GLASNIK
URADNI VESTNIK O K B fl J fl LJUBLJANA
LJUBLJANA, 23. AVGUSTA 1963
LETO X., ST. 59
OBČINA
TREBNJE
641.
Na podlagi 14. in 39. člena zakona o proračunu in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list *LRJ, številka 52-647/59, 23-388/61, 62-767/61,	28-358/62,	53-716/62 in
13-185/63) je Občinska skupščina Trebnje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 5. julija 1963 sprejela
ODLOK
0 spremembah odloka o proračunu občine Trebnje sa leto 1963
1.	člen
V odloku o proračunu občine Trebnje za leto 1963 (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, številka 41-461/63) se črta 6. člen
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 400-012/62-1
Datum: 5. julija 1963
Predsednik občinske skupščine
Ivan Gole L r.
OBČINA
TRŽIČ

Na podlagi 4„ 5. in 10. člena za-»ona o urejevanju mestnega zemljišča (Uradni list LRS, št. 8-65/63) JeObčinska skupščina Tržič na seji ončinskega zbora in na seji zbora r-^ih skupnosti dne 5. julija 1963
sprejela
ODLOK
0 ure>JanJu mestnega zemljišča na območju občine Tržič
L SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
na U1'cianic mestnega zemlji ,oxK2***Ju občine Tržič veljajo zemUi*»akona 0 urejanju mcstn (V,radni list LRS, števi /63) in določbe tega odloka.
2.	člen
se §tLm,!St,a° zemlJišče po od ijiščoJ zaz*oano in nezazidano
občine Trži*^ gradbenlh ok( za	ožjih	gradbenih oko
Slan S? ,Triie * okoliškimi m so dni xlslava in Bistrica pri T okoliših6600 z odlokom o gradt ^iših v občini Tržič (Uradn 5t- 16-95/57).
.Mestno zemljišče se šteje za ure-pogn^e izpolnjuje tele najnujnejše
—	da je izvršena priprava mestnega zemljišča (v smislu 3. člena republiškega zakona o urejanju mestnega zemlijšča),
—	da so zgrajene potrebne dovozne poti in vodovodno, kanalizacijsko (če ni kanalizacije »po osnovni higiensko-tehnični pogoji odvod-njavanja«) in električno omrežje za preskrbo naselja z električno energijo ter telefonsko omrežje, kjer je predvidena blokovna gradnja.
H. ORGANIZACIJA UREDITVE MESTNEGA ZEMLJIŠČA
4.	člen
Urejanje mestnega zemljišča se poverja stanovanjskemu skladu občine Tržič (v nadaljnjem besedilu:
sklad).
5.	člen
Za opremljanje mestnega zemljišča s komunalnimi objekti in omrežjem za preskrbo naselja z vodo, električno In toplotno energijo, plinom, poštno telegrafsko telefonskim omrežjem in z napravami za prevoz potnikov v mestnem prometu skrbe ustrezne komunalne gospodarske organizacije, če tega ne dela investitor. Komunalne gospodarske organizacije se ravnajo pri tem po načelih o financiranju gospodarskih investicij.
6.	člen
Sklad, ki opravlja naloge iz 4. člena tega odloka, ustanovi posebno poslovno službo za zadeve urejanja mestnega zemljišča, ki posluje po načelih gospodarskega poslovanja.
7.	člen
V sklad Iz prejšnjega člena se v upravni odbor imenujejo tudi predstavniki potrošnikov komunalnih uslug, predstavniki komunalnih organizacij in zdravstvene ustanove.
8.	člen
Sklad financira in kreditira v soglasju s smernicami občinske skupščine in z urbanističnimi načrti ter s svojimi programi ureditev mestnega zemljišča.
9.	člen
Sredstva občinskega stanovanjskega sklada po tem odloku so:
—	sredstva iz natečajev ali pogodbe o oddaji zemljišča v uporabo,
—	prispevek za uporabo mestnega zemljišča,
—	proračunska sredstva politično teritorialnih enot,
—	posojila,
—	sredstva, pridobljena z lastno dejavnostjo (anuitete iz posojil, obresti od danih posojil Itd.),
—	del odstopljenih sredstev komunalnih organizacij,
—	drugi dohodki.
