zaradi različnih sistemov, v katerih se gibljemo, in v razlikah znotraj njih. A skoraj vsi imamo skoraj vedno vsaj nekaj izbire pri tem, ali bomo ubrali bolj ali manj zdravo pot. Če začnemo z duševnostjo, to pomeni, da si, kolikor je mogoče, prizade- vamo za vzpostavljanje in gojenje takšnih odnosov, v katerih se bomo počutili vred- ne in v katerih bomo tudi sami pokazali, koliko nam pomenijo drugi. Na zdravje? V naši družbi, ki jo glede na odnos do pitja alkohola lahko poimenujemo kar mokra kultura, v stresnih situacijah marsikdo poseže po alkoholu ali drugih psihoak- tivnih snoveh v upanju, da bodo tesno- ba, zaskrbljenost in strah izginili. Pitje alkohola v manjših količinah kratkoročno lahko prispeva k občutku večje sprošče- nosti, povzroči nekritičnost oz. občutek, da naši problemi izginejo. Zato niti ni tako nenavadno, da posameznik v stiski kdaj seže po pitju alkohola. A se je ob tem po- membno zavedati, da gre le za nekatere kratkotrajne učinke, ki izginejo takoj, ko alkohol izločimo iz telesa. Še bolj pomembno pa se je zavedati mnogih negativnih učinkov, ki se lahko pokažejo že zelo hitro. Pitje zamegli po- sameznikovo zmožnost presoje in slabi Priporočilo za (duševno) zdrav življenjski slog št. 1: Prizadevajmo si za vzpostavljanje in gojenje takšnih odnosov, v katerih se bomo počutili vredne in v katerih bomo tudi sami pokazali, koliko nam pomenijo drugi. Zdravo! Kako ste? NIJZ TROBLA STROKOVNI ČLANKI 13 S spodnjim prispevkom Delovne skupine za nenalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdrav- je, OE Ljubljana, se v luči aktualnega epidemiološkega stanja osredotočamo na posameznikov odnos oz. vedenje/ravnanje, ki ključno oblikuje način spopadanja z izzivi nove realnosti. Izhajali smo iz teme- ljev – duševnega zdravja, ki je gonilo drugim vedenjskim vzorcem, med drugim odnosu do pitja alko- hola. Posvetili smo se tudi prehrani v želji izpostaviti, kaj pomembnega v odnosu do te smo se lahko naučili v času koronavirusa. Seveda ne želimo zanemariti tudi ostalih vidikov zdravega življenjskega sloga, a več o tem mogoče ob naslednji priložnosti. posameznikove psihofizične zmogljivosti, s čimer onemogoči ustrezno odzivanje na okolico. Nezanemarljiv pa je tudi krat- koročni vpliv na imunski sistem, saj naj bi bil po ugotovitvah raziskav posameznik še 24 ur, potem ko je ob neki priložnosti popil preveč alkohola, bolj dovzeten za okužbe. Alkohol torej vpliva na posameznikovo odpornost, kar pomembno oslabi telesno obrambo, ki pivce alkohola izpostavlja šte- vilnim zdravstvenim težavam, vključno z okužbami in sistemskimi vnetji. Ob zgoraj navedenih ima pitje alkohola še mnoge druge posredne in neposre- dne kratkoročne in dolgoročne negativne učinke. V času epidemije so nas mediji in socialna omrežja preplavili z različnimi informacijami in potencialnimi rešitva- mi, ki bi lahko zmanjšale stiske, možnost okužbe z novim virusom ali lajšale potek zdravljenja. Med drugimi je bilo možno zaslediti tudi varovalne učinke pitja alko- hola, kar pa je očitno zavajanje, ki povzro- ča veliko škodo. Novejše raziskave kažejo, da varne upo- rabe alkohola ni. Manj kot posameznik spije, manjše je tveganje, da bi alkohol povzročil trajno škodo. Zato glede pitja alkohola priporočamo: »Čim manj ali nič«. Če smo v duševni stiski, kar v času epide- mije ni nepričakovan odziv posameznika na situacijo, si lahko pomagamo sami ali se obrnemo po pomoč. Ko se spra- šujemo, kako obvladati stres, zmanjšati občutke strahu, panike in zaskrbljenosti, kako ostati miren, se opremimo z relevan- tnimi informacijami o trenutni situaciji, o svojih stiskah se pogovarjajmo z ljudmi, ki so nam blizu, ohranjajmo socialne sti- ke, skrbimo za zdrav življenjski slog in z njim poskrbimo za svoje zdravje. Če je stiska prehuda in si ne znamo poma- gati sami, so nam na voljo tudi različne ob- like psihološke podpore (zdravstvenovzgoj- na središča in centri za krepitev zdravja v okviru zdravstvenih domov ali brezplačno telefonsko svetovanje), ki jih nudijo usposo- bljeni zdravstveni (so)delavci na področju duševnega zdravja, tudi s področja podpore spreminjanja pivskega vedenja. »Povej mi, kaj ješ, pa ti po- vem, kdo si,« je večpomen- sko sporočilo. Ob vstopu v tretjo dekado 21. stoletja smo v odnosu do prehranjevanja in telesne sestave ljudi v stroki presegli raven povr- šinskega gledanja in prešli na raven vide- nja. Ko gledamo debelo osebo, ne vidimo več nujno posameznika, ki se brez zavor predaja prepovedanim gastronomskim užitkom. Pri tej isti osebi se učimo videti posameznika, ki morda nosi s sabo nena- klonjeno usodo genov; morda živi v okolju, ki ne omogoča zdrave prehranske izbire; morda mu socialno-ekonomski standard omejuje zdravo prehransko izbiro; morda ni dovolj opremljen s primernimi informa- cijami in s potrebnimi veščinami, ki podpi- rajo zdrav način prehranjevanja … Pristop, ki vključuje genetske oz. epige- netske ter socioekonomske, kulturne in okoljske dejavnike pri oceni prehranske- ga stanja ni namenjen iskanju izgovorov za pomanjkljivo odgovornost posame- znika do lastnega prehranjevanja. Je pa namenjen premisleku o upoštevanju vseh dejavnikov, ki kažejo na določeno diagnozo: debelost, sladkorna bolezen tipa II, s prehrano povezane oblike raka, ateroskleroza, ipd. Pri tem je zelo po- membno uspešno spopadanje pristojnih (inštitucij) z izpostavljenimi objektivnimi dejavniki, ki rušijo zdravje posameznika ali populacije. Ključno pa je tudi delo- vanje odločevalcev v smeri, ki omogoča zdravju podporno okolje in visoko osveš- čeno družbo. Poleg tega je seveda treba vzporedno krepiti samozavest posame- znika za udejanjanje življenjskega sloga, ki varuje in krepi njegovo zdravje. Z vidika prehranjevanja smo doslej vede- li, da lastna priprava obrokov iz osnovnih sestavin prinese veliko koristi. Poznan iz- vor in pridelava živil, ki jih uporabimo za pripravo jedi na način, prilagojen lastnim (prehranskim) potrebam, nam daje ustre- zen nadzor nad kakovostjo prehrane. Ta se lahko uspešno vrednoti z izogibanjem uporabe kemijskih pospeševalcev rasti, fitofarmacevtskih sredstev, prehranskih dodatkov (aditivov) in neustreznih po- stopkov priprave jedi. Prav tako že dolgo časa poznamo in poudarjamo prehran- ske, okoljske, ekonomske in druge pred- nosti lastne pridelave hrane: poleg že izpostavljenih dodajamo še najkrajši čas, najkrajša in najcenejša pot prehranske surovine iz zemlje do mize ter upošteva- nje primerne (tehnološke) zrelosti plodov. Tudi priporočeno vnaprejšnje načrtova- nje obrokov pri uspešnem uravnavanju krvnega sladkorja diabetikov ali kot uspe- šna strategija zmanjševanja telesne teže je prav tako znan in uspešen preventivni oz. terapevtski pristop. Kljub daljnosežnim posledicam na različ- nih drugih področjih se lahko na področju prehranjevanja prebivalstva v povezavi z epidemijo Covid-19 osredotočimo na nekaj pozitivnih spoznanj. Četrtina slo- venskih gospodinjstev poroča, da sta postala način priprave obrokov in pomen hrane med epidemijo bolj pomembna. V tretjini gospodinjstev menijo, da bodo s peko kruha vsaj enkrat na teden nada- ljevali tudi v prihodnje. Skozi izkušnje v času karantene, ko smo mogoče temu lažje posvetili čas, pa smo lahko izkusili, da lastna priprava obrokov ne prinaša iz- ključno prehranske prednosti, pač pa na nas pozitivno vpliva tako s psihološkega Priporočilo za zdrav življenjski slog št. 2: Kolikor je mogoče, se izogibajmo škodljivih razvad, ki lahko vodijo v zasvojenost ali poslabšajo naše zdravstveno stanje. V primeru stiske vam priporočamo, da se namesto k flaši po nasvet in pomoč raje obrnete k strokovnjakom v zdravstvenih domovih in centrih za socialno delo, ki vas bodo vodili skozi proces spremembe vedenja in vam olajšali pot k bolj zdravemu in zadovoljnemu življenju. 14 STROKOVNI ČLANKI TROBLA TROBLA STROKOVNI ČLANKI 15 kot socialnega vidika. Vključevanje vseh (družinskih) članov v pripravo obroka krepi medsebojne vezi, omogoča prenos praktičnih veščin na mlajše generacije, izboljšuje psihično počutje posamezni- ka (družinskih članov) in dviga kakovost (družinskega) življenja. Druga tovrstna izkušnja se nanaša na lastno oskrbo. Statistika nam postreže s podatkom, da smo v Sloveniji pri zelenja- vi 44 % samooskrbni (podatek se nanaša na leto 2018). V času omenjene pande- mije pa smo imeli priložnost izkusiti, kako je, ko kupci zaman povprašujemo po pre- ostalih 56 % zelenjave, ki zaradi zaprtja mej ni bila dostavljena na trgovske police. Mar to ni zadostna spodbuda za ureditev lastnega vrtička ali zelenjavne gredice na balkonu stanovanja? Ne pozabimo tudi na pozitivni učinek vrtnarjenja na zdravje zaradi sprostitve in telesne aktivnosti, ki je zlasti zaradi epidemiološkega ukrepa omejenosti gibanja prebivalcev nadvse dragocena dodana vrednost. Letošnjo pomlad smo se lahko tudi prep- ričali, da premišljeno in ekonomično vo- denje domačega gospodinjstva poleg že omenjene prednosti vnaprejšnjega načr- tovanja obrokov zmanjša pogostost na- kupovanja živil v trgovinah, na tržnici ali neposredno pri pridelovalcih ter zmanjša odpadke hrane v gospodinjstvu. Kar peti- na vprašanih prebivalcev Slovenije navaja, da bodo z manj pogostim in bolj načrto- vanim nakupovanjem živil ter pogostejšo pripravo obrokov doma nadaljevali tudi po koncu epidemije. Tako nam ostane več časa, ki ga lahko posvetimo vsemu tiste- mu, kar nas dela zadovoljne, ohranja naše zdravje in spodbuja življenjsko energijo. Zdravi samo skupaj Ob vseh izzivih sodobnega načina življe- nja in njegovih ekoloških posledic smo se letos srečali še s pritiskom nove grožnje v obliki pandemije novega nevarnega viru- sa. Na take težko obvladljive situacije se ljudje odzivamo zelo različno. Številni med nami ob tem doživljajo stisko, strah, jezo in občutek nemoči. Nekateri se teh neprijetnih čustev skušajo znebiti s poseganjem po alkoholu, ki kratkoročno v manjših količinah sproža občutek večje sproščenosti, povzroči nekritičnost oz. ob- čutek, da naši problemi izginejo. Tolažbo na videz prinaša tudi uživanje manj zdravih, visoko kaloričnih in hra- nilno neuravnoteženih jedi ali dodatnih obrokov. Nekateri se zatečejo v pretirano izolacijo in izogibanje stikom. Opaziti pa je celo zanikanje stanja, podcenjevanje nevarnosti virusa, posmehovanje opo- zorilom stroke, ignoriranje priporočil ter širjenje škodljivih teorij zarote. Prav v času izrednih razmer in okoliščin, kakor jih doživljamo in živimo trenutno, je še toliko bolj pomembno, da ne pozabi- mo na človečnost in solidarnost: v svo- jem ožjem krogu, v svoji širši skupnosti, generacijsko in medgeneracijsko. Če je nam dobro, še ne pomeni, da je dobro tudi drugim. Če smo sami varni, ni nujno, da v nevarnosti niso drugi. Zato med- ali potem ko poskrbimo za svoje dobro po- čutje, namenimo pozornost tudi svojim bližnjim. Vprašajmo jih, kako so. Bodimo tu eden za drugega in se podpirajmo. Bo- dimo strpni do sebe in do soljudi. Skrb za drugega je tudi skrb zase. Priporočilo za (prehransko) zdrav življenjski slog št. 3: Kolikor je mogoče, si prizadevajmo za lastno pridelavo in pripravo hrane ter obroke vnaprej načrtujmo. Ob tem vključujmo vse (družinske) člane, kar krepi medsebojne vezi, omogoča prenos praktičnih veščin, izboljšuje psihično počutje posameznika (družinskih članov) in dviga kakovost (družinskega) življenja. Z zdravjem povezan življenj- ski slog: sodelujte in prispe- vajte k celotni sliki o zdravju v Sloveniji Ste vedeli, da prebivalci Slovenije v zad- njih letih v večjem deležu ocenjujejo svo- je zdravje kot dobro ali zelo dobro? Ali pa, da šest od desetih odraslih prebi- valcev Slovenije zaupa cepljenju? To so le nekateri od zadnjih izsledkov pri nas največje raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog, ki jo izvajajo vsake 4 leta. V tokratni izvedbi smo k sodelovanju po- vabili kar 17.500 naključno izbranih oseb iz vse Slovenije. Do sedaj je izpolnjene vprašalnike po pošti ali preko spleta vrni- la že skoraj polovica (46,1 %) povabljenih v raziskavo. Če ste eden izmed 17.500, ki je vprašalnik prejelo in ga še niste izpolnili, vas vabimo k sodelovanju. S tem boste aktivno sode- lovali pri oblikovanju programov za izbolj- šanje zdravja nas vseh. Na podlagi ugo- tovitev prejšnjih raziskav smo na primer predlagali uvedbo brezplačnih strokovnih preventivnih zdravstvenih programov za zdrav življenjski slog, ki se jih lahko ude- ležite v svojem zdravstvenem domu. Pripravili: • Maruša Bertoncelj, univ. dipl. soc. ped., regijska koordinatorica za duševno zdravje v programu MIRA • mag. Branka Đukić, univ. dipl. živ. teh., regijska izvajalka prehranskih vsebin in koordinatorica v programu Slovenske mreže zdravih šol • Rok Zaletel, univ. dipl. pol., območna odgovorna oseba v projektu SOPA • Katja Podergajs, dipl. m. s., regijska koordinatorica v programu Vzgoja za zdravje za otroke in mladostnike 16 INTERVJU TROBLA Kako se je spremenilo vaše življenje po prevzemu funkcije? Predvsem se je zame spremenil od- nos do zdravstva. Če sem ga gledal prej skozi uporabniške oči, ga zdaj skušam sooblikovati, da bodo storitve dostopne kar največjemu številu ljudi in istoča- sno skušam najti finančno vzdržnost sistema. Kompromis, kaj financiranje omogoča in katere storitve je možno iz- vajati s temi sredstvi, je težak. Skozi oči uporabnika je stik z zdravstvom videti povsem drugače. V nekaterih situacijah so možnosti iskanja rešitev zelo omeje- ne. Iščemo rešitve in odpravljamo težave, kjer je to trenutno mogoče. Celoten zdra- vstveni sistem se v trenutnih razmerah sooča z izzivom dostopnosti zdravnikov, predvsem po telefonu. Klicev je več kot v običajnih razmerah, medicinsko osebje pa ni ves čas dostopno prek telefona, ker dela s pacienti. Ko na primer medicinska sestra prevezuje rano, ambulanta ni do- segljiva na telefon. Skušamo najti kom- promise in nove načine dostopnosti ter komunikacije, predvsem pa, kadar ni nuj- no, paciente preusmeriti na druge komu- nikacijske poti, zlasti elektronske. Če ima pacient dostop do elektronske pošte oz. interneta, prosim, da uporabi ta dva na- čina, zlasti za izdajo receptov in napotnic (sistem e-naročanja). Kako ocenjujete razmere ali odnose najprej znotraj Zdravstvenega doma Ribnica in nato navzven, odnos zdra- vstvenega doma do okolja? Kar sem do sedaj spoznal glede odnosov znotraj zdravstvenega doma, menim, da so vsi zaposleni vedno prip- ravljeni priskočiti na pomoč sodelavcem in pacientom, pomagajo drug drugemu ter dobro sodelujejo. Veseli me, da sem prišel v kolektiv, ki čuti veliko mero odgo- vornosti tako do pacientov kot do sode- lavcev. Glede na trenutne razmere in ob upoštevanju vseh varnostnih standardov je delo opravljeno z največjo profesional- no skrbnostjo. Odnos z okolico je odvisen od tega, kakšno storitev nekdo potrebuje. V času epidemije se je splošna dostopnost do zdravstvenih storitev realno poslabšala, kar se kaže tudi v odnosu ljudi do zdra- vstvenega doma in zaposlenih v zdra- vstvu. Pod pritiskom so tako ljudje, ki težje pridejo do zdravstvenih storitev, kot zdravstveno osebje. Tudi če bi v ZD želeli opravljati svoje delo tako kot prej, ga za- radi predpisanih omejitev ne moremo. Kako je torej organizirano zdravstvo v Sloveniji? Sistem javnega zdravstva temelji na zaposlenih osebah, ki plačujejo prispevke za zdravstveno zavarovanje, iz katerih se financirajo zdravstvene storitve. Javni zavodi, kot je ZD Ribnica, sklenejo pogod- bo o opravljanju zdravstvenih storitev z ZZZS, kjer je točno določeno, koliko stori- tev bo v letu opravljenih in koliko finančnih sredstev bo ZD Ribnica za to prejel. Tam, kjer javni zavodi ne zmorejo omogočati in zagotoviti določenih vrst storitev, lahko občine podelijo zasebniku koncesijo za izvajanje javnih storitev. Koncesionarji so plačani iz javnih sredstev zavarovanja za obseg storitev, ki ga opravijo. Zasebne storitve (samoplačniške) pa niso financi- rane iz sredstev, zbranih z zdravstvenim zavarovanjem. Te uporabnik plača nepos- redno izvajalcu. Bili ste tudi na, kako naj rečem, nesrečni seji občinskega sveta v Velikih Laščah? Ker smo takrat imeli manj informacij o COVID-19, je bilo to nekaj povsem nove- ga. Po obvestilu smo se skupaj z družino izolirali, delal sem od doma. Ker nisem imel simptomov in nisem spadal v skupi- no, ki je bila po takratnih merilih določena za testiranje, smo bili v preventivni sa- moizolaciji brez testiranja. Vsekakor sem spoznal vse dobre in slabe strani dela od doma. Ves čas smo bili v stikih tako z ekipo zdravstvenega osebja kot z župani vseh štirih občin ustanoviteljic. V Zdravstvenem domu Ribnica ste prvi direktor, ki ni zdravnik? Kako poteka delo, kako rešujete strokovna vprašanja? V skladu zakonom mora vsak javni zdravstveni zavod, kjer direktor ni zdra- vstvene stroke, imeti strokovnega vodjo. Kako po pol leta vidi delo zdravstvenega doma novi direktor, Andrej Lampe? Angelca Petrič Andrej Lampe, ki je vlogo direktorja Zdravstvenega doma Ribnica prevzel februarja letos, je domačin. Po izobrazbi pravnik, ki so mu blizu ekonomske vede. Pravi, da se je z zdravstvom doslej srečeval bolj kot uporabnik. A ker gre za področje, kjer lahko s skupnim delom in dobro orga- nizacijo stvari izboljšamo, se je odločil za nov izziv. Po- membno mu je, da se izboljšajo tiste storitve, ki jih ljudje najbolj potrebujejo. In zdravstvo je ena izmed njih. V ZD Ribnica to nalogo opravlja Aleksan- dar Đorđevski, dr. med. Prednost je, da ni- sem vpet v vsakodnevno delo s pacienti. Imam več časa, da iščem rešitve za izzive v zvezi z organizacijo in s financiranjem. Na situacijo gledam z drugačnimi očmi kot zdravstveno osebje, ki je vsakodnev- no obremenjeno z delom s pacienti. Zdravstveni dom Ribnica pokriva obmo- čje Občine Velike Lašče od leta 2009. Kaj lahko pričakujemo v nadaljevanju? Pričakujem, da se bo ohranjala kako- vost storitev. Specialistične storitve, ki jih bodo izvajali na lokaciji v Ribnici, bodo dosegljive tudi prebivalcem Velikih Lašč. Z rastjo števila prebivalcev in s tem tudi povečanja uporabnikov zdravstvenih sto- ritev pa bomo skušali pri ZZZS-ju doseči povečanje posameznih programov in s tem izboljšati zdravstveno oskrbo za vse. Glavni problemi, izzivi? Največji izziv je zagotavljanje ustrez- nih zaposlenih na pravih mestih. To je dolgoročen proces, saj je nemogoče ne- katere strokovnjake zagotoviti čez noč. Drugi izziv je iskanje uravnoteženosti med finančno vzdržnostjo in zagotavlja- njem zdravstvenih storitev za kar najširše prebivalstvo. S tem je povezana tudi pre- nova infrastrukture. Večja investicija je tudi nakup reševalnega vozila, ki ga bodo izvedle občine ustanoviteljice. V teku je tudi javno naročilo za sanacijo vhoda in nadstreška v Ribnici. Predvidena je sana- cija radona v kletnih prostorih v ZD Rib- nica in prenova dotrajanih delov stavb, kjer gre za starejše inštalacije in se ka- žejo pogoste težave. Spomladi pa bomo zaključili obnovo ginekološke ambulante z novo opremo, ultrazvokom, idr. Pri reše- vanju vseh izzivov uspešno sodelujemo z županom, dr. Tadejem Malovrhom, in dru- gimi občinami ustanoviteljicami, ki nam pomagajo v okviru svojih zmožnosti. Kadrovske težave na področju gineko- logije naj bi se rešile tudi dolgoročno? Predvidoma v drugi polovici sep- tembra bo s polnim delovnim časom začela delati stalna ginekologinja. Obči- ne Ribnica, Sodražica in Loški Potok so sofinancirale njeno specializacijo iz gi- nekologije, vabimo pa tudi vse občanke Velikih Lašč, da se pri njej opredelijo. To lahko storijo že sedaj preko e-pošte (gine- koloska.ambulanta@zdribnica.si) ali se pozanimajo o možnosti opredelitve po te- lefonu (01/837-22-35). Trenutno so nove opredelitve še možne, ko pa se bodo ta mesta zapolnila, žal ne bo mogoče spre- jemati novih pacientk. Kako poteka komunikacija z Zdravstve- nim domom – klicni center? Za nujno medicinsko pomoč (urgen- ca) je na voljo splošna telefonska številka (01) 837 22 00 oz. po glasovnem sporo- čilu izbira številke 1. Prosim, da to šte- vilko uporabljate le za nujno medicinsko pomoč. Za druge informacije oz. če am- bulanta, ki jo želite doseči, ni dosegljiva, po glasovnem sporočilu izberite št. 2. In- formacije o delovnem času zdravnikov so vedno dostopne na številki 77 in na naši spletni strani. Za naročilo napotnic, re- ceptov in drugih administrativnih storitev prosimo, da uporabljate elektronske poti (če je možno), torej e-naročanje oziroma e-pošto za posamezno ambulanto. Vsa elektronska komunikacija bo obdelana v dveh delovnih dneh. Če je možno, naj bo telefon namenjen nujnim klicem. Sedaj pa deluje covid-19 točka tudi v Ribnici? V sredini junija so bila spremenjena navodila Ministrstva za zdravje. Vsak izvajalec zagotavlja prostor za pregled pacientov s sumom na covid-19 in tudi za odvzem brisa. Na podlagi tega smo organizirali drive-in vstopno točko. Na- menjena je vsem, ki jih zdravnik napoti na odvzem brisa. Z medicinsko sestro, ki vodi te postopke, se pacient dogovori za točen termin. Oseba se pripelje z avtom, iz vozila ne izstopa. Bris se odvzame ne- posredno iz avtomobila. Ta se nato isti dan posreduje v analizo. Vstopna toč- ka se nahaja na lokaciji Zdravstvenega doma Ribnica in je ločena od drugih stori- tev. Izolacijski prostor za preglede