10.	člen
Občinska skupščina sprejme na seji obeh zborov natančnejše določbe o organizaciji in poslovanju sklada v zvezi z njegovo razširjeno dejavnostjo glede urejanja mestnega zemljišča.
IIL NAČIN IN OBSEG UREJANJA MESTNEGA ZEMLJIŠČA
11.	člen
Urejanje mestnega zemljišča usmerja občinska skupščina z dolgoročnim ali letnim družbenim planom, z dolgoročnim ali letnim planom urejanja mastnega zemljišča ali s posebnim odlokom ali drugim aktom.
12.	člen
S planom ali aktom iz prejšnjega člena določi občinska skupščina:
—	zemljiške parcele, kraje ali posamezna zemljišča, ki se bodo uredila v dobi, ki jo določa plan, odlok ali akt občinske skupščine,
—	višino potrebnih sredstev za izvršitev teh del, določeno na podlagi izkustvenih normativov,
—	vire finančnih sredstev za pokritje stroškov za ureditev mestnih zemljišč,
—	obseg urejanja zemljišč in način urejanja v skladu z določbami
3.	člena odloka,
—	druga vprašanja glede na krajevne razmere.
13.	člen
Sklad, ki skrbi za urejanje mestnega zemljišča, izdela svoj dolgoročni in letni načrt za urejanje mestnega zemljišča v skladu z smernicami občinske skupščine o ureditvi mestnih zemljišč.
Sklad, ki skrbi za urejanje mestnega zemljišča, mora osnutek svojega dolgoročnega oziroma letnega načrta za urejanje mestnega zemljišča predložiti krajevni skupnosti, na katere območju naj se uredi mestno zemljišče, In mora obravnavati pripombe krajevne skupnosti.
Sklad predloži sprejeti dolgoročni oziroma letni načrt za urejanje mestnega zemljišča v potrditev za komunalne zadeve pristojnemu svetu občinske skupščine hkrati s pripombami krajevnih skupnosti.
14.	člen
Mestno zemljišče se oddaja v uporabo družbenim pravnim osebam in občanom z javnim natečajem, in sicer za gradnje, ki so predvidene v elementih zazidalnih načrtov za ožje gradbene okoliše iz 1. člena tega odloka.
Mestno zemljišče, ki je potrebno za graditev vojaških objektov, se odda v uporabo z neposredno pogodbo.
Za vojaške objekte po tem odloku se ne štejejo objekti družbenega standarda za JLA izven kroga vojašnice ter komunalni objekti in naprave, ki so funkcionalno povezani s takimi objekti.
15.	člen
Mestno zemljišče, ki je potrebno za zgraditev objektov za socialno, zdravstveno, prosvetno ali kakšno drugo javno službo ali ki je potrebno družbenim organizacijam, se odda v uporabo z neposredno pogodbo, če tako sklene občinska skupščina na seji obeh zborov.
Ta določba velja tudi v primeru, ko na mestnem zemljišču namerava
graditi družbeno pravna oseba, ki upravlja zemljišče v skladu z urbanističnim programom in projektom ter v primeru, ko se ob pogojih 40. člena zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ, št 52-890/58) dodeli nezazidano mestno zemljišče prejšnjemu lastniku, da si sezida na njem družinsko stanovanjsko hišo.
16.	člen
Mestno zemljišče odda v uporabo v imenu občine sklad.
V. JAVNI NATEČAJ ZA ODDAJO MESTNEGA ZEMLJIŠČA
17.	člen
Javni natečaj opravi komisija, ki jo imenuje upravni odbor sklada.
Komisija šteje najmanj 3 člane.