oseb s sumom na covid-19 je urejen v posebnem prostoru zdravstvenega doma, v katerega se ne vstopa preko glavnega vhoda, am- pak neposredno od zunaj, po ločeni poti. Ponovno bi prosil vse, ki sumijo, da imajo simptome, povezane s covid-19, da ne prihajajo v zdravstveni dom, ampak se najprej obrnejo na svojega osebnega zdravnika, ki jih bo napotil na odvzem brisa. TROBLA INTERVJU 17 Nova ginekološka ambulanta in sprejemna pisarna v Zdravstvenem domu Ribnica storitve opravljajo izključno ob predho- dnem naročanju. Dostop do vseh zdra- vstvenih storitev je mogoč, a le ob na- ročilu. Nenaročenih pacientov v trenutni situaciji ne moremo in ne smemo spreje- mati, razen v primerih nujne medicinske pomoči. Še vedno pa se zgodi, da se v primeru odsotnosti, naročenih pacientov ne ob- vesti o odpovedi termina? Takšne situacije skušamo reševati sproti in z ustrezno komunikacijo. Če so možne izboljšave, so konstruktivni pre- dlogi in pobude vedno dobrodošli, saj lah- ko le na podlagi teh zaznamo, da so upo- rabniki imeli težavo. Če za njih ne vemo, potem jih ne moremo reševati. Nekateri izzivi so lažje rešljivi, drugi pa zahtevajo prilagoditve, tako s strani uporabnikov kot izvajalca storitve ali infrastrukture. Kaj se lahko uredi na urgenci v Ribnici? Omogoča obravnavo nujnih zdra- vstvenih stanj, lahko so življenjsko ogro- žajoča stanja ali pa gre za poškodbo. Ur- genca ni namenjena temu, da bi pacient prišel po bolniški stalež. V tem primeru je pravi naslov osebni zdravnik. Kako naj ljudje ocenijo, kaj je urgentno stanje? Kako naj se prebivalci Velikih Lašč odločijo kar zadeva urgentne sto- ritve, kam v Ribnico ali v Ljubljano? Obisk urgence na lokaciji ZD Ribnica je smiseln v primerih, ko gre za lažje po- škodbe, ki zahtevajo manjši kirurški po- seg, v primeru bolečine v križu ali npr. tuj- ka v očesu. Ko gre za bolečino v prsnem košu, bolečino v trebuhu, poškodbo z oteklino in večjo rano, npr. poškodbo z motorno žago, pa je bolj smiselno, da se napotijo in obiščejo urgenco v Ljubljani. Za nujna stanja na terenu je treba poklicati na 112, kjer dispečerski center razporedi najbližjo ekipo nujne medicinske pomoči. Kadrovska zastopanost, kako rešuje- te vseslovenski problem pomanjkanja zdravnikov? Na ravni države se pomanjkanje splo- šnih zdravnikov rešuje tako, da se razpi- suje več specializacij. Ali se bodo študen- ti medicine odločili za specializacijo, je odvisno od njihove motivacije in motiva- cije lokalnega okolja, ki je zelo povezano z družinskim zdravnikom. Prejšnja vodstva so opravila dobro delo nadomeščanja kadrov in pridobivanja specializantov, ki bi potencialno lahko ostali v ZD Ribnica. Z dobro prakso nameravamo nadaljeva- ti. Odločitev, da bo zdravnik specializiral družinsko medicino in istočasno šel op- ravljati to delo izven urbanih centrov, pa je odvisna od osebnih lastnosti in želja študenta medicine. Naš cilj je najti te posameznike, ki jim je to v interesu, jih spodbuditi, povabiti in jim približati naše lokalno okolje. Zdravnik, ki je povezan z lokalnim okoljem, bolje razume tudi ljudi in težave. Lažje razume okolje in ljudi. Kaj pa strategija, veliko se je v preteklo- sti govorilo o programu dialize v Ribnici pa izgradnji negovalne bolnišnice? Dializa in storitve nege so sekun- darna raven zdravstva, tako da se te storitve v okviru ZD Ribnica ne morejo izvajati. Strokovni kader bo sicer vedno nudil vso podporo, ko se pripravljajo ti projekti, sama izvedba pa je odvisna tako od interesa občin kot Ministrstva za zdravje, če bo pristopilo k uresničitvi tega projekta. Ali bodo realizirani oz. ali se bo zagotovilo programe, pa je odvis- no od države. Kakšna je finančna slika ZD Ribnica? Letošnje leto je močno zaznamovala epidemija. Glede na to, da smo financira- ni glede na realizacijo, bo predviden poln obseg dela težko realizirati. Posledično bodo finančna sredstva manjša. Trudimo 18 INTERVJU TROBLA V kakšni meri so bili okrnjeni progra- mi v času koronavirusa, so se čakalne dobe podaljšale? Od marca do konca maja se večina programov ni izvajala ali se je izvajala v okrnjeni obliki. Zdravstveno osebje se si- cer zelo trudi, da bi ta zaostanek nadok- nadilo in do konca leta opravilo tudi vse tiste preglede in čakajoče paciente, kjer je nastala zamuda zaradi epidemije. V nekaterih primerih to ne bo možno v celoti, predvsem to velja za zobozdra- vstvo. Čakalne dobe so se najbolj poveča- le v zobozdravstvu, tudi pri ortodontu, fizi- oterapiji, v diabetološki ambulanti. Ostalo delo je potekalo v skladu z zmožnostmi zaradi omejitev. Kaj pa preventivni programi? V času epidemije je bilo izvajanje pre- ventivnih programov omejeno na izključ- no tiste, ki jih je bilo možno izvajati ob upoštevanju ukrepov. Z inovativnimi pristopi (videokonfe- rence) je bilo možno izvesti del preventiv- nega programa. Sedaj se bodo izvajali ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov. Kako bi ocenili sodelovanje z občinami ustanoviteljicami? Sodelovanje z občinami lahko ocenim kot zelo dobro, tako v času epidemije kot sedaj, ko skušamo nadoknaditi vse, kar je bilo zamujeno. Vsi župani in strokovne službe so zelo proaktivni in usmerjeni v iskanje rešitev. Kako ocenjujete sistem naročanja? Zaradi predpisanih ukrepov, ki jih mo- ramo spoštovati vsi z zdravstvu, se vse Zdravstvena postaja Velike Lašče Zdravstveni dom dr. Janeza Oražma Ribnica se ohraniti letošnje leto brez negativnega poslovanja. Precej je odvisno od razvoja epidemiološke situacije do konca leta. Če bo treba spet zmanjševati obsega dela, vse storitve ne bodo izvedene in tudi ne financirane. Kaj bi pomenila gradnja Doma starejših občanov Velike Lašče? V tem primeru bi bilo treba zagota- vljati določen del zdravstvene oskrbe za starostnike, kar bi predivoma pomenilo povečanje obsega programa. Če bi to prevzel ZD Ribnica, bi bilo za izvedbo tre- ba zagotoviti dodaten kader. Ker se je zaradi omejitev, povezanih s COVID-19, zelo povečalo število telefonskih klicev v Zdravstvenem domu dr. Janeza Oražma Ribnica, prosimo vse, ki potrebujete stik z zdravnikom, za strpnost in razumevanje ter uporabo ene od v nadaljevanju opisane poti. Za naročilo recepta, napotnice, medicinsko tehničnega pripomočka, potrdila za potne stroške ipd. najprej pripravim naslednje podatke: • ime in priimek, • rojstni datum, • kontaktno telefonsko številko, • kaj naročam (napotnico za katerega specialista, imena zdravil, idr.), • kdo je moj osebni zdravnik. Kako naročim napotnico, medicinsko tehnični pripomoček, potrdilo za potne stroške ipd.? 1. Pošljem e-sporočilo ambulanti izbranega osebnega zdravnika 2. Pokličem v ambulanto izbranega osebnega zdravnika 3. V primeru nedosegljivosti lahko pokličem na tel. št. 01/ 837 22 00. Naročilo bo posredovano v ambulanto izbranega zdravnika Kako naročim recept? 1. Na povezavi e-naročanje: www.Zdribnica.Si/e-narocanje/ 2. Pošljem e-sporočilo ambulanti izbranega osebnega zdravnika 3. Pokličem v ambulanto izbranega osebnega zdravnika 4. V primeru nedosegljivosti lahko pokličem na tel. št. 01/ 837 22 00. Naročilo bo posredovano v ambulanto izbranega zdravnika Kratek pregled zdravstvene oskrbe v Velikih Laščah Po drugi svetovni vojni je potekala zdra- vstvena oskrba v pritličju bloka. Nato so leta 1985 s samoprispevki zgradili Zdravstveno postajo. Takrat se je odprla tudi podružni- ca Lekarne Ljubljana (Prej je imel zdravnik v svojih prostorih samo zalogo za nujna zdravila, po ostalo je bilo treba iti drugam.). V Velikih Laščah so ves čas delovali: splošni zdravnik, otroška posvetovalnica, patro- nažna služba in zobozdravnik. Zdravstveno oskrbo se je reševalo tudi s podelitvijo kon- cesij za fizioterapijo in zobozdravstvo. Po ustanovitvi Občine Velike Lašče je Me- stna občina Ljubljana sprejela nov odlok o ustanovitvi Zdravstvenega doma Ljublja- na, kjer kljub pravnemu nasledstvu Občina Velike Lašne ni postala soustanovitelj javnega zavoda Zdravstveni dom Ljublja- na, Lekarne in drugih javnih zavodov. Ker je za Velike Lašče ob ustanovitvi občine obstajala nevarnost izgube javne zdra- vstvene oskrbe, se je del zdravstvene oskrbe prenesel pod Zdravstveni dom Ribnica, in sicer dve ekipi splošnega zdra- vstva in patronažna služba (2009). Dru- ge zdravstvene storitve si lahko občani Velikih Lašč izberejo glede na prostega izvajalca storitev (npr. ZD Ribnica, ZD Ljubljana, ZD Grosuplje, idr.). Občanom Velikih Lašč pa je trenutno zagotovljena oskrba na urgenci tako Zdravstvenega doma Ribnica kot Ljubljana. 20 INTERVJU TROBLA Prosim, da se na kratko predstaviš? Sem učiteljica razrednega pouka, pe- snica, urednica, izzivalka ustvarjalnosti pri drugih … Če se dotakneva tega, da si učiteljica, kako je to v teh koronskih časih? Ja, najprej sploh še ne vemo, kaj nas čaka v novem šolskem letu. Če izvemo en teden prej, je to luksuz. To, kar se je zgo- dilo marca, je neverjetno. Če si predsta- vljaš, koliko šol imamo, koliko učiteljev je iz različnih koncev in krajev, z različnimi računalniškimi povezavami in opremami. In kako je to šele doma, pri otrocih! Šola je kar čez noč začela delati na daljavo. A odnosi med učitelji in učenci so povsem zamrli in komunicirati preko računalnika je zelo drugače. Zdi se mi, da človeški od- nos potrebuje bližino, temelji na tem, da si zares skupaj, da se zares pogovarjaš, da je prisotna mimika. To je zelo umanj- kalo. Nekateri otroci so bili kar na Covid- -počitnicah. Malo po lastni zamisli, malo ker ni bilo zadosti opreme, nekaj pa zato, ker ni bilo staršev dovolj blizu. Učiteljice smo tisto snov, ki bi jo sicer obravnavali v šoli, pripravile na drug način, s slikicami, navodili, itd., ampak da bi to vse prebrali in šli skozi, so otroci, še zlasti mlajši, nuj- no potrebovali starše oz. nekoga, da jim je pomagal. Ugotovila sem, da je bilo ne- kaj socialno manj veščih otrok ali takih, ki se bojijo dogodkov v šoli, kar zadovoljnih s tem, da so lahko doma in delajo po svoje. Ampak niso s tem osiromašeni za soci- alizacijsko vzgojo? Absolutno. To je velik, velik minus. To, da ni bilo žive komunikacije, to je nenado- mestljivo. Tudi ni isto, če bi delali preko videa. Te nove situacije so vnaprej dogo- vorjene in vnaprej se ve, kdaj bodo. V šoli so tudi odmori, ko se pogovarjaš o vsako- dnevnih stvareh, tam rešiš kakšno teža- vo, se učiš življenja skozi življenje samo. Tu pa je kratek, omejen čas neke komuni- kacije, ki je tudi sama zelo omejena. Tako na čas kot na temo. Nimaš neposredne- ga odziva, ne moreš videti, kaj otrok dela. Čudila sem se, da je bil sploh kakšen plus. To so bili res redki primeri. Koliko je za pedagoga pomemben ne- posredni stik z otrokom? Mislim, da tega prenašanja znanja in vrednot brez osebnega stika ne more biti. Učitelj mora spoštovati ljudi od majhne- ga. Ob rojstvu ni tu le nek neoblikovan bodoči človek. Učitelj skuša otroka peljati čez preizkušnje, mu pomagati, da razširi meje sveta, se uči in osamosvoji. Ta stik je zelo pomemben. Rada imam svoje delo, čeprav imamo učne načrte, ki nas vodijo, kaj moramo naučiti otroka v enem letu – to so smernice. In prisegam na kreativnost, ki omogoča, da lahko delaš stvari na svoj način. To je pomembno. Kljub učbenikom in načrtom je učitelj tis- ti, ki oživi znanje in ga prenaša otrokom. Zato potrebuje ta osebni stik. Čeprav bi vsako leto učil isti razred, so vsako leto drugačni otroci. Eni so bolj zahtevni, dru- gi manj, eni potrebujejo kaj dodatnega, posebnega, potem se med njimi vzposta- vijo različni odnosi: prijateljstvo, naspro- tovanje, združevanje v skupine, idr. In te odnose je treba občutljivo voditi, da se ot- rok v šoli počuti varnega – treba je spod- bujati introvertirane, da kaj povedo, ter na drugi strani tiste, ki so govorno nasilni, da se malo umirijo. Da vidijo tudi druge, ki potrebujejo svoj prostor. Ta socializacija ni mogoča brez živega stika. Šolo si večinoma predstavljamo kot učni načrt, smernice so jasne. Koliko ima pedagog svobode; ali imaš občutek, da te sistem utesnjuje ali ti daje dovolj? Jaz mislim, da si moraš to svobodo na nek način tudi sam izboriti. Recimo, včasih je bolj enostavno delati po navo- dilih in se držati teh kot pijanec plota. A če si bolj kreativen, se prepustiš navdihu. Jaz se prepustim tudi navdihu in mi ni žal kake ure, da nekaj pripeljemo od ide- Pogovor z Ano Porenta Andrej Perhaj TROBLA INTERVJU 21 je do končnega izdelka. Zmeraj mi je šlo na živce, ko smo imeli za dramatizacijo dve urici in potem smo na hitro naredil lutke iz papirja in so jih držali na palčkah, medtem ko so brali besedilo po vlogah. To se mi zdi zelo osiromašeno in ne za- resno gledališče. Tu si vedno vzamem več časa, da se otroci vživijo v vloge. Da to doživljajo, improvizirajo – vsaj enkrat letno naredijo krasen gledališki projekt, ki ga predstavijo sošolcem. Skozi leta, ko učiš dlje, lažje presodiš, kaj je temeljno znanje, ki ga je treba dati naprej, in kaj je balast, mašilo, ki se ga lahko nadomesti z bolj kreativnimi dejavnostmi. Kako pa se znajdeš znotraj šolskega sistema? Sama sem pisala učbenike in priroč- nike skoraj deset let in vedno sem za okvir vzela učni načrt. Ukvarjala sem se s tem, na kakšen način bi približala otro- kom snov, da bi bila čim bolj zanimiva in uporabna, razumljiva. Ko so bili učbeniki potrjeni, sem dobila pozitivne odzive od drugih učiteljic in spoznala, da je metoda tista, ki je učiteljeva največja svoboda. Isto snov lahko predstavimo zelo suho- parno ali pa zelo zanimivo. Če učenci raz- iskujejo, zbudimo njihovo radovednost, lahko kaj odkrijejo sami še na drug na- čin. To je tudi stvar značaja. Sama sem tak človek, da znotraj nekih meja iščem načine, kako nekaj narediti po svoje. Ne zdi se mi tako narobe, da meje so. Neko zakladnico oz. neko znanje kot država, narod želimo predati naprej. To mora- mo storiti. A način, kako to narediti, je v učiteljevih rokah. Sicer je bilo v teh 30-ih letih, odkar učim, že kar nekaj šolskih re- form. Ko se je začelo pisno ocenjevanje, devetletka, itd. sem bila zelo pri stvari, a potem se je zazdelo, da to ni šlo v tisto pravo smer. Nismo se več učili toliko o živih bitjih in okoljih, v ospredje je stopila tehnologija. Nekateri učitelji pazijo na to, da še vedno vnesejo v svoj pouk znanja, ki so temeljna za preživetje. Druga stvar, ki je res obremenjujoča, je administracija. Mene je zmeraj motilo, da moraš, ko pride inšpekcija, pokazati papirje. Saj imamo priprave, učne načrte, itd. A nikogar ni zanimalo, kaj ti zares počneš v razredu. Zanimalo jih je, ali se ujema številka ure v dnevniku in na pripravi. Žal inšpekcija pri nas ni podpora, ki bi bila v razredu nekaj časa in bi potem dala koristne pripombe in predloge, usmeritve za boljše delo. Odnos staršev do pedagoga? Sama nisem imela prav slabe izku- šnje s starši. Vidim pa razliko v primerjavi s časom, ko sem učila v Ljubljani, kjer so starši vedno vedeli več kot učitelji, ali pa pri Svetem Gregorju, kjer še spoštujejo župnika, učiteljico – gre za bolj prvinski, zaupljiv, spoštljiv odnos. Ko sem učila na podružnici, smo vsako leto naredili predstavo, pričeli smo izdajati časopis Slemenci, idr. V začetku je bilo nekaj pri- pomb v smislu, kaj je tega treba, a sčaso- ma je vsem postalo všeč in so začeli na primer peči dobrote za te dogodke, vabiti sorodnike. Tudi ko se pojavijo težave z otro- ki, skušam najti način, kako naj temu otroku pomagajo starši. Se je pa moj odnos do star- šev spremenil, ko sem sama postala mama. Ko vidiš, da ni tako enostavno, da si včasih izgubljen in ne veš, kaj bi, da takrat ne potrebuješ nekoga, ki bi ti solil pamet, ampak da ti pove kakšno ko- ristno stvar, ki bi mogoče delovala. Starši so zelo pomembni. V času korone so na- domeščali učitelje in zraven tega imeli še svojo službo. Starši želijo svojemu otroku vse najboljše. Zadnje čase imamo mogo- če bolj ta problem, da želijo starši narediti preveč namesto otroka in jih je treba tudi ustaviti, da pustijo, da otrok nekaj naredi sam, tudi če bo malo slabše. Starši se se- daj ukvarjajo več z otroki, kot so se takrat, ko smo bili mi majhni. Koliko ti pedagoško delo pomaga pri pesniškem delovanju? Mogoče največ doprinese pri mojem mentorskem delu. Kaj pa pri ustvarjanju? Tudi sama sem se že spraševala, zakaj ne pišem otroške poezije, čeprav si jo v šoli velikokrat sproti izmišljujem. Ampak ta pesniški svet imam za svoje intimno početje. Je neko drugo področje, kjer sem jaz samo jaz. Pesniški svet je moja komunikacija s seboj. Čez leto dosti pišem, redko pa pišem poezijo. Morajo biti po- čitnice, da preklopim iz učiteljske vloge v pe- sniško. Ko imam veliko časa, da se potegnem vase, sem bolj občutlji- va za stvari, jih opazim. Včasih potegnem kaj tudi iz zapiskov, ki jih delam med letom. Največ napišem čez počitnice. Zanima me samo pisanje, kaj te bolj spodbudi, žalost ali veselje, ali to ne igra vloge? Ali je morda to tudi samoterapija? Bolj pot do sebe. Razpoloženje niti ne vpliva na to, da bi pisala ali ne, se Kljub učbenikom in načrtom je učitelj tisti, ki oživi znanje in ga prenaša otrokom. 22 INTERVJU TROBLA pa morda kaže v vzdušju same pesmi. Za pisanje ne potrebujem nekega posebnega občutja. Je pa res, da ko sem bolj v ponotranjenih fazah, sem bolj čuječna; čutim, da se v podzavesti dela nek kupček, ki se bo izrazil. Zelo me nagovarja narava, tudi ustvarjam rada v naravi, hkrati pa me prizadenejo mnoge stvari, dogodki; npr. ko smo potovali po Bosni, sem želela govoriti z ljudmi o vojni. Empatija omogoča, da vidiš stvari, ki jih nisi sam izkusil, in jih skozi pisanje lahko poustvariš oz. jih na ta način sam doživiš. Posredno seveda tudi bralci. Za pisanje potrebujem predvsem čas. Pesmi najprej nastanejo v glavi ali takoj na papirju. Kakšen je proces? Dostikrat je tako, da ko nekaj opazim, me to vznemiri, imam kakšno misel v beležki, napišem lahko tudi veliko strani in včasih vse zavržem. Zelo redko pride pesem v celoti taka, kot jo bom potem objavila. Mogoče samo tiste krajše. So trenutki, ko si v nekem razsvetljenju in to napišeš. Tiste, kompleksnejše pesmi, pa so zmeraj narejene – traja precej časa, osnovni ideji se pridruži še druga, pa tre- tja in četrta, potem jih prestavljaš, brusiš, itd. Pišem v beležke. Pesmi pišem zme- raj ročno, nikoli na računalnik kot ostalo pisanje. Zdi se mi, da je to najbolj nepo- sredna povezava med idejo in izreko. Tudi ko sem delala zbirko Deklice, ko sem se odločila za koncept, da bodo to portreti žensk, sem prišla do tega, da se zunanje, kar opredeljuje posameznico, vsuje kot plaz, kot gmota, ki je povezana z doga- janjem. Te delčke sem potem načrtno vnesla v pesmi. Na koncu je to videti kot rdeča nit zbirke. Kakšen je postopek, ko je pesem nare- jena, imaš papir, na katerega pride cela pesem, koliko časa potrebuješ, da do- končaš pesem? Ta čas se je z leti precej skrajšal, mis- lim pa, da je pri pesniškem postopku zelo vplival name Lojze Kovačič, ko sem bila leta 86 oz. 87 izbrana na državno sre- čanje pesnikov in pisateljev začetnikov (zdaj se imenuje festival Urška) in nas je pet finalistov dobilo za nagrado celoletne delavnice pri njem. Bil je neizprosen … vsak dan pišem, to nam je privzgojil. Piše se z ritjo, to moraš trenirati, saj je pisanje veščina? Drugi del treninga je branje, saj ne mo- reš samo pisati. Moraš dobiti veliko dozo branja različnih časov, žanrov, avtorjev, da se razgledaš, kaj je že ustvarjenega. In spet, kot praviš … razen če leže bereš. Zdaj ko si že priznana pesnica, članica Društva pisateljev Slovenije, kaj to po- meni v smislu ustvarjanja in tudi član- stva v organizaciji, kaj to prinese? Nisem še veliko razmišljala, kaj ti to prenese. Bolj pomembno se mi zdi, kaj lahko jaz naredim, tako kot če si npr. pri KUD-u, v Protestantskem društvu, videti moram smisel. Da začutiš pripadnost. V praksi pa pomeni, da me lahko zdaj po- vabijo na primer za bralno značko v šole. Udeležujem se tudi različnih branj, ki jih organizira DSP , ravno zdaj bom nastopila na večeru Svoboda je glagol. Ali to kaj pomeni za samo ustvarjanje? Ja, spodbudo in potrditev, da si na pravi poti, da ni čisto brez veze, kar poč- neš. Tudi zdaj se v literarnih vodah zbirajo okoli nekih žarišč določeni krogi. Enkrat mi je nekdo rekel: »Saj ne rabiš drugih krogov, saj si naredila Pesem si.« Ampak jaz sem želela to narediti odprto, za vse. Ne da te nekdo požegna, povabi. Kakšen se ti zdi položaj, kaj pomeni, da si pesnica, članica društva – kaj to pomeni v družbenem kontekstu. Ali to da si pesnik, danes še sploh kaj pomeni? Za nekoga prav nič, je povsem obrobno. Za nekoga drugega pa veliko. Po nava- di to največ pomeni tistim, ki se s tem ukvarjajo. Pa za človeka samega. Hvale- žna sem, da sem lahko zraven. Da bi mis- lila, da se je s tem popolnoma spremenil moj vsakdan, to pa seveda ne. To je ena od mojih prostočasnih dejavnosti. Kultu- ra je vse bolj podhranjena in od tega ne moreš živeti. Kljub temu bi bilo možno – če izvzame- mo korono – v zdajšnjih družbenih raz- merah, da nek pesnik, pišoči umetnik postane ikona, nekakšna pop ikona? Ja, imamo na primer Ferija Lainščka. Za športnike vsi vemo, kdo so. Vemo za politike. Že pri podelitvi Prešernovih na- grad pa se sprašujemo, kdo je ta, ki je dobil nagrado za literaturo. Npr. pesni- ca Anja Golob se mi zdi v tem trenutku zelo angažirana, prizadeva si tudi za to, da bi na televiziji vsak dan brali poezijo. Ali pesnica Barbara Korun, ki vodi sreča- nja Pesnice o pesnicah, kjer vsak mesec preberemo novo zbirko ene od slovenskih avtoric in se o tem pogovarjamo. Ali pa Dejan Koban, ki organizira branje poezije, vključuje mlade avtorje, prav zdaj s soor- ganizatorji prireja Svetovni dan poezije v TROBLA INTERVJU 23 Ljubljani, kjer se bo 12 ur bralo. Človek, ki piše, mora biti angažiran v smislu, da širi polje pesništva v družbeni kontekst. Je prihodnost še v pesništvu ali bo nova tehnologija, pop kultura to požrla? Jaz mislim, da bo še vedno to nek podpis človeka, ki obstaja kot unikum. Te debate smo imeli tudi na Pesem si. Lah- ko narediš program, ki bo pisal pesmi. Pa tudi če ga bo ... Upam si trditi, da bi ga lahko razkrinkali, da to ni človek. Obstajajo ljudje, ki mislijo, da se to da narediti, čeprav ni zraven duše. Morda je to trend, odvisno seveda, koliko je močan. Umetna inteligenca kot pesnik, a kaj pomeni to za umetniško ustvarjanje? Mislim, da bo lahko tisti, ki bo delal tak program, zelo kreativen. Uporabnik pa ne. Poezija je osebni človekov izraz. Bolj osebno, bolj globoko kot greš vase, bolj nagovoriš tistega drugega, ki občuti to isto – bolj si intimen, bolj lahko nagovar- jaš množice. Bralec se lahko potem najde v zapisanem, se identificira. Koliko se pozna, da si tudi urednica. To zahteva povsem drug tok misli kot ustvarjanje? Tu gre bolj za odločitev. Imaš projekt in ga moraš zaključiti. Tu ponikne pesni- ca. Pri uredniškem delu si predvsem zelo pozoren in na nek način tečen bralec. Dostikrat sem v vlogi selektorice, zlasti pri JSKD. Delo je zanimivo. Odvržeš svoj okus, kaj je tebi všeč. Bereš besedilo, kot je napisano. Neodvisno od avtorja, ne glede na to, kako on živi, kdo je. Preklopiš na tehnični pregled, zanimajo te tempo, dinamika, ali so vsi deli na mestu in pot- rebni, idr. Pomembno je sporočilo, spre- gledati ne smeš niti veščine. Pesem ali zgodbo gledaš kot samostojno entiteto. Kot urednik izgubiš strah, da bi moral pustiti besedilo, kot je zapisano, skušaš ga izboljšati. Koliko te imajo potem radi tisti, ki jim urejaš dela? Ja, res včasih naletiš na koga, ki ima sindrom svetega navdiha – prepriča- nje, da se prvotno napisanega ne sme popravljati. Ampak tisti, ki pišejo z na- menom, da bodo svoje delo tudi objavili, se želijo izboljševati, hočejo se razvijati. In ti so zelo hvaležni. Z Darinko Grmek Štrukelj sva imeli lepe pesniške pogovore ob urejanju njene zbirke Gorečke z borja- ča, ki je izšla pri nas. Včasih gre za zelo majčkene stvari – zamenjaš besedo, pa je sporočilo pesmi večje ... Dostikrat je tako na mesečnih delavnicah, ki jih že več kot desetletje vodim na Vrhniki, v Ribnici, tudi v Velikih Laščah. Z obema skupina- ma smo že izdali literarni zbornik, letos pa načrtujem, da bomo tudi z našo lite- rarno skupino KUD Primož Trubar naredili knjigo. Zborniku se bo imenoval VEZje, kot je predlagala Nada, pri njem nas bo sodelovalo več kot ducat, knjigo pa bomo opremili s slikami Žive Agrež, s katero nas je nekaj sodelovalo – pisali smo pesmi ob slikah z njene raz- stave. VEZje pomeni tudi vez s prednamci in, upam, tudi zanamci. Avtoriteto dobiš samo s primernim odnosom in delom – s tem, kako si sposoben brati in videti stvari in jih popraviti, izboljšati. Moje vodilo na delav- nicah je, da najprej izluščimo tisto ta dob- ro. Za manj posrečene dele iščemo boljše rešitve. Svoje trditve moraš podkrepiti z informacijami, primeri, idejami. In tako me potem vabijo na različne konce Slove- nije, da imam literarne delavnice, pri tem mi pomaga tudi moj poklic, zlasti pri tej mentorski vlogi. Tako kot si rekla, izzivalka ustvarjal- nosti. Zanima me, kako je pravzaprav prišlo do Pesem si? V bistvu je prišlo tako, kot pride vse. Od mladih dni sem pisala svojo poezijo. Bilo je leta 2006, ko sem bila na pesni- škem turnirju zmagovalka občinstva. In pri kosilu smo se doma pogovarjali, kako na spletu že vse obstaja: kraljica.si, pizza. si … in se spraševali, ali obstaja tudi pe- sem.si? In Gregor, ki je iz teh voda, je to vpisal v brskalnik: ne obstaja. In je takoj zakupil domeno. Takrat sem že delala z dobrepoljskimi avtorji in vodila nekaj li- terarnih delavnic. Želela sem povezati te ljudi. Pisanje je samo- tno. Zato se je zanimi- vo podružiti s tistimi, ki se s tem ukvarjajo. Tako kot se družijo lju- bitelji mačk, psov, dru- žijo se lovci, zakaj se ne bi še pesniki? Ker je bil Gregor takrat ravno brezposeln, se je lotil programira- nja, čisto tako kot izziv. Že od začetka sva imela idejo, da bo to spletno mesto, kjer se lahko pojavi vsak, ne glede na to, ali je znan ali neznan, mlad ali star, doma tu ali Skozi leta, ko učiš dlje, lažje presodiš, kaj je temeljno znanje, ki ga je treba dati naprej, in kaj je balast. od drugod. Za vse, odprtega tipa. V začet- ku so bili tu dobrepoljski in laški pesniki, tudi Marija Gorše, ki nas je spodbujala pri tej ideji. 2007 smo s temi avtorji naredili prvi zbornik, drobna knjigica. Takrat smo tudi zagnali portal www.pesem.si ter se predstavili na Trubarjevi domačiji, pa v Grosupljem, na Viču. Priredili smo pesni- ško branje, Pavla Lušin je igrala kitaro, pele so Mavrice. Na začetku je na spletni strani objavljalo 15, 16 avtorjev. A to se je eksponentno širilo. Po štirinajstih letih imamo preko 3500 članov iz vse Sloveni- je in bivše skupne države, tudi iz tujine. Še sama ne vem, od kod je prišlo tako veliko novih ljudi, ki so se včlanili in objavili pe- smi. Sama nisem zmogla več vsega pre- gledati. Pri vseh drugih portalih in revijah je načeloma tako, da pošlješ uredniku be- sedilo, in če ga odobri, ga objavijo. Tu pa je objavljanje odprto. V brskalnik vtipkaš www.pesem.si. Včlaniš se brezplačno, narediš si svoj osebni profil. Objavljaš, kar želiš in kar si sam napisal. Uredniška na- loga je pri nas taka, da podčrtamo dobre, prepričljive, zanimive, inovativne pesmi, da se pogovarjamo o poeziji in jo izboljšu- jemo. Povabili smo Aleksandro Kocmut, pa Zalko Grabnar, Pe- tra Rezmana, Francija Novaka – v uredništvo smo vedno povabili koga izmed članov, ki so tudi sami pesniki in imajo izostren bralski občutek ter znajo komunicirati z avtorji. Zdaj nas je pet: Lidija Brezavšček, Sara Špelec, Helena Zemljič, Luka Bene- dičič in jaz. Ni pa to plačana zaposlitev, delamo prostovoljno in v tem smislu ni- mamo delovnega časa. Ko ima urednik čas, prebere pesmi, najboljše podčrta, ponekod predlaga popravke, komentira, idr. Če bi bil en zaposlen, bi imel kaj delati. A zazdaj nimamo dovolj finančne podpore, da bi si lahko to privoščili. Občine Ribnica, Sodražica in Velike Lašče nam omogočijo, da enkrat letno izdamo zbornik izbranih pesmi s portala tudi v tiskani obliki. Srečanja letos ni bilo? Ne, zaradi korone. Drugače so letna srečanja vedno potekala najprej na Tru- barjevi domačiji. Razmišljali smo, kaj naj naredimo, da ne bo to cela katastrofa. In potem smo se spomnili, ob izidu zbornika vedno (sicer vsakič na drug način) preds- tavimo izbranke, zato smo se odločili, da jih posnamemo. Vključili smo Gledejo in urednike s portala. Nekaj pesmi smo po- sneli na Trubarjevini. Tisti, ki pa niso bili tu, so se sami posneli, saj so bile takrat meje med občinami zaprte. Potem je te posnetke Dan zmontiral v en film, Pesni- ške razglednice, ki je bil zelo dobro sprejet in je še vedno dostopen na kanalu YouTu- be. Ni sicer isto. V živo se dobimo 22. avgusta na Vodnikovi domačiji, kjer bomo tudi avtorji s Pesem.si brali na Sve- tovnem dnevu poezije. Običajno po izidu zbor- nika obiščemo tudi Maribor, Videm, Kranj, Radovljico, itd., da se nam na branjih prid- ružijo avtorji, ki živijo v tistih koncih. Kaj je Gledeja? To je zanimiva zgodba. Enkrat, okoli leta 2001, je Metka organizirala akcijo Podjetniki omogočajo počitnice. In imela sem gledališke delavnice. Gledališče mi je od nekdaj zelo ljuba zvrst umetnosti, več let sem hodila tudi na razne gleda- liške seminarje. Takrat smo imeli en te- den v Rožnati hiši (pri Veri) gledališko delavnico. Bilo je luštno. Cele dneve smo ustvarjali in nastala je predstava Skriv- nostno seme. Glede na to, da imajo Laš- če dobro opremljeno dvorano in posluh za to, smo nadaljevali tudi po počitnicah. Nato so otroci navdušili še druge in tako se je začela Gledeja. Ker smo ugotovili, da ni besedil, ki bi nas zelo povlekla, in ker rada delam na način, da se dobimo z ljudmi, da začnemo iz nič in s poseb- nim ustvarjalnim procesom pridemo do vsebine, smo naredili svoje mladinske predstave. Prva je bila Virtualni svet. com, kmalu je prišel zraven še Gregor, ki je pisal besedila: Aut, Prjatlce ... Jaz nisem zmogla potem več vsega, Glede- ja se je razširla v dve skupini (eno sem vodila jaz, drugo Gregor), in ko so šli Gle- dejke in Gledejci v srednjo šolo, je naše ustvarjanje malo zamrlo, zdaj pa se spet dobivamo. Uprizorili smo več kot deset avtorskih predstav in izdali dve knjigi dramskih besedil Videzi sveta (2006) in Videzi domišljije (2007). Eni zdaj igrajo tako v odrasli skupini kot pri Gledeji. Na- zadnje smo se lotili vesoljskih komedij, A. Douglasov Štoparski vodnik po gala- ksiji postopno prirejamo za gledališče. Letos delate kaj? Naredili smo omenjeni film Pesniške razglednice in zdaj se vračamo k Resta- vraciji na koncu vesolja. Morda bomo us- peli nadaljevati jeseni, odvisno od razmer. Razmišljamo, kako naprej. Zaključek? Zadnjič sem nekaj kuhala. Moj mož Gregor je zelo sposoben in dober kuhar. In sem si rekla: bom pa še jaz malo po navdihu. Delala sem zelenjavne kupčke. Notri sem dala riževo moko. Pripomnil je, da mi bo to odvzelo preveč vlage. Nauk, ki sem ga zaslutila: Lahko se zgleduješ po nekom, a če ne obvladaš postopkov, se ti lahko vse sfiži. In v bistvu je vse zelo podobno kuhanju. Že pri podelitvi Prešernovih nagrad pa se sprašujemo, kdo je ta, ki je dobil nagrado za literaturo. 24 INTERVJU TROBLA Med manj poznanimi ustvarjalci, povezanimi z velikolaškim okrajem, je bil tudi Stanislav Vdovič. Rojen je bil 1. novembra 1885 v Turjaku, umrl pa 30. julija 1947 v Ljubljani. Bil je sin Ivana Vdoviča, Cikavarjevega iz Dolščakov. Ustvarjal je pod psevdo- nimom Janez Rožencvet. Pravljica o Alenčici in kralju Matjažu, v kateri se pojavlja kup hišnih in ledinskih imen iz velikolaške dežele, je bila prvič objavljena v knjigi Pravljice. Ta je izšla leta 1932 v Celju pri Družbi sv . Mohorja. Njeno priredbo je pripravila Majda Jakše Ujčič, objavljena je bila v Vodniku za odkrivanje naše dediščine Poslušaj narod, kako govori … o hišnih in ledinskih imenih (Zavod Parnas, 2016). Alenčica, kraljeva Matjaževa nevesta Vitezi so za kralja Matjaža iskali lepo nevesto po raznih deželah, dokler niso prišli na Dolenjsko, v robarsko dolino. Tam zagledajo na njivi Alenčico, ki je pšenico žela. »Lepše nismo in ne bomo našli! Ta je vredna kralja Matjaža!« vzkliknejo vitezi. A Alenčica je našla več zadržkov in odlagala od- hod. Vitezi so ji pri raznih delih morali pomagati, od vsakega je poslala kralju Matjažu darilo – kolač ali po 12 lanenih rjuh ali 12 pirhov za veliko noč. Na zadnjo kraljevo zapoved, naj vitezi Alenčico vendar že pripe- ljejo k njemu, je rekla: »Vrnite se sami in povejte kra- lju Matjažu, da se čudim njegovim besedam. Vpra- šam ga, recite, ali so beneške, ogrske in turške dežele, ki si jih je osvojil, tudi same k njemu prišle?« … Globoko se je zamislil kralj Matjaž. Nazadnje je dejal: »Da je Alenčica pridna, pričajo njene dari, da je lepa, pričate vi, ki ubogate njo bolj kakor mene; da je modra, pričajo njene besede.« In ukazal je zapreči za Alenčico belce v zlato kočijo, zase in za spremstvo pa dal osedlati najbolj spočite konje … In zdirjali so proti Robu. Nad raškim klancem so se ustavili, da so prišli k sapi. Vitezi so pokazali: »Tam za Osonkom je Rob!« Kralj Matjaž je ukazal vitezom, naj gredo sami naprej, on pa tukaj počaka. Alenčica si je izgovorila še en dan in eno noč: »Da se dostojno pripravimo, moje spremstvo in jaz.« Kralj Matjaž je bil z odgovorom zadovoljen in us- tavil se je z vitezi pri Virantu. Alenčica je pripravila svojo balo, zbrala družice in spremljevalce in odrinili so. In nevesto Alenčico so spremljali: Starih Tone, Jože in Feliks, Cikavarjevi tri- je, Kuharjev Edvard, Peterlinov Ludvik, Žabških vseh šest, Centov, Jamnikovi trije iz Podloga … Žgančev Lojz, Gorenji in Borštnarjev iz Gradišča, Koščkov Ja- nez, Jakšetov Jožek, Usnikovi štirje, Skirški, Cecma- nov in Zgončev, Debeljakov iz Purkač, Ruparjev iz Mačkov in še drugi fantje. Veliko spremstva je imela … Ko so fantje zavili pod Knejem, od koder že vidiš na Rašico, je kralj Matjaž ves nestrpen pognal konje in zdirjal Alenčici naproti. Sredi pota, tam, kjer se pravi v Oslovki, so se srečali. V zlati kočiji sta se odpeljala. V Celju je bila poroka in na trgu svatba, kakršne še ni videl svet. Lundri so godli sedem dni in sedem noči. Iz velikolaškega okraja Alenčica in kralj Matjaž Pripravlja Metka Starič Tam za Osonkom je Rob! Stanislav Vdovič Pri uporabi domačih pripravkov se mora- mo zavedati, da jih večina deluje preven- tivno. Rastline zaščitijo z različnimi vonji ali jih okrepijo, da so odpornejše na glivič- ne bolezni. Pripravki delujejo kontaktno in na svetlobi hitro propadejo, zato jih v času močne okužbe uporabljamo redno, pogosto tudi vsake tri do pet dni. Pri na- nosu rastline dobro omočimo. Brozga Brozgo izdelamo podobno kot brozgo iz sliv, iz katere kasneje skuhamo žganje. To pomeni, da morajo slive fermentirati oziroma v tem primeru alkoholno zavreti. Tudi nasekljane koprive in gabez, ki jih na- močimo v deset litrov deževnice, v 14 ali 21 dneh fermentirajo, kar vidimo po pe- njenju in močnem vonju. To brozgo kas- neje razredčimo 1:10 in z njo polivamo ter zalivamo rastline. Brozga je od vseh pripravkov najbolj obstojna in z njo lahko zalivamo več časa. Razkrojene koprive bodo rastline pognojile, hkrati pa delova- le fungicidno in insekticidno. Gabez pa je znan po veliki količini kalija, ki ga rastline potrebujejo za boljši okus, obstojnost v skladišču in odpornost na temperatur- ne spremembe. Za hitrejšo fermentacijo brozgo večkrat premešamo. Ta zaradi prisotnega kisika hitreje fermentira. Ko se preneha peniti, jo precedimo in upora- bimo. Prevrelka Pri izdelavi prevrelke rastline najprej nare- žemo in pustimo v hladni vodi 24 ur. Nato vse skupaj prevremo za pol ure. Precedi- mo, ohladimo in uporabimo. Čaj Čaj pripravimo tako, da pest suhega ze- lišča ali malo več svežega prelijemo z li- trom vrele vode in pustimo 15-30 minut. Precedimo, ohladimo in uporabimo. Naj- boljša je deževnica Za vse tri pripravke je bolje, da uporabi- mo deževnico, kar velja tudi za drugi dve fitofarmacevtski sredstvi. Če škropimo z vodovodno vodo, ima na kraškem svetu višji pH (okoli 8), kar zelo zmanjša učin- kovitost sredstev, zato nekateri dodajajo sredstva, ki pH zmanjšajo (tudi kis). De- ževnica tudi nima primesi, na katere se lahko določene snovi vežejo, zato so te manj učinkovite. Če nimamo deževnice, natočimo vodo v posodo in pustimo, da se na dnu izločijo usedline, ki jih odlije- mo. Pri pripravi brozge se izogibamo ko- vinskim posodam, uporabimo plastične ali steklene. Bolje je uporabiti sveže zeli kot posušene, ker se pri slabšem sušenju veliko snovi izgubi. Če rastline sušimo, pazimo, da jih sušimo pri zračni tempe- raturi, ne trgamo jih neposredno pred su- šenjem in hranimo v vrečkah, da se zel v njih ne lomi. Insekticidno delovanje – proti ušem, pršicam, belim muham, tripsom, stenicam Koprive Koprivino brozgo (10 l vode in 1 kg svežih narezanih kopriv fermentiramo 15–20 dni.) uporabljamo za krepitev rastlin, z njo pa odganjamo tudi pršice in uši. Za insekticidno delovanje je bolje za 24 ur namočiti mlade narezane koprive, jih pre- vreti in z njimi poškropiti rastline. Najbo- lje je uporabiti koprive tik pred cvetenjem, takrat vsebujejo tudi veliko železa, saj se s cvetenjem veliko snovi izgubi za ustvar- janje semena. Sicer pa so mlade koprive spomladi odlično nadomestilo za špina- čo in jih uporabljamo tudi v kulinariki. 26 KMETIJSTVO TROBLA Naravni pripravki za krepitev in zdravje rastlin Ana Ogorelec, specialistka za zelenjadarstvo, Kmetijsko-gozdarski zavod Ljubljana S kompostiranjem ostankov rastlin dobimo prst in hranila, ki jih rastline uporabijo za rast. Prav tako z izdelavo broz- ge, prevrelke ali rastlinskega čaja dobimo tekoča gnojila, ki krepijo rastline. Nekatere rastline pa vsebujejo tudi ete- rična olja, gorčična olja, različne flavonoide in grenčine, silicij, idr., ki odganjajo škodljivce ali preprečujejo razvoj bolezni. V tem primeru govorimo o naravnih pripravkih, med katerimi je najbolj znana brozga iz kopriv in gabeza. Mlade koprive Paradižnik Zalistnike in vršičke narežemo in skuha- mo čaj ter škropimo po zelju proti goseni- cam in bolhačem. Rabarbara Mlada stebla uporabimo v kulinariki, zele- ne liste pa kasneje uporabimo kot insek- ticid proti ušem in gosenicam. Deluje tudi na čebulno, korenjevo in porovo muho. Praprot Orlovo praprot so od nekdaj uporabljali kot zastirko na jeseni posajenem česnu. Spomladi ni potrebe po okopavanju, hkra- ti pa nobene bojazni za česnovo muho. Deluje tudi proti ušem. Razredčeno škro- pimo po rastlinah in hkrati dodajamo ka- lij, saj ga je v rastlini veliko. Fungicidno delovanje (proti rjam, pegavostim in plesnivkam) Njivska preslica Njivska preslica se od močvirske razlikuje po manjših, zelenih steblih in preobraže- nih listih. Močvirska ima navadno močna bela stebla in dolge liste. Najpogosteje preslico uporabimo proti pepelastim plesnim. Rastlina vsebuje veliko kremen- Pelin Uporabljajo ga tudi za izdelavo žgane pijače – vermuta. Sicer pa zeliščarji ne priporočajo predolgo uporabo pelina, predvsem ne v alkoholu. Kot zastirka deluje proti polžem. Iz pelina pripravimo brozgo, prevrelko ali čaj. Nerazredčeno uporabimo za predspomladanska škrop- ljenja dreves ali po tleh, če so prisotni talni škodljivci. Razredčen čaj 1:3 deluje proti gosenicam, ušem in mravljam. Vratič V avgustu na neobdelanih zemljiščih ob robu gradbišč in drugje cveti meter visok rumen vratič z značilnimi gumbki. Vratič je strupen za otroke in domače živali. Včasih so ga imenovali glistnica, saj so z majhnim odmerkom preganjali gliste pri otrocih. De- luje na vse vrste žuželk, predvsem pa ga v tem času uporabljamo proti koreninskim ušem. Te se pojavljajo na korenju, peterši- lju, endiviji in radiču, kar opazimo kot belo prevleko na koreninah. Če si korenine bolje ogledamo z lupo, pa opazimo veliko število svetlih uši, ki sesajo korenine. Z večkratnim zalivanjem z vratičem jih bomo pregnali. Zastirko uporabimo proti polžem. Lahko ga pomešamo s preslico in mešanici dodamo še pest soli ter uporabimo proti krompirjevi plesni. Uporabljamo sveže ali suhe cvetove. čeve kisline. Iz rastline lahko naredimo brozgo, prevrelko ali čaj. Mešamo jo lah- ko tudi s koprivami ali drugimi zelišči. Baldrijan Baldrijanov čaj iz posušenih cvetov deluje spodbudno za zemljišče, kompost in kre- pi rastline v mrzlem in hladnem vremenu. Deluje tudi na glivične bolezni, z njim pa zalivamo tudi setve, da spodbudimo ka- ljenje rastlin. Kamilica Čaj iz kamilic uporabljamo predvsem za razkuževanje semena in česna ter če- bulčka pred setvijo. Pri križnicah s tem preprečujemo bakterijske okužbe, če se- grejemo čaj na 30–50 stopinj in v njem pustimo seme za 15–30 minut. Žajbelj Čaj iz žajblja je močen pripravek in uniči v tleh tudi koristne glivice. Uporabljamo ga lahko proti solatni in krompirjevi plesni. TROBLA KMETIJSTVO 27 Paradižnikove liste lahko uporabimo proti gosenicam in bolhačem Pelin uporabljamo za brozgo prevrelko ali čaj 28 KMETIJSTVO TROBLA Največje zanimanje je bilo na predsta- vitvi prvega razpisa za podukrep 6.4 – Podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti, saj se ga je udeležilo 32 udeležencev. Na predsta- vitvi drugega razpisa za podukrep 4.1 – Podpora za naložbe v kmetijska go- spodarstva za leto 2020, namenjeni zaš- čiti živali na paši pred velikimi zvermi in vseh nadaljnjih predstavitev s področja gozdarstva, pa je bilo 23 slušateljev. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je julija letos objavilo jav- ni razpis, katerega namen je podpreti spodbujanje nekmetijskih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in podjetništva na podeželju, in sicer v višini 15 milijo- nov evrov. Podpora iz tega podukrepa bo med drugim namenjena zelo različnim dejavnostim, kot so na primer dejavno- sti v turizmu, trgovina, storitvene dejav- nosti, dodajanje vrednosti lesu, lokalna samooskrba, ravnanje z organskimi od- padki, proizvodnja električne in toplotne energije iz obnovljivih virov za namene prodaje in številne druge dejavnosti. Upravičenci so lahko nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji, samostojni podje- tniki posamezniki, gospodarske družbe, zavodi ali zadruge. Med drugimi pogoji za pridobitev sredstev mora upraviče- nec izpolnjevati tudi pogoj, da je v letu pred vložitvijo vloge na javni razpis za- gotavljal ustrezen obseg dela (0,5 polna delovna moč – PDM v primeru enostav- nih naložb oziroma 1 PDM v primeru zahtevnih naložb), ter ustvaril primeren prihodek iz poslovanja, ki mu omogoča dolgoročno sposobnost preživetja, in sicer v višini ene bruto minimalne plače na zaposlenega v Sloveniji na 1 PDM. Kot upravičeni stroški se bodo upošte- vali tisti, povezani z ureditvijo in vzdrže- vanjem objektov, ter stroški nakupa, namestitve oziroma vgradnje opreme, strojev in naprav, vključno z IKT (infor- macijsko komunikacijsko tehnologijo) in so neposredno povezani z izvajanjem dejavnosti, ki je predmet podpore in jih je upravičenec opredelil v vlogi na javni razpis. Pod določenimi pogoji je upravi- čen tudi strošek prispevka v naravi v ob- liki lastnega lesa, upravičeni pa so tudi splošni stroški, ki so neposredno pove- zani s pripravo in z izvedbo naložbe, kot določa uredba. Stopnja javne podpore v obliki nepo- vratnih sredstev bo 50 % upravičenih stroškov, pri določitvi stopnje podpore pa se bo upoštevalo pravilo de minimis. Najnižji znesek javne podpore bo zna- šal 5.000 evrov na vlogo. Od skupno 15 milijonov evrov razpisanih nepovratnih sredstev bo 10 milijonov evrov name- njenih za nosilce dopolnilnih dejavnosti (sklop A) ter 5 milijonov evrov za samo- stojne podjetnike posameznike, zavode, zadruge in gospodarske družbe (sklop B). Oddaja vloge je možna do vključno 21. oktobra 2020. Konec julija je bil objavljen razpis iz na- slova podukrepa 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva v vrednosti 1.000.000 evrov za zaščito živali na paši pred medvedom in volkom. Upravičenci lahko vložijo vlogo do vključ- no 21. oktobra 2020. Do podpore so upra- vičeni nosilci kmetijskih gospodarstev. Predmet podpore so naložbe v ureditev pašnikov in obor za rejo domačih živali oziroma gojenje divjadi z visokimi pre- mičnimi varovalnimi električnimi mreža- mi in nepremičnimi električnimi ograja- mi na območjih pojavljanja medveda in volka iz predpisa, ki ureja ukrepe kme- tijsko-okoljska-podnebna plačila, ekolo- ško kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejit- vami iz Programa razvoja podeželja za obdobje 2014–2020. Najnižji znesek javne podpore znaša 2.000 evrov na vlogo. Vlagatelji, ki so kmetije in mikropodjetja, lahko v programskem ob- dobju 2014–2020 iz tega podukrepa pri- dobijo do vključno 1.000.000 evrov javne podpore. Upravičenci, ki so mala, srednja in velika podjetja, lahko v programskem obdobju 2014–2020 iz tega podukrepa pridobijo do vključno 3.000.000 evrov javne podpore. Predstavitev javnih razpisov iz Programa razvoja podeželja od 2014 do 2020 Dragica Heric Na pobudo Občine Velike Lašče so sodelavci Kmetijsko- -gozdarskega zavoda Ljubljana v Levstikovem domu v Velikih Laščah pripravili predstavitev treh javnih razpisov iz naslova programa razvoja podeželja 2014–2020. Podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2020, namenjene zaščiti živali na paši pred velikimi zvermi TROBLA KMETIJSTVO 29 V začetku avgusta je bil objavljen razpis za operacijo naložbe v predindustrijsko predelavo lesa iz PRP 2014–2020 za leto 2020. Za ta namen je razpisanih 4,5 milijo- na evrov nepovratnih sredstev. Cilj razpisa je vzpostaviti nove obrate za predindustrij- ski obseg predelave lesa, ki bodo poleg ža- garske ali druge dejavnosti opravljali tudi aktivnosti. Sem sodijo, denimo: sušenje lesa, impregnacija lesa, predelava lesnih ostankov, ki nastanejo v obratu v lesna go- riva (peleti, sekanci), modernizacija stroj- ne opreme obstoječih žagarskih obratov, ustvarjanje dodatnega vira dohodka na kmetijah, ustanavljanje in razvoj mikro- in malih podjetij na podeželju in potencialno ustvarjanje novih delovnih mest na podro- čju gozdno–lesne verige. Upravičenci lah- ko kandidirajo za pridobitev nepovratnih sredstev individualno oziroma kolektivno kot skupine nosilcev dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali skupine proizvajalcev s pod- ročja gozdarstva. Od skupno 4,5 milijona evrov razpisanih nepovratnih sredstev bo 2,5 milijona evrov namenjenih nosilcem dopolnilne dejav- nosti na kmetiji in skupinam nosilcev do- polnilne dejavnosti na kmetiji, preostala 2 milijona evrov sredstev pa bosta name- njena gospodarskim družbam, zadrugam, samostojnim podjetnikom posameznikom ter skupinam proizvajalcev s področja gozdarstva. Če na posameznem sklopu razpisana sredstva ne bodo porabljena, se bodo neporabljena sredstva razdelila med ostale sklope iz javnega razpisa. Višina podpore, ki jo lahko pridobijo upravičenci za izvedbo naložbe, znaša 40 odstotkov upravičenih stroškov nalož- be. Najnižji znesek javne podpore znaša 3.500 evrov na vlogo. Gre za zaprti tip jav- nega razpisa, kar pomeni, da se sredstva dodelijo le najbolje ocenjenim popolnim vlogam, ki presežejo vstopno mejo 40 odstotkov najvišjega možnega števila točk, do porabe razpisanih sredstev. Upo- števajo se ekonomski, geografski vidik, tehnološki vidik ter prispevek naložbe k horizontalnim ciljem (okolje). Upravičen- ci lahko vlogo v elektronski sistem vložijo do 30. 9. 2020. Objavljen je bil javni razpis za operacijo naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa iz PRP 2014-2020 za leto 2020. Razpisanih je 8 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Cilj razpisa je uvesti učinkovite in okoljsko sprejemljive tehnologije za posek in spra- vilo lesa, doseči intenziviranje gospodar- jenja z gozdovi, profesionalizacijo dela v gozdovih, zmanjšanje števila delovnih nesreč pri delu v gozdu ter ustvariti nova delovna mesta. Upravičenci lahko kandidi- rajo za pridobitev nepovratnih sredstev in- dividualno oziroma kolektivno kot skupine lastnikov gozdov ali skupine proizvajalcev s področja gozdarstva. Upravičeni stroški, ki jih bodo lahko uveljavljal upravičenci, so stroški nakupa in dobave nove mehaniza- cije oziroma opreme za sečnjo in spravilo lesa ter povečanje ekonomske vrednosti gozda. Od skupno 8 milijonov evrov razpi- sanih nepovratnih sredstev bo 5 milijonov evrov namenjenih fizičnim osebam, razen samostojnim podjetnikom posamezni- kom, ter skupinam lastnikov gozdov in agrarnim skupnostim v skladu z Zakonom o agrarnih skupnostih, preostali trije mi- lijoni evrov pa bodo namenjeni pravnim osebam, samostojnim podjetnikom po- sameznikom in skupinam proizvajalcev s področja gozdarstva. Če na posameznem sklopu razpisana sredstva ne bodo po- rabljena, se bodo neporabljena sredstva razdelila med ostale sklope iz javnega raz- pisa. Višina podpore, ki jo lahko pridobijo upravičenci za izvedbo naložbe, znaša 40 % upravičenih stroškov naložbe. Najnižji znesek javne podpore znaša 1.000 evrov na vlogo. Sredstva se dodelijo le najbolje ocenjenim popolnim vlogam, ki presežejo vstopno mejo 40 odstotkov najvišjega mo- žnega števila točk, do porabe razpisanih sredstev. Upravičenci lahko vlogo v elek- tronski sistem vložijo do 17. 9. 2020. Prav tako je bil objavljen razpis za ope- racijo naložbe v ureditev gozdne infra- strukture. Za ta namen je razpisanih 6,4 milijona evrov nepovratnih sredstev. Cilj je povečanje odprtosti gozdov s gozdni- mi prometnicami, zmanjšanje stroškov spravila lesa in s tem omogočiti učin- kovitejše trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Upravičeni stroški so tisti v povezavi z gozdnimi vlakami in gozdni- mi cestami. Vlagatelji lahko uveljavljajo tudi prispevek v naravi v obliki lastnega dela. Upravičenci do podpore so lastniki gozda in agrarne skupnosti. Višina pod- pore, ki jo lahko pridobijo upravičenci za izvedbo naložbe, znaša 50 % upravičenih stroškov naložbe. Najmanjši znesek jav- ne podpore znaša 500 evrov. Tudi pri tem razpisu se sredstva dodelijo le najbolje ocenjenim popolnim vlogam, ki preseže- jo vstopno mejo 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk, do porabe razpisa- nih sredstev. Upoštevajo se ekonomski, geografski, proizvodni (tehnični) vidik ter prispevek naložbe k horizontalnim ciljem (okolje). Rok za oddajo vloge v elektron- ski sistem je 12. 10. 2020. Podpore v gozdarstvu 30 VRTEC / ŠOLA TROBLA Na naši šoli smo se na prvi šolski dan pripravljali na podlagi okrožnic s strani MIZŠ in priporočil NIJZ za delo v času okužb z nevarnimi nalezljivimi boleznimi. Pripravili smo načrt dela, v katerem smo predstavili organizacijo dela, in z njim seznanili zaposlene na šoli, starše in učence. Kljub trenutnim razmeram smo želeli otroke sprejeti z energijo in vese- ljem. Posebno pozornost smo namenili prvošolcem. Zjutraj smo na igrišču sprejeli učence od 6. do 9. razreda, v nadaljevanju pa smo učence od 2. do 5. razreda nagovorili kar v učilnicah. Poudarili smo pomembnost zdravja, znanja in počutja v šoli. Na tem mestu se zato, da so četrtošolci sijali v novih učilnicah, zahvaljujem župa- nu in občini, ki so izvedbo učilnic načr- tovali tako, da so se dela zaključila pred pričetkom pouka. Veselje je bilo veliko. Prvega septembra je bil za naše prvo- šolčke prav poseben dan, saj so prvič prišli v šolo – v hišo učenosti. Šolski prag je prestopilo 44 prvošolcev. Letos smo se še drugače pripravljali na prvi šolski dan, ki je bil zelo drugačen. Otroci so se s starši zbrali na igrišču, tako na centralni šoli kot na obeh podružnicah. Na začetku je na centralni šoli otroke in starše nagovorila gospa ravnateljica, mag. Metoda Kolar. Ko so prišli na cen- tralno šolo še učenci s podružničnih šol, je vse otroke pozdravil tudi podžupan občine, g. Matjaž Hočevar. Ravnateljica je na centralni šoli ob spre- jemu vsakemu otroku izročila rumeno rutko. Pred šolo so se otroci po skupinah posladkali s torto, spoznali učiteljice in prostor, v katerem bo potekal pouk. Na koncu so si otroci ogledali zanimivo in poučno predstavo v izvedbi Lucije Ćiro- vić in Boštjana Štormana. Vreme nam je bilo zelo naklonjeno in bil je vesel ter nasmejan dan. Naj bodo vsi dnevi v šol- skem letu zanimivi. Pogumno novim dogodivščinam nap- roti, prvošolčki! Prvošolčki v šoli Branka Levstik Prvi šolski dan na OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče Ravnateljica, mag. Metoda Kolar Po pogovoru z učenci ugotavljamo, da so se veselili pouka v živo in so radi prišli v šolo. Verjamem, da bo takšno razmi- šljanje prisotno skozi vse šolsko leto. V popoldanskem času smo poseben sprejem pripravili učencem prvih razre- dov. Učiteljice – Jožica Mavsar Nosan, Branka Levstik in Vera Lipovec so prvo- šolcem pripravile darilca in pogostitev s torto na prostem pod lipami. Sceno za simbolen vstop v šolo je pripravila uči- teljica Vera in ob prehodu je vsak dobil rumeno rutico. Učiteljica Senta Tehovnik Kolar je starše seznanila s potekom dela v podaljšanem bivanju. Slikanju prvošolcev, ki ga vsako leto iz- vede g. Niko Samsa, so se pridružili tudi najmlajši z obeh podružničnih šol in sle- dil je odhod v avlo, kjer nas je prijazno nagovoril podžupan, g. Matjaž Hočevar, in si z nami ogledal predstavo Lucije Ći- rović in Boštjana Štormana z naslovom Škratovo ime. Bilo je odlično. Prvi šolski dan je bil prijeten, sedaj pa z delovno vnemo vstopamo v vsakega nas- lednjega in uspeh gotovo ne bo izostal. VSAK ČLOVEK J E Z A S E S V E T , ČUDEN, SVETAL IN LEP KOT ZVEZDA NA NEBU … (T one Pavček) V narod se rodimo. A narod nosi tudi družbeno komponento, za kate- ro so potrebne povezave, institucije, nekaj, kar povezuje. Narodno za- vest in domoljubje otroci pridobiva- jo z vzgojo v družini, v šoli ali preko članstva v športnem klubu. Narodna zavest izrazito naraste ob športnih uspehih. Zavest je racionalna in vsakdo jo mora natrenirati. Praviloma se narodi izoblikuje- jo znotraj države, ni pa nujno. Po- membno vlogo pri tem so pri nas od- igrala svetišča. Nekdaj je ljubljanska škofija obsegala vse tri glavne slo- venske pokrajine. Njeni povezoval- ni dejavniki so bili: enaka svetišča, enaka vera, enak jezik. To se nadgra- di z zavestjo, da imamo skupno zgo- dovino, in tako se začne. Skratka: da se zgradi zavest o skupnosti, morajo obstajati družbeno-organizacijski dejavniki. Veliko povezovalno vlogo pri vzpostavitvi narodne zavesti je pri nas odigral skupni boj proti Turkom. Ta se je končal z zmago leta 1593. Zmaga je bistvena. Tudi vsesloven- ski kmečki upor v začetku 16. sto- letja je zajemal vse območje, kjer so živeli Slovenci. Vendar zaradi konč- nega poraza ni doprinesel k izgra- dnji narodne zavesti. Že dejstvo, da je upor zajel praktično vse slovensko etnično ozemlje, kaže, da so obstaja- le povezave, ki so omogočale pretok informacij in zavest o tem, da sodimo skupaj. Zmaga nad Turki je povzročila veliko evforijo, in takrat smo začne- li razmišljati v prvi osebi množine: »Zmagali smo.« Ni se več govorilo o zmagi kralja ali cesarja, ampak o zmagi skupnosti. Zmaga nad Turki je močno vplivala na pojav narodne za- vesti. To je sovpadalo z reformacijo in s prvimi slovenskimi knjigami. Se- veda pri zmagi ni šlo za izključno slo- vensko zmago: v skupni vojski so so- delovali tudi Hrvati in Madžari, kar pa na zavest o zmagi ni vplivalo. Za vzpostavitev vojske, ki je premagala tedaj najmočnejšo armado na svetu, so bila potrebna finančna sredstva. To pa kaže na to, da je takrat ob- stajalo neko zdravo gospodarstvo. Kakršnokoli je že bilo, obstajalo je zagotovo, kajti brez njega ne bi zbra- li dovolj davkov. Da lahko ustanoviš vojsko, potrebuješ denar, denar in še enkrat denar. Če tega nimaš, lahko na vojsko pozabiš. Slovenska narodna zavest je ne- ločljivo povezana z jezikom. Obsta- jajo tudi narodi, kjer ni tako. Če imamo dušo, potem je ta jezik – slo- venščina. Za našo narodno zavest je bistven slovenski jezik, ki je druga- čen, povsem drugačen od drugih. Če ne zaradi drugega, zaradi dvojine. Slovenščina je edini uradni jezik v Evropi, ki ima dvojino. In ta jezik je del naše duše! Dvojina nam omogo- ča popolnejše izražanje. Tudi če si v skupini, se vedno pogovarjaš z enim človekom: »Midva se pogovarjava« in ne: »Mi se pogovarjamo«. Trubar je dokazal, da se da v slo- venščino prevesti božjo besedo, Pre- šeren – da se da v slovenščini napisati vsako možno, tudi najvišjo, najzah- tevnejšo pesniško obliko, Stritar pa, da se da v tem jeziku pisati znanstve- ne razprave. Kakšno sporočilo bomo oddajali, če bomo intelektualni svet Slovencev na višjih ravneh izobraževanja pou- čevali v angleščini? Jezik mora biti živ, moramo ga uporabljati. Če ga ne bomo uporabljal tudi na višjih inte- lektualnih ravneh, potem vse skupaj nima smisla. Gre za kompleks manj- vrednosti. Sporočamo, da slovenšči- na ni enakovredna. Nič nimam proti, če so nekatera predavanja za tujce v angleščini, vendar pa mora osta- ti glavnina predavanj za Slovence v slovenščini. Ob tem vedno pomislim na do- gajanje v devetnajstem stoletju. Na scaganost slovenskega naroda, ki ni več zaupal, da je sploh narod. Takrat jim je Levstik dopovedal, da imajo pravico do lastnega jezika, do drža- ve, do svojih institucij, sodstva, idr. Skupaj z drugimi je skoval temelj, da o Slovencih lahko govorimo kot o na- rodu. S tem je v devetnajstem stole- tju zaključena tristoletna formacija naroda, ki je trajala od šestnajstega do devetnajstega stoletja. Simbolni zaključek te formacije pa se je zgodil leta 1895, ko je Jakob Aljaž na vrhu Triglava, ki ga je prej odkupil od ob- čine Dovje, postavil stolp. Zame je to simbolni zaključek formacije sloven- skega naroda. ADL O TEM IN ONEM Pripravlja Jože Starič Razkritje: Adl z odprtimi očmi in ušesi spremlja svet okoli sebe, zato so pogovori z njim vedno zanimivi. Ker se mi zdi škoda, da bi vse odletelo v pozabo, pogovore snemam in nato iz njih izluščim, kar se mi zdi zanimivo. Vse, kar je napisano, je povedal Adl, možno pa je, da je zapisano v drugačnem kontekstu, zaradi česar je odvezan vsakršne odgovornosti za objavljeno. TROBLA ADL O TEM IN ONEM 31 O narodni zavesti Mladinski oddelek Slikanice Cardon, Laurent: Zmešane kure (kokošja zgodba) Pivec, 2020 Kako naj se zmedene kokoši odločijo, kako bodo rešile problem, ko pa je (kot radi rečemo) »ena bolj zmešana od dru- ge«? Humorna prispodoba današnjega časa, prelita v otroško slikanico, ki delu- je kot risanka. Odrasli bralci si ne bomo mogli pomagati, da nas kurji posli ne bi vsaj malo spomnili na politično doga- janje v današnjem času. Tudi v Slove- niji, ki je — ironično — ravno pravšnje, kokošje oblike. V kurniku že od navse- zgodaj vlada nemir. Beli petelin Marcel je izginil in tudi tolste Gertrude, rjave kokoši, ni nikjer. Kokošje občestvo se boji, da je bila na delu podlasica ali še kaj veliko hujšega – lisica! Belo-, rja- vo- in črnopernatim kokošim ne ostane drugega, kot da se združijo in postroji- jo. Velika operjena vojska, pripravljena na boj, bo v beg pognala še tako pret- kanega plenilca. Najboljša obramba je namreč napad. A formiranje vojske je težje, kot bi mislili. Kako naj se ven- dar vrste oblikujejo, da bo upoštevana enakopravna delitev po spolu in barvi perja? Bo ognjevitim kokošim uspelo strniti vrste? Slikanica na zabaven na- čin govori o moči, demokraciji in mestu posameznika v družbi ter bralca sooči z vprašanji, ki se dotikajo tekmovalnosti, enakopravnosti in moči komunikacije. berem, bereš, beremo 32 KNJIŽNICA TROBLA Izbor novosti: Viri: miszalozba.com, dobreknjige.si, emka.si, felix.si Mladinski oddelek Resničnost Lystad, Mina: Luzerka Miš, 2020 Marie je navadna. Ne nosi vpadljivih ob- lačil. Želi si, da bi imela takšne lase kot njena mega popularna sošolka Heddy, ampak se vsi njeni poskusi končajo kla- vrno. Na splošno se ji vse ponesreči. Še dobro, da ima najboljšega prijatelja Espe- na, s katerim je lahko takšna, kakršna je. Njen učitelj nekega dne določi, da mora vsak učenec ustvariti nekaj, kar se bo pri- jelo na družbenih omrežjih. Marie objavi video o tem, kako nerodna je, in na veliko presenečenje vseh v trenutku zaslovi. Všečki dežujejo in vsi se smejijo njenim poskusom, kako biti kul. Marie je vse bolj priljubljena. Toda, ali je vredno? Mladinski oddelek Fantastika Griffiths, Andy: 13-nadstropna hišica na drevesu Miš, 2020 Andyjeva in Terryjeva 13-nadstrop- na drevesna hišica je najneverjetnej- ša drevesna hišica na svetu. V njej najdete stezo za kegljanje, prosojen plavalni bazen, akvarij, napolnjen z ljudožerskimi morskimi psi, orjaški katapult, skriven podzemni laboratorij in aparat za sladke penice, ki vam je ves čas za petami in vam, kadarkoli ste lač- ni, v usta strelja penice. Ne, ne mislite, da se Terry in Andy ves čas zabavata s temi silno zabavnimi izumi. Imata tudi čisto resno službo – pišeta knjigo. No, v resnici sta nekako pozabila na knjigo. Nekoliko namreč zaostajata s svojimi načrti. No, ko pravimo »nekoliko zaos- tajata«, mislimo krepko zaostajata. In ko rečemo »krepko zaostajata«, misli- mo ZARES ZELO KREPKO zaostajata za načrti. In to nikakor ni všeč gospodu Velikemu nosu. OTROK, KI BERE, BO ODRASEL V ODRASLEGA, KI MISLI. (Neznani avtor) KNJIGA JE NAJUČINKOVIT EJŠE OROŽJE PROTI NESTRPNOSTI IN NEVEDNOSTI. (Lyndon Baines Johnson) TROBLA KNJIŽNICA 33 Odrasli oddelek Kriminalke Delaney , J. P.: Verjemi mi Učila International, 2020 Izjemen psihološki triler, poln prese- netljivih preobratov, izpod peresa av- torja uspešnice Dekle pred njo. Claire Wright je obupana. Je britanska štu- dentka dramske igre in je v New Yorku brez zelene karte, zato sprejme edino delo, ki ga dobi. Za odvetniško pisarno, ki se ukvarja z ločitvami, v hotelskih barih osvaja može, ki skačejo čez plot. Potem pa se igra nenadoma spremeni. Ko je mož, ki mu je hotela nastaviti past, osumljen umora, policisti naročijo Clai- re, naj iz njega izbeza priznanje. Vse od začetka se Claire porajajo dvomi o vlogi, ki jo mora odigrati. Je Patrick Fogler res morilec? Ali pa se v ozadju skriva veliko več? Claire bo prav kmalu spoznala, da igra najnevarnejšo vlogo vseh časov . Obratovalni čas • ponedeljek 12:30–19:00 • torek zaprto • sreda 10:00–15:00 • četrtek 12:30–19:00 • petek 12:30–19:00 V knjižnici si lahko izposodite tudi bralnik inkBOOK Prime, prilagojen uporabi v Biblosu. www .mklj.si Odrasli oddelek Družbeni romani Paolo Cognetti: Osem gorà Totaliteta, 2020 Roman o neverjetnem prijateljstvu in ljubezni do gora. Prvoosebni pripove- dovalec Pietro je osamljen mestni fant iz Milana. Njegove starše združuje skupna strast do gora. V gorah sta se spoznala, se zaljubila in se celo poro- čila ob vznožju Tre Cime di Lavaredo. Ko ob vznožju Monte Rosa odkrijejo vasico Grana , začutijo, da so našli pra- vo mesto za pobeg iz velemesta. Nji- hova poletja se polnijo z neskončnimi pohodi po gorah. Enajstletni Pietro se druži z enako starim Brunom, ki ni še nikoli zapustil domače vasi in na hri- bovski kmetiji pase krave. Potepata se po zapuščenih hišah in starih mlinih, raziskujeta hudournik. Navidezno neuničljivo prijateljstvo med fantoma traja leta dolgo. Ko odrasteta v moža, se njune poti sicer pričnejo razhajati. Bruno ostaja med domačimi vršaci, Pi- etro obrede svet. Ampak gorska vasica Grana in tamkajšnja koča je njuno več- no pribežališče. Delo je bilo leta 2017 ovenčano z italijansko najprestižnejšo literarno nagrado strega. Odrasli oddelek Gradovi Grad Turjak Založba ZRC, 2020 Druga knjiga iz zbirke Castellologica Slovenica je posvečena gradu Turjak. Interdisciplinarno zasnovana mono- grafija predstavlja turjaški grad kot eno najpomembnejših in najbolj pre- poznavnih grajskih arhitektur v slo- venskem prostoru pa tudi v širši regiji. Obravnavane so zgodovinske okolišči- ne nastanka grajske stavbe v srednjem veku in najstarejše omembe gradu v zgodovinskih virih, rodbina Auersperg kot edina lastnica gradu v vsej njego- vi dolgi zgodovini (delovanje rodbine na Turjaku in v slovenskem prostoru ter njen pomen v slovenski zgodovi- ni), stavbni razvoj gradu do današnje- ga časa, njegova nekdanja oprema ter usoda stavbe med drugo svetovno voj- no in po letu 1945. Podrobno so pred- stavljeni tudi okolica gradu, trg Turjak, bližnja cerkev sv. Ahaca, turjaški arhiv in njegovi slovenski dokumenti, nasta- nek župnije Turjak ter vpetost gradu in njegovih nekdanjih prebivalcev v lokalno skupnost ter zgodovinski spo- min župnije. Poglobljeno napisani pri- spevki so obogateni tudi s kakovostnim slikovnim gradivom, ki v veliki meri izhaja iz zasebnih arhivov . V KNJIŽNICI OMOGOČAMO: • vračilo gradiva • samostojno izbiro gradiva • naročilo gradiva (COBISS+, telefon) • izposojo gradiva v paketih (Mački v žaklju) V KNJIŽNICI NI MOGOČE: • uporaba računalnikov in fotokopirnih strojev OB OBISKU KNJIŽNICE: • nosite zaščitno masko • razkužite si roke • ohranjajte razdaljo 1,5 m IN ŠE TOLE: po knjižnici lahko sami iščete knjige, ni več tako strogo kot je bilo maja. Edino maska je pa še kar obvezna. 