18.	člen
V	razpisu Javnega natečaja morajo biti obseženi:
1.	zazidalni podatki za gradnjo na mestnem zemljišču,
2.	višina odškodnine za mestno zemljišče (drugi odstavek 30. člena odloka), ter rok in način plačila odškodnine,
3.	rok za začetek in dokončanje gradnje,
4.	višina varščine, rok za položitev varščine in način vrnitve varščine,
5.	začetni prispevek k stroškom za urejeno mestno zemljišče ter rok in način plačila prispevka.
V	razpisanih pogojih pa morajo biti obseženi:
1.	določba o tem, kako se postopa v primeru, če se v roku ne začne ali dokonča gradnja,
2.	določbe o tem, kako se prenese pravica uporabe zemljišča na drugo osebo v primeru, če objekt še ni dogotovljen,
3.	določba o tem, kako se postopa v primeru, če pride uporabnik zemljišča pod prisilno upravo ali preide v redno ali prisilno likvidacijo,
4.	navedbe, katera dela bo razpisovalec natečaja izvršil na svoje stroške po dograditvi objekta, v kakšnem roku in sorazmerni delež stroškov, ki jih je pri natečaju upoštevati,
5.	rok za predložitev ponudb za dodelitev mestnega zemljišča,
8. kje in ob kakšnih pogojih se dobijo grafični podatki natečaja (izvleček iz zazidalnega načrta in shema komunalnih naprav),
7. posebni pogoji (uporaba zemljišča, obveznosti uporabnika nasproti napravam in urejanju okolica itd.).
19.	člen
šteje se, da je javni natečaj za oddajo mestnega zemljišča uspel, če je razpisovalec natečaja prejel eno ponudbo za zemljišče, ki ustreza razpisnim pogojem.
20.	člen
Komisija predloži po opravljenem natečaju upravnemu odboru
mnenje in predlog o določitvi najugodnejšega ponudnika.
21.	člen
O predlogu komisije odloči upravni odbor sklada z odločbo. Predlog komisije za UO sklada ni obvezen. Odločba se vroči udeležencem javnega natečaja najkasneje 15 dni potem, ko je bil javni natečaj opravljen.
22.	člen
Vsak udeleženec javnega natečaja, ki meni, da je oškodovan v svojih pravicah zaradi kršitve postopka pri javnem natečaju ali zaradi tega, ker je bilo dodeljeno mestno zemljišče ponudniku, katerega ponudba je bila manj ugodna, se lahko v 15 dneh po prejemu odločbe pritoži na upravni organ okrajne skupščine, ki je pristojen • za komunalne zadeve.
23.	člen
Sklad mora takoj po sprejemu sklepa upravnega odbora (20. člen tega odloka) objaviti uspeh javnega natečaja na krajevno običajen način.
Sklad mora najkasneje v 8 dneh, potem ko postane odločba o oddaji mestnega zemljišča pravnomočna, skleniti z uporabnikom, ki je dal na natečaju najugodnejšo ponudbo, pogodbo o oddaji mestnega zemljišča.
24.	člen
Pogodba o oddaji mestnega zemljišča mora vsebovati:
—	podatke in sprejete ponudbe na natečaju,
—	druge določbe, ki so potrebne za ureditev lastninskih, finančnih in drugih vprašanj v zvezi z oddajo mestnega zemljišča, oziroma z gradnjo objekta.
VI. PRISPEVEK K STROŠKOM
ZA UREJANJE MESTNEGA ZEMLJIŠČA
25.	člen
Tisti, ki si žele pridobiti in ki dobi urejeno mestno zemljišče po uveljavitvi tega odloka, morajo prispevati k stroškom za njegovo ureditev.
Koliko mora uporabnik prispevati k stroškom za urejeno zemljišče, sc določi na podlagi uspeha javnega natečaja ali pa se o tem neposredno pogodita uporabnik in občina.