34 KULTURA TROBLA 5. LEVSTIKOV VEČER Kako so se oblačili in plesali v Levstikovem času četrtek, 24. september 2020, ob 19. uri, Levstikov dom, Velike Lašče Kako so se oblačili in plesali v Levsti- kovem času, se bo pogovarjala Maja Smole, vodja velikolaške knjižni- ce Frana Levstika s svojim gostom, etnologom dr . Bojanom Knificem. MKL, Knjižnica Frana Levstika Velike Lašče in Občina Velike Lašče sobota, 19. september 2020, ob 15. uri , Trubarjeva domačija na Rašici DRUŠTVO MARJAN ROŽANC in OBČINA VELIKE LAŠČE vabita na Podelitev nagrade MARJANA ROŽANCA za najboljšo slovensko esejistično zbirko leta 2020 V predstavitvi bodo obiskoval- ci izvedeli, katere enote kulturne dediščine z območja Občine Ve- like Lašče so vpisane v registru nepremične kulturne dediščine, seznanjeni bodo pa tudi z merili vrednotenja, ki jih uporabljamo konservatorji za vpis v register . Posebej bomo izpostavili ne- kaj ključnih arheoloških najdišč v velikolaški pokrajini, saj so bile tu odkrite najdbe iz različnih arheolo- ških obdobij, najštevilčnejše pa so iz rimskega obdobja, ko je v bližini po- tekala vicinalna cesta. Prostor bomo predstavili tudi skozi perspektivo starih kart oz. starejših katastrov, pojasnili pa bomo tudi osnovne ar- heološke metode vrednotenja in raziskav arheoloških najdišč. Predavali bosta etnologinja An- dreja Bahar Muršič in arheologinja dr. Maja Bricelj, konservatorki z ZVKDS, OE Ljubljana. SPOZNAJ, V ARUJ IN OHRANI DEDIŠČINO Velikih Lašč ponedeljek, 5. oktober 2020, ob 18. uri, galerija Skedenj, Trubarjeva domačija Velike Lašče na karti Franciscejskega katastra za Kranjsko (1823–1869), list SI AS 176 N011A13, N077A05. ZVKDS, OE Ljubljana in Občina Velike Lašče – Trubarjeva domačija TROBLA KULTURA 35 Marjan Platovšek: POPART PORTRET GLEDALIŠKI ABONMA občine Velike Lašče Nina Tekavec, občinska uprava Spoštovane abonentke in abonenti, zahvaljujemo se vam za zaupanje in podporo v pretekli gledališki se- zoni, ki smo jo morali zaradi novega koronavirusa predčasno zaključiti. Pred dvema mesecema smo še upa- li in verjeli, da bomo lahko od sep- tembra do decembra 2020 izvedli program, ki ga zaradi znanih težav nismo mogli izvesti od aprila do ju- nija 2020. Epidemiološke razmere v Sloveniji in z njimi pogojene ome- jitve druženja z namenom zajezi- tve širjenja virusa Covid-19 nam to onemogočajo. Takoj, ko bo mogoče, bomo na našem odru organizirali izvedbo dveh odpadlih abonmajskih predstav iz pretekle sezone, izved- ba in obseg prihodnje sezone pa sta odvisna od epidemiološke situacije v prihodnjih mesecih. Praznovanje 100. obletnice rojstva literata Jožeta Javorška torek, 20. oktober 2020, ob 18. uri, Levstikov dom, Velike Lašče: predavanje prof. dr . Igorja Grdine, zgodovinarja in slovenista ob 19.uri, gostilna Pri Kuklju: literarno-kulinarični večer Vstop na predavanje v Levstikovem domu bo brezplačen, za večer v gostilni Pri Kuklju bodo potrebne predhodne prijave na 01 7889 098, 031 304 400 ali gostilna.kukelj@siol.net. Občina Velike Lašče in KUD Primož Trubar Velike Lašče Grafični oblikovalec Marjan Pla- tovšek ustvarja v slikarski tehniki PopArt. S slikanjem modulacije išče senco in svetlobo, koloristični portreti pa so nabiti z močnimi čustvi, nemirom in napetostjo. Občina Velike Lašče – Trubarjeva domačija Predstavitev knjige spominov akademskega slikarja, kulturnika in častnega občana Občine Velike Lašče Občina Velike Lašče – Trubarjeva domačija Jože Javoršek: OSAMLJENI JEZDEC četrtek, 8. oktober 2020, ob 19. uri, galerija Skedenj, Trubarjeva domačija Jože Centa: NE UGAŠAJTE MI LUČI četrtek, 15. oktober 2020, ob 19. uri, galerija Skedenj, Trubarjeva domačija 36 KULTURA TROBLA na Trubarjevi domačiji Barbara Pečnik Slovenski muzeji in galerije, med njimi tudi Trubarjeva domačija, so v času epidemije koronavirusa svojo dejavnost preselili na splet, a njihovo osnovno poslanstvo še nap- rej ostaja oseben stik obiskovalca z dediščino. V času med 17. in 23. avgustom 2020 so zato pod okriljem Skupnosti muzejev Slovenije orga- nizirali vseslovensko akcijo NAP- REJ V PRETEKLOST, v okviru kate- re so na spletu, družbenih omrežjih in v muzejih pripravili številne predstavitve svojega dela. Trubarjeva domačija je poleg svojih spletnih oglašanj in vsebin na www.virtualna-domacija.si organi- zirala osrednji dogodek v nedeljo, 23. avgusta. Osrednja nit dogodka je bila predstavitev projekta Poti knjige, v katerega so povezane mu- zejske institucije Muzej krščanstva na Slovenskem, knjižnica Franči- škanskega samostana Novo mesto, grad Bogenšperk, Jurčičeva Mulja- va in Trubarjeva domačija. Obisko- valci so spoznavali Kje v tej družbi sta Trubar in knjiga. Prisluhnili so predavanju Andreja Perhaja o Tru- barju, njegovem življenju in njego- vih dosežkih, tako pomembnih za naš obstoj. V knjigoveznici zavoda Parnas pa je tokrat nastala tudi prva tematska miniaturna knjižica ome- njenega programa Poti knjige. Na Trubarjevi domačiji se edin- stveno prepletata kulturna in na- ravna dediščina, kar je bilo lepo pri- kazano na informacijski točki Mišja dolina – Natura 2000. Naravo v oko- lici lahko spoznavate po pešpoteh, se zapeljete s kolesom, lahko pa se v osrčje mokrišč podate kar po vodi. Tokrat je bilo to mogoče s supom ali kanujem. Za vse je poskrbel Aleš Pu- celj iz podjetja Tran-sport, d. o. o. Obiskovalci so bili zadovoljni, zato upamo, da sodelovanje ohrani- mo še naprej. Knjižnica pod krošnjami je že stalnica poletnih nedelj na domači- ji. Brezplačno listanje in prebiranje knjig v senci ob Rašici je bilo obisko- valcem na voljo med 10. in 17. uro. V popoldanskem času pa so v knjižnici zopet ustvarjali literati na temo Jože- ta Javorška pod naslovom Kako oku- šamo ta svet? Za kavo, sok in domač štrudelj je poskrbelo Društvo za ohranjanje de- diščine z Gradeža. TROBLA KULTURA 37 Leto 2020 se z mnogih vidikov zdi kot labirint negativnih presenečenj, a je za Mestno občino Ljubljana in 25 občin Ljubljanske urbane regije tudi leto prelomnih priložnosti za izjemno prihodnost. Konec februar- ja letos, še preden je v Slovenijo zavil novi koronavirus, se je Ljubljana z re- gijsko podporo 25 občin Ljubljanske urbane regije uvrstila v drugi krog kandidature za Evropsko prestolnico kulture 2025 (EPK 2025). Končni iz- bor, v katerem Ljubljana pod geslom Kultura dela mesto/Mesto dela kultu- ro kandidira še ob Novi Gorici, Ptuju in Piranu, bo razglašen 18. decembra letos. Naslov EPK 2025 si bo izbra- no slovensko mesto delilo z enim od nemških kandidatov . Evropska prestolnica kulture je najpomembnejša pobuda Evropske unije na področju kulture, ki izbra- nim evropskim mestom vsako leto omogoča, da širšemu evropskemu občinstvu predstavijo svojo kulturno dediščino in celotno kulturno ponud- bo. In Ljubljana, skupaj z regijskimi občinami podpornicami, zagotovo ima pokazati veliko in zlasti – kako- vostno. Ljubljana si namreč prizade- va spremeniti in optimizirati stanje stvari na področju kulturne in ume- tniške produkcije, o čemer priča tako 11 % proračunskih sredstev, name- njenih kulturi, kot tudi najnovejši večletni področni strateški doku- ment na področju kulture, v katerem so postavljeni temelji za dejavnosti, ki bi jih uspešna pridobitev naziva EPK 2025 omogočila oziroma pos- pešila. Še več, z Evropsko prestolnico kulture želi vzpostaviti novo kultur- no identiteto regije. Evropska prestolnica kulture pa ob tem ni samo lokalni, marveč tudi nacionalni projekt. To pomeni, da kulturo poudarja kot gibalo razvoja pestrega nabora med seboj preplete- nih življenjskih ravni, vse od turiz- ma, izobraževanja, zdravja, social- ne kohezivnosti, varstva okolja ipd. Kandidatura Mestne občine Ljublja- na ta načela v svojem programu več kot upošteva in jih prevaja v vredno- to, ki je ključno vezivo vsake družbe- ne skupnosti in ki služi kot obramba pred razdiralnimi političnimi silami in edina lahko izgradi prihodnost, v kakršni želimo živeti – solidarnost. Program LJ 2025, pri oblikovanju katerega sodeluje preko 100 strokov- njakov z najrazličnejših področij, iz solidarnosti izpeljuje tudi druga pomembna vodila kandidature, in sicer družbeno odgovornost, pravico do zdravega okolja, podnebno pra- vičnost, vključevanje, naslanja pa se tudi na pametnega državljana, torej, tistega, ki se zaveda prednosti in ne- varnosti informacijskih in komuni- kacijskih tehnologij. Ob že naštetem je LJ 2025 priložnost tudi za uresni- čevanje drugih razvojnih strateških ciljev mesta in regije, torej, za boga- tenje kulturne in umetniške ponud- be, še posebej z vrhunskimi medna- rodnimi dogodki, za ustvarjanje nove in obnavljanje obstoječe infrastruk- ture, za ustvarjanje delovnih mest, za izboljševanje dostopnosti kulture za vse prebivalke in prebivalce v re- giji, za krepitev ustvarjalnega poten- ciala umetnikov in umetnic ter tudi za krepitev ekonomskega potenciala kulturnega in kreativnega sektorja. Če bo Ljubljana konec leta v svo- ji kandidaturi uspešna, bo to zanjo že peti ugledni mednarodni naziv, med katerimi je od leta 2015 tudi en stalni, naziv Unescovega mesta literature. Tovrstna priznanja so od- raz velike, a predvsem pomembne ambicije Ljubljane, da nenehno iz- boljšuje kakovost življenja Ljubljan- Še vedno je čas, da postaneš del programa LJ 2025! Več o programu LJ 2025 na https://epk.ljubljana.si/ in https://www .facebook.com/Ljubljana2025/ Sprejmimo slabo za dobro! Instalacija – Natura 2020 Bernardka Petrovic Mager čank in Ljubljančanov ter postane eno odmevnejših evropskih središč. Odmevno zlasti zaradi svoje drugač- nosti. Zaradi svojih odgovornosti in solidarnosti. In ker želi odgovarjati na izzive prihodnosti. Prav zato je pridobitev naziva Evropske prestol- nice kulture 2025 za Ljubljano in regijo tako pomembna. Ker optimizacija kulturnih strate- gij pravzaprav nikdar ni zaključena, vas, Ljubljančanke in Ljubljančane ter prebivalke in prebivalce drugih osrednjeslovenskih občin, pozivamo, da posredujete svoje predloge in ide- je za program Evropske prestolnice kulture 2025. To lahko storite bodisi preko spletnega obrazca (https://epk. ljubljana.si/sl/sodelujemo/#conta- ct-proposition) ali pa na elektronski naslov EPK2025@ljubljana.si. Knjižnica pod krošnjami, projekt zavoda Divja misel z Vodnikove domačije, že tretje leto bogati poletni utrip tudi na Trubarjevi domačiji. Z njo smo pričeli na Pole- tno muzejsko noč, nato pa so lahko obiskovalci našli svoj prostorček v njej vsako nedeljo, med 10. in 17. uro. Poleg brezplačnega listanja in bra- nja so ob posameznih nedeljah naj- mlajši lahko obiskali pravljičarko Slavo Petrič, nekaj nedelj pa je bilo literarno obarvanih. Literarna sku- pina KUD Primož Trubar pod men- torstvom mag. Ane Porenta je letos sledila literarnem delu našega roja- ka Jožeta Javorška. »Vse se spet začenja. Tako je bilo. In tako je še zmeraj.« Jože Javoršek, Usoda poezije 1939–1949 Požene se z jasnostjo in zanosom. Z lastnimi zalogami energije se razrašča proti vrhu. In tudi če pade, se pobere. In znova gre. Ana Porenta Že iztrebljena pokvarjenost se znova pojavlja. Irena Zore Novo desetletje. Nov dan z globokim vdihom poezije. Tako je bilo … S poezijo v glavi, s pesnenjem na poti, brez povezav impulzov . In tako je še zmeraj … Pesnim v nov dan. Na poti. Pesnim iz duše. Pesnim naglas. Bernardka Petrović Mager Moralne dileme, dejanje proti nedejanju. Kaj je moja stvar? Kaj ni moja stvar in kaj je javna zadeva (res publica). Gregor Grešak Formula začaranega kroga, črta, ki se nikjer ne začne in nikjer ne konča; znotraj pa ohranja večno hrepenenje, pričakovanje, upanje, strah, nemoč, obup in ponovno: hrepenenje, pričakovanje in upanje. Koncentrični krogi človeške moči in betežnosti. Darinka Grmek Štrukelj KNJIŽNICA POD KROŠNJAMI na Trubarjevi domačiji Barbara Pečnik 38 KULTURA TROBLA Za letošnjo knjižnico je letos skr- bela Mija Starc, pomagali pa sta ji še Slava Petrič in Ula Virant. V prijetni senčki ob hladni Rašci se je zvrstilo lepo število bralcev in ljubiteljev knjig vseh starosti, kar je gotovo znak, da se je Knjižnica dobro prijela. Zato naj že sedaj ve- lja povabilo, da se med knjigami pod Trubarjevimi krošnjami spet vidimo prihodnje leto! Na enem izmed srečanj pod krošnjami so Javorškovo zaključno misel knjige (prej smo prebrali precej odlomkov iz Usode poezije) nadaljevali tako: Sem Majda Babič iz Malih Lašč. V soboto, 29. 8. 2020, sem na gra- du Turjak, v viteški dvorani imela predstavitev svoje druge pesniške zbirke z naslovom Angeli. Knjiga je izšla v samozaložbi. Opremljena je z ilustracijami Božidarja Strmana Miša, spremno besedo je napisala Darinka Grmek Štrukelj. Pesmi so prevedene v angleški jezik. Bil je čudovit, zelo čustven večer. Prebrala sem dve pesmi, eno je po lastni izbiri prebrala Miša Majcen, v angleščini pa jih je prebrala Marjana Cvar. Glasbenika Manca in Vid sta s svojimi glasbenimi točkami veče- ru dodala čarobnost. Po končanem programu je sledila pogostitev s ko- zarčkom rujnega in pecivom. Vsem udeleženim (žal omejenega števila) iskrena hvala. Če želite svojo knjižnico dopolniti tudi z mojimi pesmimi, lahko knji- go kupite (25 evrov) na gradu Turjak ali mi pišete na spletni naslov majda. poet@gmail.com. Za vse ljubitelje umetnosti so v prodaji tudi uokvirjene originalne ilustracije iz knjige (60 evrov). Besede Ivana Minattija:»Kdor ima rad poezijo, jo bere sam, doma. V tišini pesem največ pove …« Naj vas Angeli čuvajo! Predstavitev druge pesniške zbirke Majda Babič TROBLA POEZIJA & UMETNOST 39 Kolesarska Sprašuje se ženkica, kaj ropota, tako kot da v kleti je sam vrag doma. Prav nič ne razume, kaj tam se godi, moža pa od jutra že videti ni. A zlomka, naenkrat se vrata odpro, se ženska prestraši zavpije močno. (jejhata) zagleda moža, ki prišel je iz kleti, ves črn od šmira, kolo gor drži. Zdaj brž se odpravi in gre na izlet, saj je za kondicijo treba skrbet. Ne ve, da v klancu ovinka sta dva, naravnost drvi in zgreši kar oba. Pristane v grmu, začuden strmi, kolo pa se samo v prazno vrti. Odletel je zvonec in najti ga ni, v raztrganih hlačah domov odhiti. Ga ženka pogleda in se zasmeji: Oj, ljubi možiček moj, kakšen pa si? Kolo si pozabil na koncu vasi, kar samo pod klancem v grmu tiči. Ne misli, da je vse tako kot takrat, ko vozil s kolesom si se vasovat. Čeprav v srcu še čutiš, kot da si mlad, kolesa ne vozi tako kot takrat! Nataša Vybiralik Klinc Jabolko V spomladanskih dneh jablana brsti, v socvetju srednji kraljevi cvet rodi. V jeseni vabi sočen sadež, slajši je, če sosedu ga ukradeš, lepo ga je sprejeti v dar , v očeh zasije žar . JNovak 40 DRUŠTVA TROBLA Zelo smo bili veseli, da smo lahko tabor izvedli kljub ukrepom zaradi koronavi- rusa, saj nismo imeli skavtskih srečanj že od marca. Tabor zato ni bil nič manj privlačen, držali smo se strogih higi- enskih pravil in skupaj zaživeli kot eno gospodinjstvo. Tema tokratnega tabora je bila Kako izuriti svojega zmaja. Tabor smo v četrtek, 9. Julija 2020, zače- li izvidniki in vodnice. Pripravili smo vse za skavtski Stegov vikend, ki se je pričel takoj naslednji dan. Postavili smo šotore, kuhinje, nabrali drva, čeprav nekateri ne z največjim veseljem, ter se posvetili različ- nim opravilom za uspešen začetek skavt- skega bivanja v bližini Bloškega jezera. Letos smo imeli tehnično pomoč tudi dru- gih stegov in naših popotnikov. Lokacija pa je bila res idealna, blizu, a vseeno tako stran od civilizacije. Posebnost letošnje- ga tabornega prostora je bila opazovalni- ca, ki smo jo postavili sami. Med vikendom so se nam pridružili naši najmlajši, ki jih je letos res veliko, kar nas še posebej veseli. Novinci so se vneto pripravljali na obljube in nekateri med njimi so se prvič seznanili s pravim skavtskim življenjem v naravi, ki je zelo drugačno od naše vsakdanje rutine. Tudi nas, malo starejše in izkušene skavte, je čakalo veliko skavtskih opravil. Za konec tedna smo pripravili posebej težke izzive tudi za voditelja naše čete, Miho in Niko, ki sta prejela skavtski imeni. Velika skavtska vikend igra je bila zanimi- va in tokrat tudi res naporna. Skavtski vi- kend pa je bil zato samo še bolj zabaven. Prižig skavtskega ognja in razdelitev noč- nih straž vse do konca tabora med skavti vedno pritegne veliko zanimanja. Nedeljsko jutro je bilo običajno, ampak kasneje se je dan spremenil v nekaj po- sebnega, namreč v našo veliko skavtsko družino smo sprejeli nove skavte. Lepi skavtski maši sta sledili podelitev rutk in skavtske obljube, ki jih vestno ponovimo vsi skavti: »Pri svoji časti obljubljam, da si bom z božjo pomočjo prizadeval služiti Bogu in domovini, pomagati drugemu ter izpolnjevati skavtske zakone.« Že kmalu po maši so naši volčiči in popotniki na- daljevali svojo pot proti domu, mi pa smo nadaljevali z našim taborom. Po nevihtni nedelji smo v ponedeljek kre- nili novim dogodivščinam naproti. Po ure- janju najnujnejših stvari za bivak je veliko razburjenja med skavti povzročila skavt- ska igra števulka. Naslednji dan pa je bil za večino najboljši dan na taboru, saj smo se podali na haik, 24-urni izhod iz tabora, ko se vsak vod odpravi peš do neke točke v okoliških krajih. Te pred tem ne pozna in tam si mora poiskati mesto za prenočišče. To je vedno velik izziv in tudi letos smo pre- senetili ter presegli sami sebe. Izurili smo svojega zmaja Dora Pelko Jamnik, Igriva čebelica Skavtski poletni tabor smo v stegu Škocjan-Turjak letos začeli že 9. julija, in sicer v bližini Bloškega jezera, ki ga vsi dobro poznamo. Tabor je bil tokrat res malo daljši, saj smo vanj vpeljali tudi stegov vikend, na katerem smo naše novince uradno sprejeli v skavtsko družino. TROBLA DRUŠTVA 41 Ko smo končno prišli nazaj v naš poznani tabor, smo se ponosni zbrali v kvadrat in dvignili zastave. Nato pa je sledil za nas vodnike najbolj mučen dan, saj smo imeli usta zalepljena z lepilom in smo morali biti ves dan tiho, ker se med haikom nis- mo povsem držali navodil in pravil.  Proti koncu tabora nas je presenetil dež in smo končno lahko lenarili v šotorih. To je bila priložnost, da razmigamo naše možgane in opravimo izpit o skavtskem znanju, v knjigo pa smo zapisali tudi misli o vseh skavtih na taboru. Teden je res hitro minil in kljub dežju smo morali podreti šotore. Naše popotovanje je bilo polno novih dogodivščin in novih izzivov, ki so nas okrepili. Vem, da se nam bo tabor vsem vtisnil v spomin in ga ne bomo nikoli pozabili, ker je bil res nekaj posebnega. VOD KOBER »Bilo je zelo zanimivo, spomnim se, ko smo se na poti nazaj ustavile pri neki gospe, ki nam je dala vodo, me pa smo ji v znak hvaležnosti dale rožni venec. Bila ga je zelo vesela.« (Klara Šinkovec, Inovativna orka) VOD PAND »Šle smo do gradu Snežnik. Drle smo se in pele zaradi medvedov. Ko smo prišle na cilj, smo se dobro najedle. Na poti nazaj smo prespale pri družini in bilo je zelo zabavno.« (Petra Kokelj, Radovedna čebelica) VOD PUM »Med hojo smo si pele in kričale kot nore, ker nas je bilo malo strah, saj je tam le območje med- vedov. T a haik je bil res nepoza- ben. Ljudje so zelo prijazni in ti z veseljem ustrežejo.« (Ajda Koren, Urejena levinja) VOD KROKODILOV »Bilo mi je super, ker sem videl veliko novih stvari in se je zgodilo veliko novih dogodivščin.« (Benjamin Zabukovec, Đentelmanski krokodil) Zahvaljujem se gospodu duhovniku za darovano mašo, vsem tehničnim po- močnikov, pohodnikom in voditeljem ter vsem družinam, ki so nas lepo sprejeli v njihovem domu, kar dokazuje, da smo skavti povsod dobrodošli. 42 DRUŠTVA TROBLA Tako nas je že prvi dan pričakala težka pot mimo Podkuma, dan pa smo primerno ut- rujeni zaključili na Veliki Preski. Spali smo kar zunaj pred hišo prijaznega gospoda, ki nas je toplo sprejel in nam s tablico čo- kolade in domačim čajem pričaral zares prijeten večer. Zjutraj smo zgodaj vstali in se odpravili proti Bogenšperku. A že za tretjim ovinkom so nas ustavili prijazni domačini in nam ponudili domač češnjev sok, ki se mu seveda ni dalo upreti. Pot nas je nato vodila po gozdu do Pustovega mlina, kjer so na račun prišle tudi naše noge, ki so se po dolgi poti prvega dne z veseljem namočile. Ko smo prišli do gradu Bogenšperk, nas je vodička lepo sprejela in nam ponudila ogled pisarne polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja. Lahko smo si pobližje ogledali original Slave Vojvodine Kranjske in preizkusili celo nekatere pripomočke za nastajanje knjig. Potem nas je pot vodila do Debeč, kjer smo polni vtisov zaspali pod zvez- dnatim nebom. V sredo smo krenili proti Krki. Med potjo se nam je pridružil še en voditelj in nam pomagal sopihati po vročini. Ko smo prispeli v Podbukovje, smo se po treh dneh končno lahko okopali, a žal le za par sekund, saj je bila reka zelo mrzla. Med večernimi pogovori smo imeli priložnost opazovati veličastno nevihto v daljavi. Nekaj dežnih kapelj je poskrbelo, da smo Potep popotnikov ob Krki Aqua Kozorog S k a v t i Š k o c j a n - T u r j a k 1 v a b i m o v s e o t r o k e i n m l a d e o d 3 . r a z r e d a d a l j e , k i s e ž e l i t e p r i d r u ž i t i s k a v t o m a l i p a s e n a u č i t i n e k a j s k a v t s k i h v e š č i n i n ž i v l j e n j a v n a r a v i , n a SKAVTSKI ORIENTACIJSKI IZZIV K D A J ? v s o b o t o , 1 9 . 9 . 2 0 2 0 , 9 . 3 0 - 1 1 : 0 0 K J E ? z b o r p r i i n d u s t r i j s k i c o n i L a p o r j e Z r a v e n l e p o v a b l j e n i t u d i s t a r š i . Z a r a d i l a ž j e o r g a n i z a c i j e s r e č a n j a v a s v l j u d n o n a p r o š a m o , d a s v o j o u d e l e ž b o p o t r d i t e p r e k o e l e k t r o n s k e p o š t e : s k a v t i s k o c j a n t u r j a k 1 @ g m a i l . c o m Z a v s a d o d a t n a v p r a š a n j a s m o v a m n a v o l j o p r e k o e - p o š t e a l i n a f b s t r a n i L e g e n d a r n e ž v i n e 27. 7. 2020 se je klan Mogočnega hrasta odpravil na ta- bor. Šest popotnikov in popotnic se nas je zbralo na glavni železniški postaji Ljubljana in od tam smo z vlakom kre- nili do Zagorja. Pot smo nato nadaljevali peš prav vse do končnega cilja: Dolenjske Toplice. tudi mi tisto noč raje prespali pod kozol- cem. Naša pot se je v četrtek nadaljevala proti Žužemberku. Tam smo se ponovno skopali in si za večerjo pripravili odlične tortilje. V petek nas je čakala še petnajst kilometrov dolga pot. Ustavili smo se pri vasi Soteska, kjer smo si privoščili počitek in kosilo, pri katerem se nam je pridružila še ena izmed klanovk. Skupaj smo si nato ogledali Hudičev turn, kjer sem vlogo vodiča prevzel kar sam in predstavil legendo ter malo obnovil zgo- dovino gradu. Proti večeru smo prispeli v župnijo Dolenjske Toplice in tam spali do nedelje. Zvečer smo si privoščili skok v Krko in ob večerji se nam je pridružila še ena klanovka. V soboto smo si po zajtrku že pripravili hrano za kosilo in oblečeni v kopalke odšli proti Krki. Med kopanjem smo prestregli klanovce stega Ljubljana 3, ki so imeli tabor s kajaki in kanuji po reki Krki. Skupaj smo preživeli dan in se ob zbiranju poguma za skok z najvišjih skakalnic in tarzanov imeli zares super. TROBLA DRUŠTVA 43 Letos smo se volčiči odpravili na tabor, in sicer smo obiskali Mehiko, kjer smo postali člani družine Manada (krdelo po špansko). Med tednom smo bili zelo aktivni, saj smo v gozdu iskali različne vrste listov, gradili smo stolp iz narav- nih materialov, sami smo postavili in zakurili ogenj, ob katerem smo zvečer prepevali. Najraje smo igrali igro ro- varčka in krajo zastavic. Škocjansko krdelo odkriva Mehiko Neja Kovačič, živahna čebelca Ker nam vreme ni bilo vedno naklonje- no, smo odšli na daljši sprehod, ki je bil ravno prav dolg, da smo se dobro raz- migali in lačni prispeli nazaj na cilj, kjer nas je že čakala malica. Ob deževnih dnevih smo ustvarjali in risali svoje naj- ljubše stvari. Seveda pa v Mehiki ne gre brez glasbe, zato smo tudi veliko peli. V petek popoldne smo tabor zaključili s sveto mašo. Zadnji dan smo odšli k sveti maši, po kateri sta sledila skrivnostni obred od- hodov iz klana in čustveno poslavljanje. Tako Mitjo kot Aljaža, ki sta svojo pot pri popotnikih zaključila, bomo seveda pogrešali. Mi, ki smo ostali, smo nato pospravili naše bivališče in se še zadnjič odšli kopat. Zaključili smo tabor in se utrujeni, ožuljeni, pa vendar nasmejani razpršili po svojih domovih. Tudi ta ta- bor mi bo ostal v lepem spominu. Prav zares – čisto vsak je drugačen in prav- zaprav težko opišem, kaj je tisto, kar me vedno znova navdušuje in žene naprej. Predstavljam si, da zunanjemu gledalcu hoja po omenjeni poti ne predstavlja ne- kega vrhunca zabave ali vznemirljivosti. A če jo prehodiš v skavtski družbi, je kar naenkrat prežeta s spomini in z zabav- nimi dogodivščinami. Skavtski duh in košček norosti pač vedno opravita svo- je. Ne verjameš? Pridruži se nam in se prepričaj še sam! 44 DRUŠTVA TROBLA Oratorij v Velikih Laščah Branka Levstik Od 24. do 26. avgusta 2020 je v župniji Velike Lašče potekal oratorij z naslovom Zaupam, zato si upam. Letošnje geslo oratorija je bilo spodbud- no za čas, v katerem smo. Do konca nismo vedeli, kako bo z izvedbo oratorija. Ravnali smo v skladu s priporočili NIJZ in Oratorija Slovenije. Letos so otroci na oratoriju spoznavali svetopisemski lik o kraljici Esteri, ki je najprej živela preprosto življenje v krogu svojih bližnjih. Estera si ni želela postati kraljica, vendar je bila iztrgana iz svojega okolja prisiljena začeti novo življenje, za- prta v palači. Ob pomoči svojega sorod- nika Mordohaja je zaupala Bogu, da ima ta načrt za njeno življenje. Le v moči tega zaupanja je lahko novo življenje sprejela in ga živela v polnosti. Esterina največja preizkušnja pa je sledila, ko je vsemu ju- dovskemu ljudstvu v Perziji grozilo uniče- nje po nakani zlobnega Hamana. Estera je imela na izbiro dve možnosti: ali zataji svoj rod in preživi ali pa tvega vse in skuša kljub pičlim možnostim za uspeh krivico popraviti. Izbrala je odgovornost do svoje- ga ljudstva in do poslanstva, ki ji ga je na- menil Bog. V zaupanju v Boga in v njegovo Previdnost si je upala svoj načrt uresničiti. Oratorij smo začeli s sveto mašo v naši farni cerkvi, nato pa nadaljevali s himno, dramsko igro in katehezami. Letos so celotno igrico zelo dobro pripravile in jo vsak dan zaigrale devetošolke, pridružili pa so se jim tudi otroci mavrične skupine. Glede na čas okužb smo v ponedeljek popoldne imeli delavnice na temo prve pomoči. V sodelovanju z ribniškim zdra- vstvenim domom in z glavno sestro, go. Mašo Karpov, je med nas prišla ga. Marti- na Bavdek. Otrokom je predstavila pomen higiene, pravilno nošenje mask, ravnanje pri manjših poškodbah, pikih žuželk, idr. Nato pa je po skupinah sledil praktični del, kjer se je animatorkam pridružila tudi Veronika Indihar, ki obiskuje zdravstveno šolo. Otroci so pod vodstvom ge. Martine izvajali tudi vaje za hrbtenico, ki naj bi jih med daljšim sedenjem večkrat ponovili. V torek smo izdelovali rožne venčke. Starejši skupini se je pridružil Boštjan Podlogar, ki je izvedel delavnico o foto- grafiranju. V sredo smo imeli pohod do svetega Roka, si ogledali cerkev in nato odšli v Dvorsko vas. Otrokom sta se na igrišču pridružila gasilca Klemen in Žiga Žužek. Predstavila sta opremo gasilcev in pripravila tekmovanje v vaji z brentačo. Letošnji oratorij je trajal tri dni in vsak dan so imeli otroci in animatorji brezplačen topel obrok, ki sta ga tudi letos prispevala naša stalna sponzorja: gostilna Pri Kropcu in Kmetijska zadruga Velike Lašče. OŠ Pri- moža Trubarja se zahvaljujemo za kuha- nje in pripravo kosila. Za animatorje so ob pripravah oratorija poskrbeli v Piceriji pri Roku. Vsem iskrena hvala. Hvala vsem, ki ste prispevali dar v cerkvi ali župnišču in za sladke dobrote, Petri pa za vsakoletno sponzoriranje sladoleda. Hvala tudi tistim, ki z lepimi mislimi in be- sedami spremljate naše delo. Denarna sredstva za potrebe oratorija so prispevali še: Lidija Čop, Katja Gradišar, Petra Debeljak, Andreja Pečnik in še ne- kateri posamezniki. Zahvaljujemo se tudi PGD Velike Lašče za klopi in mize, PGD Dvorska vas – Mala Slevica za prostor in žar ter vodenje vaje z brentačo, Osnovni šoli Primoža Trubar- ja za posode za kosilo, Jožetu Košmrlju za kroglice za venčke, Milanu in Veroniki Indihar za peko na žaru. Hvala g. župni- ku Andreju za vsakodnevni nagovor in razlago simbolov dneva. Zahvaljujemo se tudi vam, starši, ker ste nam zaupali svoje otroke, vam, dragi otroci, pa hvala za prijetno druženje. Že v pripravah in na oratoriju smo veliko časa namenili skrbi za higieno in drugačnemu druženju. Mo- goče bo tako še kar nekaj časa in bo to naša stalnica za naprej. Naj nas vredno- te, ki smo jih spoznavali med oratorijem, spremljajo vsak dan in bodimo podobni Esteri ter zaupajmo v njegovo Previdnost. TROBLA DRUŠTVA 45 Od 2000 naprej se je pozitiven trend splošnega stanja Društva upokojencev Velike Lašče obrnil navzdol. Čeprav se je še ved- no isto vodstvo trudilo obdržati društvo v kar najboljši kondiciji, splošno vzdušje temu ni bilo naklonjeno in negativnega trenda ni bilo mogoče ustaviti. Takrat je ZDUS dosegel, da so se pokojnine usklajevale dvakrat na leto. Izplačan je bil tudi dodatek za rekreacijo. Zaradi premajhne dejavnosti poverjenikov in posledično slabe udeležbe na aktivnos- tih ter pomanjkljive organizacije prijav in odjav na izlete, je društvo k sodelovanju povabilo nekaj novih poverjenikov. Takratno skupi- no so sestavljali: Alenka Rozman in Mara Jordan za Velike Lašče; Silva Zalar za Rašico; Ana Jakič za Male Lašče; Vojko Centa in He- nrik Pavlič za Turjak; Slavko Gradišar za Podlog, Knej, Stope, Lo- garje; Janez Langenfus za Ulako, Hrustovo in Opalkovo; Veronika Ivanc za Kot, Malo in Veliko Slevico; Vida Zakrajšek za Karlovico, Lužarje, Črni Potok in Tončka Tomažin za Retje in Prilesje. Leta 2003 sta občni zbor Društva upokojencev Velike Lašče go- stila Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče in ravnatelj Edi Zgonc. Nagovor je imel župan Občine Velike Lašče Anton Zakraj- šek in izvoljen je bil nov upravni odbor. Novi predsednik je postal France Ivanc, podpredsednik Jože Ivančič, tajnica je ostala Da- nica Vrh v sodelovanju s Francko Jamnik. Poverjenikov je bilo 13, med njimi Vojko Centa, ki je bil v društvu dejaven že 21 let. Omeniti moram še Antona Koširja, ki je bil vrsto let praporščak in za kate- rega še danes nimamo zamenjave. V naslednjem letu so na konferenci Mestne zveze društev upo- kojencev (MZU) Ljubljana pripravili spremembe delovanja zveze. Predstavnik našega društva v zvezi je postal Marjan Sedmak. Poleg OZDU Ljubljana Vič Rudnik (Ob- močna zveza DU) in MZU se je oblikova- la tudi PZDU (Pokrajinska zveza DU), v katero je sodilo tudi naše društvo. Krov- na organizacija je ostala zveza ZDUS. Tovrstna hierarhična struktura društev in zvez deluje še danes. V letu 2004 so ustanovili Balinarsko skupino, povečalo se je član- stvo v sekciji ročnih del. Organiziranih je bilo devet izletov s skupaj 508 udeleženci. Veselo je bilo tudi na srečanjih za 8. marec in za novo leto pri Puglju v Ribnici in v Podgori. V prvih letih novega tisočletja je bilo v občini ustanovljenih veliko društev, s katerimi so člani sodelovali in se jim pridružili pri njiho- vih programih na več prireditvah ZZB, na Polhariji in Klinčkarijadi, pri planincih, gasilcih, čebelarjih, idr. Nekateri so bili tudi člani v več društvih. Vodstvo je bilo veselo in je odobravalo tovrstne naveze in druženja. Želelo je gojiti dobre in prijateljske medsebojne odnose ne glede na vsebino in politiko njihovega delovanja. V času Ivan- čevega predsedovanja je bilo uvedenih več sprememb, ki so se ohranile do danes. Na primer: nova društvena soba. Na občnem zboru leta 2005 je predsednik Ivanc od župana Antona Zakrajška prejel ključe novega društvenega prostora s stalnim naslovom na Šolski ulici 18., v stari osnovni šoli oziroma v današnji podružnič- ni Glasbeni šoli Velike Lašče. Navdušeno vodstvo se je odločilo, da bodo v prostoru društva uvedli dežurstva vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, ko naj bi urejali članstvo, vpise, in izdajali nove knjižice. Žal v tem času ni bilo veliko novih članov in s tem ne obi- ska društvenega prostora, zato so to prakso kmalu opustili. Tudi v letu 2005 so člani upravnega odbora aktivno vabili v društvo predvsem mlajše člane – prostovoljce, ki bi postali poverjeniki ali vodili dejavnosti. Ves čas obstoja se je društvo srečevalo s težavo pri pridobivanju pridnih in delavnih prostovoljcev. Vsi bi bili pridni, le malo pa je bilo res delavnih. Nova pridobitev v tem letu je bil fotoaparat, kar je pozitivno doprineslo k dopolnitvi arhivske doku- mentacije društva. Poleg zapisov o dejavnostih je arhiv od takrat naprej obogaten tudi z barvnimi fotografijami. Volilni občni zbor leta 2007 je kot običajno vodila dotedanja podpredsednica Franja Sedej. Predsednik je ostal France Ivanc, ki je že v prvem mandatu uspel navdušiti sodelavce in ustvariti prijetno ter delovno vzdušje v društvu. Delne spremembe pa so se zgodile tudi v ostalih odbo- rih: nova tajnica je postala Mija Jelaska. Teh naših 70 let Ali nekaj o nastanku DU Velike Lašče (4. del) Helena Grebenc Gruden / foto: iz arhiva društva upokojencev in arhiva Danice Vrh Vir: po zapisnikih arhiva DU Velike Lašče Nitke, članice skupine Ročna dela Razstava ročnih del Društvo za ohranjanje dediščine je 20. junija (med enim in dru- gim valom koronavirusne bolezni) uspelo organizirati že tradici- onalno prireditev Večer na vasi, na kateri je bilo več kot 50 ude- ležencev. Približno polovica je bilo članic in članov društva, ki so bili veseli, da se končno spet lahko več družijo. Tudi obiskovalci iz drugih (predvsem okoliških krajev) so bili zelo navdušeni nad programom in vzdušjem. S prisrčno dobrodošlico sta jih pozdravila predsednik društva Lojze Senčar in podpredsednica Jožica Zabukovec, ki je obisko- valcem zaželela vesel prijateljski večer, zdravje, mir in srečo ter jim obenem čestitala ob dnevu državnosti. Povedala je, kako ži- vahni so bili nekdaj taki večeri pod lipo. Kot je po pripovedovanju najstarejšega vaščana Staneta Zabukovca zapisala članica Marta Smole, je bilo v tukajšnjem vaškem jedru na Gradežu poleti vedno zabavno. Otroci so se igrali, ženske so opravljale, fantje so utrujeni od napornega kmečkega dela zvečer posedeli okoli lipe, nazdravi- li, zapeli in modrovali. Pogosta tema so bila tudi dekleta, načrto- vali so, kako jih kam povabiti, morda zasnubiti. Vaščani so se znali poveseliti in si popestriti vsakdan na različne načine. Tudi kvartet Zvon, ki je že večkrat nastopal na naši prireditvi, je ob ljudskih pesmih obudil spomine na nekdanje vaško vasovanje in simpatični pevci so bili po vsaki pesmi deležni iskrenega aplavza. Nova popestritev večera sta bili dvojčici klinčarici Slava Petrič in Franja Sedej, ki poleg drugih skrbita, da se bo to staro opravilo, značilno za naše kraje, ohranilo kot pomembna dediščina. Pripo- vedovali sta o dogodkih iz svoje mladosti na Mali Slevici v družini z osmimi otroki. Njuna mati jim je brala iz šolskih knjig, otroci pa so izdelovali zobotrebce in poslušali šolsko snov. Tako so naredili več zobotrebcev, kot bi jih sama mama, ter se kljub temu naučili za šolo. Pa še mama se je izobraževala. Sestri sta med izdelavo zobotrebcev tudi pokazali ter opisali celoten postopek in orodje. Nastop sta popestrili še z nekaj hudomušnimi pesmimi. Letos se je predstavilo tudi društvo Šola zdravja, ki je bilo leta 2007 ustanovljeno v Piranu. Članice in člani v enakih oranžnih majicah vsako jutro v več krajih (razen ob nedeljah in prazni- kih) ob pol osmih zjutraj v vseh letnih časih na prostem skupaj telovadijo. Njihov cilj je, da bi to zdravo navado razširili po vsej Sloveniji. Na turjaškem igrišču telovadba 1.000 gibov poteka od 15. oktobra 2019, voditeljica je Magda Lukančič. Pozno zvečer sta obiskovalce razveselila še predsednica TD Tur- jak Danijela Gruden in Andraž Roštohar, ki sta raztegnila vsak svojo harmoniko. Nekaj dež- ja je obiskovalce tudi letos pregnalo pod streho v Petri- čevo gospodarsko poslopje, kjer se je veselo druženje kljub temu nadaljevalo. 46 DRUŠTVA TROBLA Bezgovo drevo v Krvavi Peči Srečo Knafelc Tokrat kot zanimivost z najbolj zahodnega konca občine pred- stavljam botanično zanimivost – bezgovo drevo ob družinski hiši Štrukljevih, po domače pri Šteblaju. V našem spominu (vsaj v mojem) ne najdem tako lepo v pravo drevo oblikovanega be- zga. In kot lahko vidite na fotografiji, se to drevo – poleg z že zrelimi plodovi – v mesecu avgustu še vedno ponaša s cvetovi, kar do sedaj ni bilo tako. Ker imamo navado, da vsakemu do- godku pripišemo tudi odgovornega, bi lahko to bile podnebne spremembe ali pa morda kar koronavirus – je že itak kriv za vse težave in se ena dodatna ne bo poznala. Pod vaško lipo na Gradežu Zdenka Zabukovec / foto: Lojze Senčar Korona nam v tem letu kroji življenje, imam občutek, da se ji včasih celo pre- več uklanjamo. Ob upoštevanju navodil NIJZ smo v Lojzovem teatru vseeno iz- vedli vsaj en dogodek v tej sezoni, in si- cer že tradicionalno glasbeno srečanje z Borisom Muževičem in njegovim prijate- ljem Dušanom Breščakom. Kakih tride- set obiskovalcev je kot vedno očaral Bo- Kako poživljajoče je zadišal dan 11. julija 2020, ko se je v vasi nenadoma zaslišal že pozablje- ni in ubrani zvok konjskih kopit, ob tem pa še zvoki harmonik – kar naenkrat je bilo središče vasi pri Šteblajevih zaparkirano z lepo okraše- nimi in ohranjenimi zapravljivčki. Nenapove- dani obisk se je za trenutek spremenil v prija- zno druženje in povabilo na kozarec vina. Ob zvokih treh harmonik je imel človek občutek, da je v vasi velik praznik. Pravzaprav je tudi bil. Vse priznanje za ta prijazni trenutek gre g. Iva- nu Ruparju, ki je zbral skupaj pisano druščino ljubiteljev konj Konjerejskega društva Velike Lašče, Društva ljubiteljev konj Višnja Gora in društva Martin Krpan z Blok ter z njo prekrižaril dobršen del naše občine. risov globoki glas, zelo zanimiv pa je bil tudi delež prijatelja Dušana z njegovim bendžem. Razpoloženje je bilo odlično, po okrepčilu se je glasbeno potovanje nadaljevalo celo v mraku in zaključilo v temi poznoavgustovske noči. Družina iz Idrije je zato prenočila kar na mojem kozolcu, ki je vedno pripravljen za take primere. Ob slovesu smo si zaželeli, da se dogodek naslednje leto ponovi, le da se zanj izve vnaprej in da morda družno pripravimo po- sebno druženje v našem Lojzovem teatru. Organizator odprave Ivan Rupar z najstarejšim udeležencem Alojzem Cimpermanom in najmlajšim Timom Tičarjem. Kote se spominjajo ... Srečo Knafelc Kote, kraj spoštljivega spomina, so tudi letos obiskali člani Zarje spominov in pa domačini Robarske doline. 22. julija so kot vsako leto tudi tokrat povedali, da človek nikoli ne umre, če spomin nanj živi. In s skromno slovesnostjo, ko je Janko Grebenc prebral priložnostni go- vor in je bila prebrana pesem v spomin padlim za svobodo ob prisotnosti pra- pora, so prisotni poslali žrtvam vojnega nasilja sporočilo: »Nismo vas pozabili!« Lojzov teater se ni ustrašil koronavirusa Srečo Knafelc / foto: Srečo Knafelc, Jure Knafelc Lepo je videti zapravljivčke na vasi Srečo Knafelc TROBLA DRUŠTVA 47 48 DRUŠTVA TROBLA ŠKLJOC – poletje se poslavlja OB ODHODU V PENZIJO PRED SEDMIMI LETI (PRAVLJIČNO ŠT EVILO) SO MI SODELAVCI V ZADRUGI PODARILI FOT OAPARAT: »ANČA ŠKLJOCAJ!« ŠKLJOCAM. VSAKO LET O SE MI NABERE NEKAJ ST O FOT OGRAFIJ. T O POLETJE JE BILO VREME NESTANOVITNO, A SMO DVAKRAT LE UJELI PO ŠTIRI DNI ZA SPRAVILO KRME NA STARI NAČIN S POMOČJO SONCA. Ana Pia Debeljak DOBRODOŠLA POMOČ MAJA IN JANA PRI SPRAVILU SENA. KOŠNJA OTAVE, GRABLJE V ROKAH DVEH GENERACIJ. Dela ni nikoli zmanjkalo. Vzeli pa smo si proste trenutke za pogovor ob kavi ter sladoledu. NAŠE OKO JE RAZVESELJEVALO NEŠT ET O CVET OV KAKT USA IN PELARGONIJ. VEČ PAROV ROK GA JE HITRO UKROTILO. Visokorasle krompirjeve brajde so se rjavo obarvane upognile. Nekoliko umazan beli in rdeči krompir se je iz mokre zemlje kotalil izpod pluga. PELARGONIJA V SOŽITJU S ČESNOM, PARADAJZOM, PAPRIKO. Čebula se je lepo pognala v rast, a na koncu razočaranje. Listi so se zvijali, povešali, gniloba. Reši, kar se rešiti da. Praženje in spravilo v skrinjo. France pa: »Kar na traktor jo zmeči!