26.	člen
Prispevek k stroškom sme vsebovati:
1.	Stroške za pripravo mestnega zemljišča:
a)	asanacijska dela, kot so: poravnavanje, nasipavanje in osušl-tev zemljišča, zavarovanje drsečega terena, odstranitev rastlinja in odlagališč ter druga asanacijska dela.
b)	odstranitev objektov in naprav ter ureditev premoženjskih razmerij z lastniki ali uporabniki družbenega premoženja, da bi le-ti dobili nadomestilo za porušene objekte, za nasade na zemljišču, zr odvoz materiala in za preselitev stvari in materiala.
c)	zidava ali nakup nadomestnih stanovanj za stanovalce porušenih zgradb;
2.	Stroške gradnje, dograditve in rekonstrukcije sekundarnih objektov kolektivne komunalne potrošnje, ki so neposredno namenjeni za uporabnike mestnega zemljišča In sicer:
a)	mestnega cestnega omrežja (stanovanjskih cest, pešpoti, hodni-
kov, dovoznih poti in parkirnih prostorov),
b)	zelenih površin v naselju (zelenic, parkov, nasadov, otroških igrišč in prostorov za rekreacijo),
c)	omrežja javne razsvetljave do višine stroškov, ki je potrebna za javno razsvetljavo stanovanjske ceste,
č) kanalizacijskega omrežja za odpravo atmosferskih in odpadnih voda, razen če so v pristojbini (tarifi) za kanalizacijo vsebovani tudi stroški za zgraditev tega omrežja.
d)	za servisno in varstveno dejavnost stanovanjske oziroma krajevne skupnosti.
27.	člen
Višina prispevka k stroškom za posamezna urejena mestna zemljišča, ki se oddajajo uporabnikom, se določi v sorazmerju z dejanskimi stroški za ureditev mestnega zemljišča na celotnem mestnem območju Tržiča, ali v posameznih naseljih in sicer tako, da se kot merilo vzame površina njegovega zemljišča, korigirana s koeficientom gostote zazidave in naseljenosti.
Sklad je dolžan objaviti specifikacijo stroškov za urejeno mestno zemljišče v razpisnih pogojih.
28.	člen
Ce je bil v razpisu javnega natečaja določen nižji začetni prispevek k stroškom za ureditiv mestnega zemljišča, kot so stroški za ureditev tega zemljišča ter se z natečajem ni dosegla višina teh stroškov, krije občinska skupščina nastalo razliko iz lastnih sredstev.
V	primerih iz prejšnjega odstavka mora razpisovalec za razpis javnega natečaja dobiti pritrditev občinske skupščine.
29.	člen
Občinska skupščina lahko izjemoma odda za zgraditev objekta tudi neurejeno mestno zemljišče.
V	takem primeru mora urediti mestno zemljišče praviloma uporabnik, razen če ne prevzame občina po pogodbi, ki jo sklene z njim, celotno ali delno ureditev.
30.	člen
Prispevek k stroškom za urejanje mestnega zemljišča se zbira na posebnem računu občinskega stanovanjskega sklada in se sme uporabljati samo za urejanje mestnega zemljišča.
VIL ODŠKODNINA
ZA MESTNA ZEMLJIŠČA
31.	člen
Komur da občina po uveljavitvi tega odloka v uporabo mestno zemljišče, ji mora plačati za to odškodnino.
Odškodnina za mestno zemljišče ne sme biti višja od odškodnine, ki je predpisana za nacionalizacijo ustreznega gradbenega okoliša na območju občine Tržič.
32.	člen
Ce je bilo mestno zemljišče oddano v uporabo predno je začel veljati ta odlok in zanj ni bila izplačana odškodnina, je treba tudi za tako zemljišče plačati odškodnino, razen če ni v odločbi občinske skupščine ali v pogodbi med občino in uporabnikom zemljišča drugače določeno.
Pristojni upravni organ izvrši pregled izdanih odločb in sklenjenih pogodb o oddaji gradbenih zemljišč v roku 15 dni po uveljavitvi tega odloka.
VIII. KONČNE DOLOČBE
34v člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporabljati pa se začne 1/1-1963.