« Polovica pridelka je končala na smetišču. TROBLA DRUŠTVA 49 OBILJE RDEČEGA ZLATA. Paradižniki – volovsko srce, roma in san marzano so izdatno obrodili. Mezge je dovolj, vsak dan je na mizi kot solata, zabeljen z olivnim oljem in balzamičnim kisom. Z njim je obložena pica iz pirinega testa. BUČNI CVET POZDRAVLJA PISANEGA ČMRLJA. Njiva je domovanje mnogih ži- valic; škodljivih bolh, uši, strun, bramorjev, voluharjev, miši ter koristnih čebel, pikapolonic in čmrljev. T UDI ČE ST OPIM NA PRST E, FIŽOLA NE DOSEŽEM. Smrekove sušice so ozelenele, zacvetele, rodile številne plodove fižola žoharja, doma- čega sivčka, barjanca, ptujskega maslenca, tetovca. Nizki češnjevec in ribničan se že sušita pod napuščem. JESEN JE T U. VEČINA PRIDELKOV JE V SHRAMBI, V SKRINJI, VLOŽENIH V KOZARCE. A NJIVA NI PRAZNA. NA NJEJ SO ŠE CVETAČA, RAZNE SOLAT E, ČRNA REDKEV, REPA, KAVLA, KOREN, GRAH, DOZOREVAJO PAPRIKE, FEFERONI IN ČILIJI. NA PRAZNIH PROST ORIH JE POSEJAN OVES, POSLASTICA NAŠEGA ENOLETNEGA BIKCA BUČKA. PREDEN BOSTA MINILA DVA MESECA, BO NJIVA POGNOJENA T ER PREORANA POČIVALA DO POMLADI, ČAKAJOČ NA NOVA SEMENA. Janez Brodnik je bil rojen 30. novembra 1813 pri Kolenčevih v bližnjih Ponikvah št. 1 (danes 30), očetu Janezu in materi Mariji, rojeni Praznik iz Dvorske vasi. Mašniško posvečenje je prejel od knezoškofa A. A. Wolfa 5. avgusta 1839 v Ljublja- ni. Za farnega vikarja v Laščah je bil imenovan 1. maja 1848 in je to služ- bo opravljal do leta 1862, ko je bil imenovan za prvega velikolaškega župnika. Župnijo je po imenovanju vodil še do leta 1871, ko je odšel v Žužemberk, kjer je do smrti opravljal delo župnika. Bil je dober dušni pas- tir in zelo dober gradbenik. Dana- šnjo, mogočno župnijsko cerkev, je gospod Janez Brodnik še kot zadnji laški vikar zastavil in jo začel graditi v letu 1856. V grobem jo je dogradil in notranje opremil z deli najboljših tedanjih stavbnih mojstrov (slikar- jev , zlatarjev , mizarjev , idr .). Ne smemo pozabiti, da je g. Bro- dnik skoraj istočasno gradil tik ob cerkvi še župnišče na eni in šolo na drugi strani. Šola je bila prva nad- stropno zidana daleč naokoli. Kot velikemu razumniku se je zdelo ško- da, da bi mladina v naši župniji os- tala nepismena in neuka, zato se je s skrbnostjo dobrega gospodarja lotil gradnje ta prave zidane šole, stano- vanja za učitelje ter vsega, kar spa- da v življenje šolarjev in učiteljev. Na pokopališču pa je gradil kapelo. Njegovo delo je nadaljeval in ga do- končal gospod Matej Frelih, drugi velikolaški župnik. Gospod Brodnik je umrl 29. aprila 1879 v Žužemberku, kjer je tudi pokopan. Zelo malo ljudi pa ve, da je bil tudi njegov mlajši brat Anton Bro- dnik duhovnik. Rodil se je 24. aprila 1831, v mašnika je bil posvečen 30. junija 1854. Kot izkušeni kaplan je služboval po mnogih župnijah. Umrl je kot starosta med kaplani 12. februarja 1899 v Ljubljani. Mesec september bo v občini Vi- dem - Dobrepolje in v občini Velike Lašče mesec pohodništva. Občinska društva: TD Videm - Dobrepolje, PD Velike Lašče in društvo Claustra Al- pium Iuliarum so letos prvič pripra- vila pohod po novi zelo zanimivi te- matski pešpoti, ki bo povezovala obe občini. Pohod bo strokovno voden. Natančne podatke o poho- du bomo zaradi nepredvidljive bolezenske nadloge svetovnih razsežnostih sporočali tik pred njegovo izvedbo. Vsakoletni spominski pohod, ka- terega datum bomo določali letno, bomo vedno začeli v župnijski cerkvi Marijinega rojstva v Velikih Laščah. Letošnji bo potekal takole: V soboto, 19. septembra, ob 8. uri bo v velikolaški cerkvi spominska sve- ta maša za vse rajne Brodnikove in za pohodnike. Po maši se bomo prvič po- dali na Brodnikovo tematsko pešpot, Julij Brodnik O svojem prijatelju je Edi Zgonc napisal: Bil je najmlajši izmed šestih otrok. Rodil se je 24. februarja 1938 v Ponikvah. Vsi, ki smo ga poznali in se z njim družili, smo gojili do njega spoštovanje. Bil je preprost, pošten fant od fare, pravi kristjan z neštetimi sposobnostmi. V vasi je op- ravljal vsa mogoča in nemogoča dela; od babice, prevozov porodnic v porodnišnico v Ljubljano, reševal vozila, ob vsakem času in vremenu, ki so zletela s ceste, ni ostrešja v vasi, pri katerem ne bi sodeloval z delom in nasveti. Podpiral je vaške običaje in navade, bil odličen kosec, drvar , orač… Zelo je imel rad živali in tudi znal z njimi delati, bil je izjemen hribolazec in tudi plesalec. Posebej je izstopal s svojim petjem, kar 50 let je prepeval v cerkvenem zboru na Vidmu, bil pa je tudi solist pri ansamblu Flere. Vedno je bil pripravljen pomagati v težavah in stiskah. Bil je tudi dober mož in oče, spoštoval je svoje najbližje. Umrl je 5. oktobra 2019. Po poti Brodnikove rodbine od Velikih Lašč do Ponikev Manfred Deterding 50 DRUŠTVA TROBLA Brodnikova rodbina, po domače Kolenčeva, iz Ponikev Potek spominskega pohoda Julij je bil vedno z veseljem pripravljen sodelovati na raznih delovnih akcijah ki je krožna, zato je njen začetek prepuščen pohodniku. Šli bomo mimo pokopališča, vzporedno s prvo glavno cestno povezavo med Ljubljano in Kočevjem do zanimi- ve podružnične cerkve sv. Trojice v Malih Laščah. Od tod se bomo spus- tili mimo Samovca (zaselek) v niži- no, ki jo je in jo še gradi potok Raši- ca. Po varnem prečkanju ceste se bomo ustavili na Trubarjevi Rašici. Takole je zapisal neutrudni in vsestranski poznavalec tukajšnje- ga življenja in prostora, domačin Božo Zalar: Brodnikova pot nas pripelje v rojstno vas Primoža Trubarja, na Rašico, ki ni zaznamovana zgolj z rojstvom prve knjige v slovenskem jeziku, ampak je bila dolga stole- tja pomembno križišče trgovskih in tovornih poti. Na poti boste sli- šali o pomembni geostrateški legi vasi, ki hrani bogato kulturno de- diščino, poleg tega pa je leta 2001 prejela priznanje za najlepše ure- jeno vas v Sloveniji. Z Rašice nas bo pot vodila mimo cerkve sv. Jerneja skozi Brinje, do zanimive morfološke skalne gmo- te, ki so jo mitološko poimenovali Zmajevo gnezdo. Še bolj buri duho- ve njegova soseščina s prav tako še danes nerazčiščenim imenom Raj- turn. Mogoče bo pa (v prihodnosti) kdo od pohodnikov razvozlal to zagonetko. Po spustu iz gozda v dolino nas pot pripelje do gostišča Adam v Ponikvah (kava, WC in še marsikaj). Pot nas bo peljala skozi Zgornji konec (del Ponikev), mimo Stoparjevega mlina in Plečnikove kapelice do Zavoda sv. Terezike, danes Zavoda Prizma. Tukaj je med letoma 1856–1895 delovala železarna, od leta 1935 pa Zavod sv. Terezike za brezdomce in in- valide v oskrbi lazaristov in sester križark iz Djakova. Danes je tu dom za invalide in ostarele. Nadaljevanje poti nas bo pri- peljalo do požiralnikov in estavel, kjer ponikne potok Rašica. Od tu bomo pot nadaljevali proti cerkvi sv. Florjana, ki se ponaša z an- samblom baročnih zlatih oltarjev (eden izmed njih je bil v letu 1970 na umetniških razstavah v Parizu in v Sarajevu) in Postlovimi posli- kavami na oboku ladje. Po ogledu cerkve bomo pred glavnim name- nom tematske Brodnikove pešpoti. Ogledali si bomo domačijo Kolen- čevih, rojstni kraj naših slavljen- cev: duhovnikov Janeza in Antona ter njunega pranečaka Julija. Prav on je s svojo posebno hudomušno in veselo karizmo približal Kolen- čevo rodbino vsem veselim in dob- ro mislečim ljudem. Po ogledu in prijetnem druže- nju bomo odšli po rimski cesti Jer- neja Pečnika nazaj v Velike Lašče. Pot nas bo vodila skozi gozd ob drugi pomembni (železniški) pove- zavi Ljubljane s Kočevjem, mimo železniške postaje do središča Ve- likih Lašč. Kot zanimivost naj napišem, da je celotna pot premerjena s koraki. Merilec jih je nameril 14 452, kar znaša po rimskem vojaškem le- gijskem pohodnem ključu 10 120 metrov. Prednost poti je, da jo je možno tudi prekolesariti. Markacijski znak poti so trije krogi, dva bela in en rumen, ki so trikotniško razporejeni. Barve so vzete iz papeške zastave. Barvni krogi predstavljajo duhovniški in laični stan. Udeleženci pohoda se mora- jo obvezno prijaviti na telefonsko številko: 041 962 823 TD Videm - Dobrepolje. Prispevek pohodnika je 5 €. Vsak pohodnik dobi popot- niško culo. Za podatke o pešpoti in o Juliju Brodniku se zahvaljujem gospo- du Ediju Zgoncu, zvestemu pri- jatelju Julija Brodnika. Bila sta neločljiva pohodniška dvojica, saj sta skupaj prehodila dobršen del naše domovine. TROBLA DRUŠTVA 51 Turistično društvo Turjak vabi na Kostanjev pohod v nedeljo, 4 . oktobra 2020, ob 9. uri, izpred brunarice ob športnem igrišču v Turjaku Turjak, Smrečje, Veliki Osolnik, Škamevec, Javorje, Prazniki, Turjak med 13. in 14. uro, sledi peka kostanja Lepo vabljeni! Več informacij na: 041 544 835 (Evgen) Dolžina in označba pešpoti Cesar Ludovik Pobožni (814–843) je po ponesrečenem uporu naših prednikov v letih 819 do 823 (Ljude- vit Posavski) vzel vsem upornikom svobodo, pa tudi premoženje (zem- ljo, stavbe, živino). Vsi dotlej svobod- ni prebivalci dežele, ki so se udeležili upora, so postali ali tlačani ali hlapci in dekle na cesarjevih posestvih. Vso zaplenjeno zemljo in podlo- žnike je gospodarsko reorganiziral. Dežela je bila razdeljena na večja ali manjša posestva s cesarskimi uprav- niki. Na velikost posestva so vplivali gostota poselitve, značilnosti pokra- jine in morda tudi naključje. Vsako posestvo je bilo sestavlje- no iz dveh delov. En del so predsta- vljale tlačanske kmetije, ki so jih ob- delovali tlačani, cesarju ali fevdalcu pa so dajali činž, desetino, primšči- no in druge dajatve ter opravljali tlako na pridvorni zemlji, ki je bila drugi del posestva. Vsaj ponekod so pridvorno zemljo tlačanov obde- lovali tudi hlapci in dekle. Dvorni hlapec gospodarja (cesarja) ni smel zapustiti, za poroko je moral dobiti dovoljenje gospodarja oz. upravni- ka. Tudi tlačani niso smeli zapustiti zemlje, ki so jo obdelovali. Najnižji je bil položaj dvornih hlapcev in de- kel. Tlačani so živeli v svojih kočah, hlapci in dekle pa so delali za hrano, skromno obleko in obutev ter streho nad glavo, ki je bila največkrat hlev . Cesar je del zaplenjene zem- lje razdelil kot fevde med svoje spremstvo, večji del pa je pridržal sebi. Fevd je obsegal eno ali več pose- stev . Predstavljal je plačilo za vojaško in cerkveno službo, praviloma vsaj v začetku ni bil deden. Tudi pri nas čis- to vsa zemlja ni bila v lasti cesarja. Ponesrečenega upora 819–823 se vsi niso udeležili in tem zemlja ni bila zaplenjena, ampak je ostala svobod- na. Taka svobodna posestva so ime- novali alodij. V naši soseščini sta bila alodija Kalenfeld (Studeno) in sosed- nje vasi pri Postojni ter Stara vas pri Grosuplju. Posestvo so največkrat poimenovali der Hoff (dvor), pa tudi das Amt in die Gult. Posestvo, ki je bilo dano v dedni fevd, je bilo praedium – predij. V na- ših krajih je bil vovbrški praedium Zilowez (Slevica) in auersperški praedium Turjak. Vsako posestvo je imelo svojega upravnika. Fevdalec je praviloma sam upravljal pose- stva, kjer je bival. Vsako posestvo je imelo vsaj toliko pridvorne zemlje, da je cesar (ali fevdalec) izrabil tla- čansko obveznost tlake na pridvorni zemlji. Cesarji so počasi razdeljevali svoja posestva v fevd, kar pa je traja- lo več kot dvesto let. Leta 898 je cesar Arnulf dal v fevd veliko cesarsko posest Breže – Se- lišče na Koroškem in več cesarskih posestev na Dolenjskem, vključno s posestvom s sedežem v Villa Lasis, domnevno svojemu nezakonskemu sinu. Dal mu je tudi naslov grofa, ki so ga v tistem času nosili le najvišji državni velikaši. Posestvo s sedežem v Villa Lasis je obsegalo naslednje kraje: Rašica (5 kmetij, po urbarju iz leta 1505), Velike Lašče (11 kmetij), Male Lašče (7 kmetij), Srobotnik (2 kmetiji), Str- mec (2 kmetiji), Medvedejk ( 2 kme- tiji), Prilesje (1 kmetija), Dvorska vas (12 kmetij), Škrlovica s Kruševjem (4 kmetije), Mala Slevica (3 kmetije) in Velike Poljane (13 kmetij) ter Kot (2 kmetiji). Eden v vrsti grofov Breže – Se- liških je imel vsaj dva sinova in mlaj- ši od njiju je kot plemič Višnjegorski prevzel posest na Dolenjskem s se- dežem v Višnji Gori, kamor je sodilo tudi posestvo Villa Lasis. Potomec tega prednika, plemič Dietrich, je verjetno okrog leta 1135, ko je bil ustanovljen stiški samostan, podaril samostanu v Stični posestvo s sedežem v Villa Lasis (Laški vasi, po Lahih). V potrditveni listini oglejske- ga patriarha Peregrina iz leta 1145 je posestvo imenovano po kraju nje- govega sedeža. Samostan je obdržal posestvo do leta 1658, ko ga je pro- dal Ortneškim, ti so ga 1749 prodali Turjaškim, ko so ga obdržali do ze- mljiške odveze 1848. Če sodimo po gostoti prebival- stva v letu 1505, je štel dvor ob po- daritvi leta 1135 od 15 do 20 tla- čanskih kmetij in približno enako število hlapcev in dekel, ki so obde- lovali pridvorno zemljo. Pridvorna zemlja je ležala okrog Lašč in okrog Dvorske vasi, morda pa tudi drugod. Sosedje so naselje kočic, kjer so bivali poročeni dvorni hlapci, ime- novali Dvorska vas. Dvorni hlapci so imeli nekakšne obhišnice, ki so jih Kompleks Villa Lasis je bil organiziran kot fevdalno posestvo. Janez Škulj, Podkogelj 52 DEDIŠČINA TROBLA obdelovali z družino. Sin ali hči hlapca sta lahko postala samo hlapec ali dekla. Ko je štela tlača- nova družina več odraslih otrok, so jih razen najstarejšega sina vsaj nekaj vzeli na dvor med hlap- ce in dekle (krščenice). Tlačanske koče in gospodar- ska poslopja na dvoru so bila lesena (iz brun), v Laščah je bila verjetno zidana samo cerkev in osrednja dvorska stavba, kjer so bivali pisar in stiški menihi, ki so upravljali posestvo. V vovbrški darilni listini iz leta 1230 so omenjeni laški dvor- ni pisar Konrad in stiška meniha Herand in Heiderich, ki sta kot priči podpisala listino. Ti trije so bili uprava posestva. Verjetno so večino stiških posestev upravlja- li posvetni upravniki, samo po- membnejše stvari so upravljali menihi. Iz listin je znano, da so menihi upravljali tudi stiško po- sestvo Bajnof pri Novem mestu, ki je bilo središče stiške pridelave vina. Cistercijanski samostani so bili kot verska bratovščina orga- nizirani v večjem delu zahodne in srednje Evrope, kjer so izme- njavali gospodarske izkušnje, nato pa prispevali k gospodar- skemu napredku naših krajev. Zaslužni so za razširitev pšenice na vse dežele, kjer so bili njihovi samostani. Dobršen del pridel- kov in prireje so porabili doma, presežek je šel ali v prodajo ali v Stično. Gojili so piro, pšenico, rž, ječmen, oves, proso, korenje, repo, fižol, za oblačila in pos- teljnino tudi lan. Imeli so tudi jabolka, hruške, češplje, češnje, orehe. Nabirali so gozdne sade- že. Redili so govedo, konje, ovce (zlasti za volno), koze, kokoši, prašiče, domove so jim varovali psi. Motiviranost za delo hlapcev in dekel je bila majhna in slabo orodje je prispevalo k temu, da je bila njihova produktivnost zelo nizka. Ob pogostih slabih leti- nah (okrog leta 1250 je nastopi- la mala ledena doba) pridelek ni zadoščal niti za njihovo prehra- no. Motiviranost tlačanov je bila malo boljša. Če je tlačan več pri- delal, je res dal več tudi svojemu gospodarju, ampak je tudi njemu več ostalo. Zato so začeli fevdalci (tudi samostan je bil fevdalec) iz pridvorne zemlje oblikovati tla- čanske kmetije, ki so jih dali v ob- delovanje dotedanjim hlapcem. V urbarjih iz leta 1505 je večina pridvorne zemlje že razdeljena. V urbarjih pridvorne zemlje, ki je ostala samostanu, seveda ni. Z leti so stiški močno povečali svojo posest, zato jo je bilo treba reorganizirati. V urbarju iz leta 1505 je dvor v Laščah že vključen v gospodarsko okrožje, imenova- no officium ulta silvam (za goz- dom, gledano iz Stične). Verjetno so ga upravljali iz Lašč. Nova go- spodarska enota je obsegala poleg dvora v Laščah še stiške posesti na Notranjskem in Ilovo goro in je štela 117 tlačanskih kmetij. Obdobju debelih krav vedno sledi obdobje suhih krav. Zadnja stole- tja stiškega gospostva v Laščah so obdobje plenilskih turških vpadov, ki so včasih več let za- povrstjo ropali, ubijali, plenili in požigali naše vasi (1408–1593). Prav naši kraji so služili kot bra- nik Evrope, ki se je razvijala, sami pa smo nazadovali. OZIMNICA: SLIVE v lastnem soku brez dodanega sladkorja Cele slive operemo, zložimo jih do vrha v kozarec in jih malo potisnemo, kozarce neprodušno zapremo in jih zložimo v višjo posodo, skoraj do vrha kozarcev dolijemo vodo in zavremo, vre naj 15 minut, nato pa naj se kozarci ohladijo v vodi. Po enakem postopku lahko pripravimo tudi češnje. Vadba joge obsega preizkušene vaje za telo in dušo, za notranji mir, življenje z manj stresa, skratka za boljše počutje, zdravje, razpoloženje in medsebojne od- nose, zato jo za odpravljanje fizičnih in duševnih težav uporabljajo in priporoča- jo že v zdravstvu, tudi preventivno. Vaje so organizirane stopenjsko. V za- četku sezone smo v septembru pričeli z enostavnimi, da razgibamo telesa, sklepi postanejo prožnejši, nato pa jih bomo počasi nadgrajevali. Obvezno se na začetku sprostimo, saj se tako zne- bimo napetosti in utrujenosti, potem pa nadaljujemo z različno dinamiko, vedno pa telesu prijazno, da si lahko povrne- mo izgubljene moči, energijo in sledimo sebi, svojemu počutju ter trenutnim zmožnostim. Velika pozornost je namenjena sebi, povezanosti s seboj, da postopno pre- poznavamo notranje dogajanje, odprav- ljamo stare okorele vzorce, reakcije, ki nam samo jemljejo energijo, npr. eni se pogosto jezijo, drugi kritizirajo, tretje pre- večkrat obvladuje strah, slaba samopo- doba, niso nikoli dovolj zadovoljni s pos- tavo, družbo, partnerjem, šefom, politiko, naštevanje gre lahko v neskončnost. Se- veda se je dobro zavedati teh vzorcev, ki so že naše navade, da gremo lažje skozi življenje. Pozorni smo na svoje misli, na njihovo kakovost, saj vemo, da se vse vrača, tako tudi dobre ali slabe misli, ki so vibracija. Vsak ima možnost spreme- niti svojo vibracijo v pozitivno, s tem pa vpliva povratno na samega sebe in si ob- likuje življenje. Naša energija je naša naj- večja moč, s pozitivno energijo se krepi duhovna moč, ki je glavni vir, skriti adut naše osebnosti. Tako se na vadbi trudi vsak po svoje, po svojih zmožnostih. To lahko nadaljuje tudi doma, saj telo hitro izgubi gibljivost, kondicijo, dobro formo mišic, s tem pa tudi energijo. Vse vpliva na imunski sis- tem, torej tudi zdravje, zunanjo in notra- njo lepoto. Zaradi koronavirusa so imeli člani društva možnost vadbe po spletu, od konca maja do začetka julija pa na čudo- vitem travniku z omamnim vonjem ma- terine dušice ob pihljanju nežnega vetra in žvrgolenja ptic. Bilo je res čarobno. Body fit vadba Za nami je še ena sezona joge v Velikih Laščah, začela pa se je že nova. Društvo Joga v vsakdanjem življenju Ribnica 54 ŠPORT TROBLA Vljudno Vas vabimo na Body fit vadbo, ki bo potekala ob sredah. Pričela se bo 30. 9. 2020 ob 19. uri v Domu krajanov Turjak. Prvi obisk je brezplačen. S seboj imejte blazino in plastenko vode. Kontaktna oseba: Klavdija 040 810 527 Kaj pravzaprav je Body fit vadba? • body fit vadba je namenjena vsem, ki želijo ob motivacijski glasbi in dobri družbi priti do rezultatov, • skozi intervalni trening izboljšati srčno-žilni sistem, • s krepilnimi vajami za zadnjico ter trup poskrbeti za lepo postavo in držo, • spoznati nove vaje, ki jih lahko pri- dno izvajajo tudi na dopustu, • zaradi progresivnega načina treni- ranja napredovati z vsakim novim treningom. Društvo Joga v vsakdanjem življenju Ribnica jogaribnica@siol.net, 041 397 789 www.jvvz.org/ribnica TVD Partizan obvešča vse svoje člane vodenih vadb KINEZIOFIT in METABOLIČ- NO-FUNKCIONALNI TRENING, da vadbi potekata ob torkih in četrtkih, od 15. sep- tembra naprej v veliki športni dvorani OŠ Primoža Trubarja v Velikih Laščah po sle- dečem urniku za mesec september: Kineziofit torek in četrtek, ob 18. uri Kineziofit je nizko do srednje intenzivna vadba, namenjena malo starejšim ose- bam, ženskam in moškim, tudi začetni- kom skupinskih vadb in rekreacije. Je stro- kovno vodena, nadzorovana, usmerjena v izboljšanje telesne drže, vzpostavljanju medmišičnega ravnovesja, zmanjševanju bolečin mišično-skeletnega sistema, ohra- njanju in izboljšanju telesne vzdržljivosti, sklepne gibljivosti, mišične moči, ravnotež- ja ter koordinacije. Težavnost in izbira vaj se prilagajata potrebam, sposobnostim in željam vadečih v skupini. Metabolično-funkcionalni trening torek in četrtek, ob 19. uri Metabolično-funkcionalni trening (MFT) je srednje do visoko intenzivna vadba, name- njena tistim, ki želijo nekaj več. Mlajšim od- raslim, ženskam in moškim, ki niste popol- ni začetniki v programih skupinskih vadb ali se rekreativno že ukvarjate s kakršnokoli obliko telesne aktivnosti. S tovrstno vadbo boste hitreje napredovali in tudi izboljšali varnost pri izvajanju kateregakoli drugega športa. Vadba je strokovno vodena, nadzo- rovana in izvajana s ciljem izboljšati vse že navedene gibalne sposobnosti telesa. Po- udarek je na telesni vzdržljivosti in mišični moči. Način treninga in težavnost vaj se prilagajata potrebam, zmožnostim in že- ljam vadečih na vadbi. Od meseca oktobra naprej se obeta sprememba ure začetka vadbe. Začetek vodenih vadb v dvorani Za TVD Partizan Anita Jaklič, dipl. fizioterapevtka TROBLA ŠPORT 55 Vadba se izvaja ob upoštevanju ukrepov za preprečevanje prenosa okužbe s Covid 19: • Na vadbo lahko prihajajo le zdrave osebe (brez znakov okužbe) in tisti, ki v zadnjih 14-tih dneh niste bili v stiku z okuženo osebo. • Ob vstopu v dvorano in izstopu iz nje je obvezno razkuževanje rok. • Zadrževanje v garderobi je omejeno na čim krajši čas ob vzdrževanju medse- bojne varnostne razdalje (1,5 m). • Obvezna je uporaba zaščitne maske od vstopa v garderobo do mesta vad- be v dvorani. Odstranimo jo tik pred začetkom vadbe in jo ponovno na- mestimo po koncu vadbe (odstranimo jo zunaj). • V dvorani med vadbo vzdržujemo medsebojno varnostno razdaljo (2 m). • Na vadbo prinesete svoje telovadne blazine, pilates žogice (skupina KINE- ZIOFIT), čisto obutev, športna oblačila, brisačo, plastenko z vodo in eno to- plejše zgornje oblačilo (npr. majico z dolgimi rokavi). • Na vadbi ne uporabljamo skupnih rekvizitov. • Zagotovljeno bo pogosto prezračeva- nje garderob in dvorane. • Po končani vadbi čim prej zapustimo notranje prostore. • Primerno mesto za klepet je zunaj na svežem zraku, vendar še vedno na pri- poročeni razdalji (1,5 m). Za vse dodatne informacije in obvezno prijavo novih članov je na voljo telefonska številka 031 339 703 (Anita). Vljudno vabljeni, da se nam ponovno pridružite ali na novo začnete. Dejstvo je, da redna telesna aktivnost izboljšuje telesno in duševno zdravje posame- znika ter pomembno pripomore tudi h krepitvi imunskega sistema. Ob zavedanju vseh pozitivnih učinkov telesne dejavnosti na naše zdravje in počutje naj bo vaša odločitev ZA GIBANJE lažja. Končno spet lahko začnemo skupaj gibati in tudi zdravi vztrajajmo! V podjetju Lesna galanterija Marko Krampelj s.p. Zaposlimo Delavca v proizvodnji m/ž Opis dela: priprava lesa, izdelava in popravilo starih palet ter druga dela po navodilih delodajalca. Delo je fizično naporno. Pričakujemo: srednjo poklicno izobrazbo, vozniški izpit B kategorije, zaželen izpit za viličarja. Delavca na žagi m/ž Opis dela: razrez hlodovine in lesa, zlaganje in prelaganje lesa ter druga dela po navodilih delodajalca. Dele je fizično naporno. Pričakujemo: srednjo poklicno izobrazbo, vozniški izpit B kategorije. Voznika tovornega vozila m/ž Opis dela: vožnja tovornega vozila, skrb za tovor, razkladanje in nakladanje tovora. Spoštovanje pravil CPP in VPD, VPP . Pričakujemo: srednjo poklicno izobrazbo, vozniški izpit C kategorije, zaželen izpit za viličarja. Pogodbe o zaposlitvi bodo sklenjene za določen čas s poskusnim delom z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Prošnje z dokazili pošljite na proizvodnja.krampelj@gmail. com Kontakt: Marko Krampelj, 031 830 974 56 ŠPORT / OGLASI TROBLA Spoštovani! V okviru izvajanja preventivnih programov bomo nadaljevali s programom vadbe Razgibajmo se. Pro- gram je namenjen predvsem tistim, ki imajo težave s hrbtenico, za manj bolečin v križu in za boljše počutje. Vadba bo potekala v Mali športni dvorani Velike Lašče ob ponedeljkih in četrtkih, ob 20. uri (od oktobra 2020 do marca 2021). Program bo vodila Martina Bavdek, dipl. med. sestra. Za vadbo potrebujete brisačo in športne copate. Cena programa za sezono 2020/2021 je 18,00 evr. S tem zneskom se pokrije najemnina prostora, ostali stroški pa se sofinancirajo iz občinskega proračuna – preventivni programi. Pričetek vadbe bo predvidoma v četrtek, 5. oktobra 2020, in v ponedeljek, 8. oktobra 2020, ob 20. uri, od- visno od trenutne epidemiološke situacije. Obvezne so predhodne prijave na tel. številko 041 963 746 (kličite v popoldanskem času). Lepo vabljeni! Razgibajmo se! Občina Velike Lašče V najem oddamo poslovni prostor na Rašici 34, površine 32 m² s pripadajočimi parkirnimi mesti.Cena najema po dogovoru. Več info na 041/696-841 ali bozo.zalar@siol.net. MALI OGLASI Kupim starinsko pohištvo: kuhinjsko omaro - kredenco, mizo, stole, klop, skrinjo, mizarsko mizo - ponk – tel: 041 623 165. Jože Jurjevič, Čolnarska ul. 29, 1292 Ig Unikatni izdelki iz taljenega stekla. Posebno lepa darila za različne priložnosti. Zgodbe v steklu ustvarjam v svojem studiu v Dvorski vasi pri V elikih Laščah. Tadeja Nemček Glass Art Dvorska vas 49 1315 V elike Lašče Slovenija 031 881 341 tadeja.nemcek@gmail.com https://tadejanemcek.wixsite.com/glassart tg_glass_art_ad_hor9x19.indd 9 tg_glass_art_ad_hor9x19.indd 9 12/05/2020 12:41 12/05/2020 12:41 Jedi so pripravljene na štedilniku na drva. Obiščite nas in preverite našo pestro in okusno ponudbo ter prijazno postrežbo. Novo v ponudbi: pice, piščančji medaljoni, pomfri so na voljo vsak dan od 12. ure naprej. Domače kmečke jedi, krvavice, pečenice, klobase, narezki, catering za slavja, obhajila, birme in rojstnodnevne zabave. Prijazno vabljeni tudi na sobotna in nedeljska kosila. Ob predhodnem naročilu tudi možnost pogostitve skupin do 80 oseb. POROČNI VIDEO FOTOGRAFIJA & Poro čni-video.si BREZPLA ČNO PREDPORO ČNO FOTOGRAFIRANJE! 040 69 12 12 info@porocni-video.si fb.com/porocnivideo UGODNI VIDEO&FOTO PAKETI TROBLA OGLASI 57 MEGADOM RIBNICA, OB ŽELEZNICI 4, RIBNICA tel: 01/835 1 640 www.megadom.si MEGADOM PODSKRAJNIK, PODSKRAJNIK 102, CERKNICA tel: 01/705 0 705 IR GRELNI PANELI INFRAe2 BASE2 KAMINSKE PEČI različne moči, material: aluminij/pet bela, visokokvalitetni kristalno-karbonski IR grelni element, varovalo proti pregretju, stenska ali stropna montaža različni modeli, velikosti in proizvajalci 89 € že od že od 119 € 58 OGLASI TROBLA www.knut.si 080/71-72 NIBE S1255 TOPLOTNA ČRPALKA NIBE DVC 10 LOKALNO PREZRAČEVANJE nov design prijazen nadzor na dotik wifi povezava KNUT 90x125 TOPL REKUP AVG20.indd 1 KNUT 90x125 TOPL REKUP AVG20.indd 1 12/08/2020 19:48 12/08/2020 19:48 UGODNI NAROČNIŠKI PAKETI TER AKCIJSKI MOBITELI NA OBROKE! Microera Jože Šilc s.p. Hrovača 14A (trgovski center SPAR Ribnica) 1310 Ribnica 01 8373 116 051 358 762 info@microera.si www.microera.si DELOVNI ČAS: PON - PET 8.30 h - 12 h ter 14 h - 18 h SOB 8.30 h - 11.30 h Ugodni  ksni paketi NEO in mobilni paketi NAJ UGODNI NAROČNIŠKI PAKETI TER AKCIJSKI MOBITELI NA OBROKE! Microera Jože Šilc s.p. Hrovača 14A (trgovski center SPAR Ribnica) 1310 Ribnica 01 8373 116 051 358 762 info@microera.si www.microera.si DELOVNI ČAS: PON - PET 8.30 h - 12 h ter 14 h - 18 h SOB 8.30 h - 11.30 h Ugodni  ksni paketi NEO in mobilni paketi NAJ POPRAVILO IN CENITEV VOZIL ZA VSE SLOVENSKE ZAVAROVALNICE BREZPLA ČNO NADOMESTNO VOZILO PRIPRAVA VOZILA NA TEHNI ČNI PREGLED POLNJENJE IN POPRAVILO KLIMATSKIH NAPRAV SERVIS VOZIL VULKANIZERSTVO POPRAVILO VOZIL NA RAVNALNI MIZI IZPUŠNI SISTEMI AVTODIAGNOSTIKA AVTOVLEKA Č POGODBENI SERVIS ZA ZAVAROVALNICO TRIGLAV IN TRIGLAV ASISTENCA TROBLA OGLASI 59 Preventivni pregledi in posveti Konzervativa Protetika BREDENT SKY implantati Nevidni ortodontski aparat INVISALIGN Ortopansko slikanje zob 25 let Za lep nasmeh skrbimo že 25 let Adamičeva 30 I 1290 Grosuplje I T +386 1 787 34 13 I M +386 41 723 731 ALU VHODNA VRA TA - PRIBA BASIC debelina 67 mm toplotna prevodnost UD=0,9 W/m 2 K pokrivno krilo zunaj in vstavljeno znotraj DOSTAVA IN MONTAŽA nerjavni ročaj 80 cm / nerjavna kljuka HOPPE E5726 cilindrični vložek + 3 kos ključ 3-točkovno zaklepanje elektrozapirnik SUPER CENA! CENA VELJA ZA: • enokrilna vrata brez stranske svetlobe • dimenzije do 1000 x 2100 mm • (narejeno po meri) • standardne barve RAL TIGER: 9010, 9016, 9003, 9006, 9007, 7016, 8017, 6005, F29/80077, Grigio ANTICO, PUNTO Grigio • cena vsebuje dostavo, montažo in 9,5 % DDV • steklo standard: SATINATO, ČINČILA, PESEK • cena ne vsebuje demontaže starih vrat, odvoza na deponijo in obdelave špalet z alu letvicami ali mavčno kartonskimi ploščami • aplikacije so samo na zunanji strani CP028/2013 PARTNER, VREDEN ZAUPANJA. 051 402 780 www.pribaokna.si ENOKRILNA VRATA 1.899,00 € (z DDV-jem) PRIBA_Imageoglas_215x145_kih_avgust_2020.indd 1 PRIBA_Imageoglas_215x145_kih_avgust_2020.indd 1 18.8.2020 9:32:07 18.8.2020 9:32:07 60 TROBLA Prijatelj, s katerim se občasno dogovoriva za aktivno preživljanje dopusta, običajno nekje v Južni Ameriki, dela na observato- riju Llano de Chajnantor v puščavi Ataca- ma v Čilu. Observatorij je zaradi posebnih vremenskih razmer, ki omogočajo učin- kovito opazovanje vesolja z zemeljskimi teleskopi, lociran na nadmorski višini okoli 4800 m. Ves navdušen se mi je pred krat- kim javil prek spletne pošte. Potem pa sva preko videokonference govorila o novem padcu meteorita na zemljo. Ker ve, od kod sem, se mu je zdela novica nadvse zanimiva. Jasno, da najprej nisem vedel, o čem govori. Povedal mi je namreč, da so na observatoriju ob opazovanju neba v časovnem intervalu, ko je zemlja vstopila v Perzeidni oblak, zaznali tudi padec malo večjega meteorida na Zemljo. Po grobih izračunih se je pokazalo tarčno ozemlje nekje med Italijo, Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko. Ker je bila med potencialnimi področji tudi Slovenija, je seveda ocenil, da mi mora dogodek še posebej natančno predstaviti. Padec meteorida, poimenova- nega ST16U8PID20, se je zgodil v torek, 16. 8. 2020, približno med 3:30 in 3:31 uro zjutraj po srednjeevropskem času. Velikost meteorida, ocenjena s pomočjo podatkov raziskovalnih orbitalnih sateli- tov in izmerjene vstopne hitrosti v zgornje plasti zemeljske atmosfere, ki je znašala okoli 11.000 km na uro, je bila nekje med pralnim strojem in slamoreznico. Teoretič- no izračunana masa pa v razponu med 9 in 11 ton, kar je nekoliko večja masa, ki se jo običajno pričakuje za hondritni tip me- teorita. Spektofotometrični in fotometrični posnetki poti izgorevanja meteorida kaže- jo, da je kot kompaktno telo vstopil tudi v nižje plasti zemeljske atmosfere, kjer je na višini 15.800 metrov eksplodiral v večje število manjših partiklov, ki so intenzivno izgorevali še vse do vstopa v plast oblakov na približni višini 4.000 metrov. Po vstopu v cono oblakov spektofotometri in foto- metri orbitalnih satelitov niso več zaznali repa svetlobe kot posledice izgorevanja materiala meteorida zaradi velikanske- ga trenja pri potovanju skozi zemeljsko atmosfero. Analiza tako vidnega spektra svetlobne poti zastojnega repa meteorita kot tudi analiza njegovega infrardečega spektra je pokazala, da gre za neobičajno in izjemno redko vrsto hondritnega mete- orida, saj v svoji masi vsebuje velik delež zlata, bakra in vanadija, v sledovih pa tudi železo in krom. Natančen matematični model padca je kasneje pokazal, da so posamezni partikli meteorida s 95 % ver- jetnostjo padli na območje, orientirano z osjo Volčje–Velike Lašče–Videm, v dolžini 15 km ter v širini 4,5 km. Po vsej prijate- ljevi natančni razlagi tega sicer običajnega dogodka (spomnimo se nedavnega padca meteorida Novo mesto, letos februarja) mi je postalo jasno, da gre na podlagi posrednih kemičnih analiz vesoljskega kamna za posebnost v astrogeološko ke- mični sestavi meteorida. Iz tega sledi, da so morebiti najdeni ostanki kosov meteo- ridas, ki jih imenujemo meteorit, velikega značaja za astrogeološko znanost. Prijate- lja sem seveda vprašal, kako veliki koščki so po eksploziji meteorida sploh padli na Zemljo, kako so videti in ali jih lahko mor- da najdemo. Jasno, da o natančni velikosti partiklov meteorida ne moremo govoriti, vendar izkušnje kažejo, da iz podobnih si- tuacij lahko pričakujmo meteorite velikosti od lešnika pa do nekje debelejšega jabolka ali celo ananasa. Verjetnost, da bi bil me- teorit večji od samokolnice, je neznatna. Če meteorit ni povzročil zaznavne škode na nepremičninah, se njegove ostanke lahko naključno najde v primeru značilnih poškodb na okolici, kot so sveže poškodbe na drevesih, manjši udarni kraterji ali lu- knje v zemljini. Opisane so tudi posledice udarca na skalah, kot so udarnine, odrgni- ne ali v primeru z mahom obraščenih skal podolgovate, udarcu krampa podobne spremembe. Če pa se lotimo iskanja me- teorita, kot to opravljajo lovci na meteori- te, bomo poleg iskanja vidnih sprememb, najuspešnejši s pomočjo detektorja kovin ali z magnetnim senzorjem, po nekaterih podatkih pa iščejo ostanke meteoridov p. s. Z veseljem seveda pričakujem odziv, tako vprašanja, komentarje, kritike in predloge po sodelovanju, ki jih sprejemajo na uredništvu lokalnega medija, s katerim sodelujem. Od tam mi bodo seveda posredovali vse odzive na strokovne edukativne prispevke, skladno z Zakonom o izdaji lokalnih medijev (ZILM). Na področje Velikih Lašč so padli koščki malo večjega meteorida Piše inžener dr. Alfonz Brusek, dipl. ing. phD., msC. Instituto de Investigacion de Enfermedades de la Pina, Kostarika tudi z dresiranimi psi. In kako bi spoznali, da gre za meteorit? Navadno so ti partikli vesoljskih kamnov močno ožgani (žgalna skorjica) zaradi visokih temperatur, ko po- tujejo skozi zemeljsko atmosfero, torej so temno rjave do črne barve. Barva ni vedno homogena, ker pride ob eksploziji osnov- nega meteorita do drobljenja njegove mase. Del barve meteorita predstavlja kar njegova nespremenjena osnovna barvna struktura na stranicah odloma. Običajno je ožgani del barvno kontrasten glede na barvo ter površino osnovne strukture na odlomu, ki kaže na zrnasto (hondritno) sestavo, običajno kovinskega videza. V našem primeru bi lahko opazili hondrule (okrogla zrnca zlata in bakra) na odlomni površini, na ožgani pa primerljive luknjice, saj sta se elementarno zlato in baker zaradi visokih temperatur (med 2000 in 5000 °C) stopile. Najdba takšnega meteorita bi bila vsekakor veliko odkritje za znanost pa tudi za zbiratelje vesoljskih kamnov. Po svetu namreč obstaja živahno internetno trgova- nje z meteoriti, pri čemer tisti redkejši, gle- de na kemično sestavo, med ljubiteljskimi zbiratelji dosegajo astronomske cene, vča- sih tudi po več 10.000 evr. Meteoriti z bak- rom in zlatom so prava redkost, so velika najditeljska trofeja, in glede na nacionalno zakonodajo moram izpostaviti, da so last države, na katere ozemlju so jih našli. V ta- kih primerih je še vedno najbolje, da, če se želimo izogniti pravnim nevšečnostim, naj- den meteoridni partikel prinesemo na geo- loški zavod v državi, kjer podamo natančne podatke o najdišču, oni pa ga bodo stro- kovno pregledali in analizirali. Pri večjih in bolj običajnih sestavah meteoritov vam ga po opravljenih analizah lahko celo vrnejo. SESTAVIL ANDREJ PRAZNIK ELEK- TRIČNI MEŠALNIK NASELJE ZAHODNO OD ROBA LUKA DONČIĆ JAPON- SKA DENARNA ENOTA FRANC. FILMSKI IGRALEC DELON INAČICA URADNI SPIS ROJSTNI KRAJ JOSIPA JURČIČA PRODUKT, PROIZVOD KILO- METER DEL NOGE POD GLEŽNJEM EPOHA PLOD IVAN ZAJEC PEVEC IGLESIAS KRATKA PALICA Z DEBELIM KONCEM UNIKAT MESTO NA JUGU FRANCIJE TROBLA STANJE, KO SE DE- LA BREZ REDA FRANC. SKLA- DATELJ (MAURICE) PINGVINU PODOBNA PTICA S. MORJA IZSTOP ORGANA, HERNIJA OTOK SEVERO- ZAHODNO OD ZADRA PODI- RANJE, RUŠENJE KAMNINE SEVERNI JELEN LOJZE ČEMAŽAR JOSIP IPAVEC VIOLINIST (GIUSEPPE) NAPRAVA ZA LE- TENJE PO ZRAKU ŽIVAL, KI ŽIVI POD ZEMLJO GOROVJE V SREDNJI AZIJI NASELJE SEVERNO OD TUR- JAKA PREGNAN- STVO IRENA AVBELJ JED IZ ZELJA PRISTAŠ GRŠKE FILOZOF- SKE ŠOLE NENADEN MOČEN VOJAŠKI NASKOK STARO- GRŠKI MATE- MATIK NAPA- DALKA BELEŽ- NICA DUKE ELLING- TON PRED- PLAČNICA AM. POLIT. (HARRY) RIMSKI CESAR IGRALEC BEATTY NIZEK ŽENSKI GLAS OKONČINA ROLETA OBLIKA IMENA BOŠTJAN SRNJE MESO TROBLA VELIKA, SLOVES- NA PRI- REDITEV PREBIVAL. RUSIJE BIKO- BOREC BARVA KOŽE, POLT SUKANEC SEZNAM IMEN MAJHEN MOST MANJŠI IZVIR VODE ENOLETNI POGANJEK JUŽNOAM. GLODAVEC LOMLJE- NJE, ZLOM ESENCA FRANCE URBANIJA PALES- TINSKI POLITIK (JASER) GOZDNA ZVER TRAVNIK OB VODI AMERIŠKA TENIŠKA IGRALKA WILLIAMS IZRASTEK NA VEJI ŽEN. PO- KRIVALO NATRIJ GORSKE REŠEVAL- NE SANI SOVJET. REVOLU- CIONAR (LEV) HVALNICA SMER NA NEBU ROBERT ZEMECKIS AVGUST ČERNIGOJ OLIVIER MESSIAEN STARO- GRŠKI FILOZOF ATA POGREB. SLOVES- NOST PRI SLOVANIH RASTLINA, IZ KATERE PRIDOBI- VAJO OPIJ Nagrajenka iz Troble št. 4 je Erika Perhaj. Nagrado bo prejela po pošti. ČESTITAMO! Rešitev samo nagradnega gesla z vašim polnim naslovom pošljite na naslov uredništva Troble, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče ali ga oddajte v tajništvu občine oziroma pošljite rešitev na naslov trobla@velike-lasce.si. Rešitve sprejemamo do datuma uredniškega sestanka, 21. oktobra 2020. Izžrebanec nagradnega gesla bo prejel nagradni bon in bo objavljen v Trobli št. 6. Nagrado bo izžrebanec prejel po pošti. NAGRADNA KRIŽANKA TROBLA RAZVEDRILO 61 Zapel je zvon tebi v slovo, poln bolečin ostaja spomin, ostajajo praznina, molk in tišina. Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. Odšla si prekmalu in brez pozdrava, v slovo nam niti roke nisi dala. Tako radi bi te še enkrat objeli,stisnili dlan, a žal si za vedno odšla nam stran. zahvala Ob boleči izgubi dobrega moža, atija, dedija, brata in strica ŠTEFANA RIGLERJA Blaževega Štefana. 23. 5. 1949–15. 7. 2020 zahvala Ob smrti žene, mami, babice, prababice, sestre in tete ZORKE GROBELŠEK iz Strletij zahvala V 86. letu se je od nas poslovila ANA BAVDEK s Kukmake. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in sovaščanom za izrečeno sožalje, podarjene svete maše, cvetje in sveče. Zahvala UKC Ljubljana – oddelku kardiologije, ki so tako lepo skrbeli za njegovo zdravje, pa tudi Zdravstvenemu domu Ribnica in patronažnim sestram. Hvala gospodu župniku Dobrovoljcu in Bogdanu Oražmu za tako lep poslovilni govor in pevcem iz Svetega Gregorja. Pa tudi vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, hči Simona in sin Štefi z družinama ter ostalo sorodstvo. se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili na zadnji poti. Hvala za izrečene besede in sožalja, podarjeno cvetje, sveče in donacije Hospicu. Hvala gospodu župniku Andreju Ojstrežu za lepo opravljen obred in lepe besede slovesa sestri Mileni. Hvala pogrebni službi Zakrajšek in pevcem. Žalujoči vsi njeni Ob izgubi drage mame, tašče, babice in prababice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sovaščanom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darove. Hvala vnukinji Tini za lep žalni govor in pogrebni službi Zakrajšek. Zahvala tudi pevcem in trobentaču, ki so našo drago mamo pospremili na zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Mrze l v eter te be žen e drobna ptičica od nas, ki z’nad lipice zelene si mi pela kratek čas. (ljudska) zahvala V 92. letu se je od nas poslovila naša draga mama, tašča, stara mama in prababica HEDVIGA PURKART (po domače Koščkova Eda) z Velikega Osolnika. Lepo se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše. Najlepša hvala cerkvenemu pevskemu zboru iz Roba za prelepo petje ob pogrebni svečanosti, hvala g. župniku Dobrovoljcu in pogrebni službi Zakrajšek za opravljen obred.Posebna zahvala zaposlenim iz Zavoda svete Terezije, Videm- Dobrepolje, ki so skrbeli, da se je naša mama v zadnjih letih bivanja tam tako dobro počutila. Hčeri Stanka Žnidaršič in Meta Klančar z družinama In memoriam ALOJZ MENCIN 1958–2020 iz Velikih Lašč. Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš soborec in prijatelj Alojz Mencin,pripadnik 63. SČ KS Velike Lašče in veteran vojne za Slovenijo. Dobrega tovariša in člana našega združenja bomo ohranili v trajnem spominu. Naj mu bo lahka domača slovenska zemlja. OZVVS VELIKE LAŠČE TROBLA ZAHVALE 63 Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha skrita bolečina. zahvala Ob smrti v 93. letu starosti in po 65-ih letih služenja Bogu in ljudem nas je zapustil duhovnik ter član viteškega reda Božjega groba ANTON MASNIK Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so se poslovili od njega, za darovane svete maše, sveče ter izrečene besede sožalja. Posebna hvala gospodu nadškofu Stanislavu Zoretu za lepe besede slovesa in vsem duhovnikom, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem v Duhovniškem domu MANE NOBISCUM v Ljubljani, ki so ga zadnjih pet let negovali z ogromnim potrpljenjem in ljubeznijo. Zahvala pevcem iz Velikih Lašč, pogrebni službi Zakrajšek in vsem, ki jim ostaja v spominu in molitvi. Sestrična Zora z družino zahvala Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož, oče, ata in tast JANEZ PETERLIN iz Srobotnika. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala g. župniku, Andreju Ojstrežu, za lepo opravljen obred in lepe besede slovesa. Hvala pogrebni službi Zakrajšek za poslednje slovo od našega ata Janeza. Spomini nanj in na njegova dela bodo ostali živi za vedno. Žalujoči vsi njegovi SOBOTA, 19. SEPTEMBER, ob 8. uri Gostilna pri Škrabcu, Rob OBČINSKO PRVENSTVO DVOJIC V BALINANJU (BD Rob) SOBOTA, 19. SEPTEMBER, ob 15. uri Trubarjeva domačija, Rašica PODELITEV ROŽANČEVE NAGRADE (Društvo Marjana Rožanca) NEDELJA, 20. SEPTEMBER, ob 9. uri Turjak POHOD PO TRUBARJEVI ROJSTNI FARI (Društvo za ohranjanje dediščine) PONEDELJEK, 21. SEPTEMBER, ob 16. uri Velike Lašče SPREHOD ZA SPOMIN ob svetovnem dnevu demence (Društvo upokojencev Velike Lašče) ČETRTEK, 15. OKTOBER, ob 19. uri Trubarjeva domačija JOŽE CENTA: NE UGAŠAJTE MI LUČI Predstavitev knjige spominov (Občina Velike Lašče – Trubarjeva domačija) PETEK, 16. OKTOBER, ob 18.uri Knjižnica Frana Levstika, Velike Lašče FILMSKI VEČER V KNJIŽNICI Kekec (Knjižnica Frana Levstika Velike Lašče) TOREK, 20. OKTOBER, ob 18. uri Levstikov dom in Gostilna pri Kuklju JOŽE JAVORŠEK – SAMOTNI JEZDEC Praznovanje 100. obletnice rojstva literata Jožeta Javorška (KUD Primož Trubar Velike Lašče in Občina Velike Lašče) SOBOTA, 31. OKTOBER, ob 19. uri Trubarjeva domačija, Rašica PRIREDITEV OB DNEVU REFORMACIJE (Občina Velike Lašče – Trubarjeva domačija) DEKD 2020: (podrobnejši program v glasilu na strani 34) (Občina Velike Lašče in ZVKDS) ČETRTEK, 8. OKTOBER, ob 19. uri Trubarjeva domačija, Rašica MARJAN PLATOVŠEK: Slikar podobe na ogled postavi … (Občina Velike Lašče – Trubarjeva domačija) NEDELJA, 4. OKTOBER, ob 9. uri Turjak KOSTANJEV POHOD (TD Turjak) PONEDELJEK, 5. OKTOBER, ob 18. uri Knjižnica Frana Levstika, Velike Lašče PRAVLJIČNA URA Pravljico pripoveduje Slava Petrič (Knjižnica Frana Levstika Velike Lašče) SOBOTA, 10. OKTOBER, ob 12. uri Gostilna pri Škrabcu, Rob DAN STAREJŠIH IN SREČANJE JUBILANTOV (DU Velike Lašče) Organizatorji si pridržujejo pravico do sprememb. GLEDE NAČRTOVANIH PRIREDITEV SPREMLJAJTE OPOZORILA PRISTOJNIH INŠTITUCIJ, KI IZDAJAJO OPOZORILA IN GLEDE NA ZDRAVSTVENE RAZMERE TUDI PREPOVEDI ZBIRANJA LJUDI NA JAVNIH PRIREDITVAH IN ZBIRANJA V JAVNIH PROSTORIH.