35. člen
Odlok o prispevkih investitorjev k stroškom za pripravo in komunalno ureditev stavbnih zemljišč (Uradni vestnik okraja Kranj, št. 8-75/61) preneha veljati.
Številka: 350-4/62-3
Datum: 10/7-1963
Predsednik občinske skupščine
Milan Ogris 1. r.
643.	/
Na osnovi 3. in 7. člena zakona o urbanističnih projektih (Uradni 1. LRS, št 22-127/58) je Občinska skupščina Tržič na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 5. julija 1963 sprejela
SKLEP
o urbanističnih vplivnih območjih na področju občine Tri|č In o rokih za Izdelavo urbanističnih projektov
1.	člen
Na področju občine Tržič sc določijo naslednja vplivna območja:
1.	Tržič s kraji:
— Bistrica
— Pristava ,	— Slap
— Ravne
2.	Križe s krajem:
— Snakovo
3.	Jelendol
2.	člen
Za te kraje je zagotoviti izdelavo urbanističnega projekta (t. j. programa razvoja in urbanistična ureditev vplivnega območja ter načrt za urbanistično ureditev gradbenega območja.
3.	člen
Za naselja, našteta v 1. členu tega sklepa, je upoštevati naslednja okvirna napotila za izdelavo urbanistične dokumentacije.
1.	Mesto Tržič je upravni sedež v politični upravni razdelitvi.
2.	Mesto Tržič predstavlja dominantni industrijski center za celotno vplivno področje.
3.	Glede na navedena dejstva je treba upoštevati vse objekte in naprave, ki so potrebne za nadaljnji razvoj mesta, zlasti v pogledu šolstva, kulture, zdravstva in socialnega skrbstva, upravnih in ostalih proizvodnih objektov za industrijo.
• 4. Zaradi razgibanosti terena ter utesnitve naselja v hribovito področje je treba računati s primerno gostoto prebivalstvene naselitve na ha, hkrati pa je treba računati tudi z ustrezno ohranitvijo pokrajinskega ambienta s posebnim ozirom na to, da bo potekala skozi mestno področje važna transportna vpadnica za Avstrijo.
Pri določanju coninga zazidave je treba upoštevati posebne varnostne in ostale ukrepe zaradi prometa na projektirani novi avto cesti Ljubelj—Naklo, poleg tega pa je treba upoštevati tudi potrebe estetske vključitve te ceste v pokrajinski ambient.
5. Naselje Križe Ima posebno funkcijo bodočega kmetijsko predelovalnega centra skupno s krajem Snakovo. Temu primemo je treba upoštevati tudi njegov bodoči demografski razvoj in predvideti
ustrezne spremljajoče objekte za tako naselje.
V	kolikor bi se na področju mesta Tržič ne moglo predvideti zadostno ploščino za stanovanjsko gradnjo oz. za posebno varstvo stanovanjske gradnje, se mora računati z dopolnjujočo ploščino za stanovanjsko gradnjo v obstoječem naselju Snakovcm.
6.	Popdorčje Jelendola je treba urbanistično in zazidalno obravna- ; vati kot tipično področje gozdnega i gospodarstva z gozdarsko proizvod- ! njo ter lesno predelovalno industrijo. Temu primerno je treba predvideti ustrezni'coni koriščenja zemljišč za obe dejavnosti, računajoč z bodočo lokacijo obratov glede na prometne prilike.
V	tej zvezi je treba upoštevati tudi pomembnost tega področja kot turistično lovskega centra.
Glede na zgoraj navedene funkcije je treba temu področju določiti tudi ustrezne zazidalne cone za omenjene vrste dejavnosti, upoštevajoč že obstoječe gradbene kapacitete.
4.	člen
V	okviru programa za razvoj turizma je treba izdati ustrezne ur- j banistične projekte za naslednja I naselja oziroma področja:
1.	Ljubelj s področjem Zelenice
2.	Podljubelj
3.	Področje Konjščlce.
Urbanistična dokumentacija za
navedena področja naj bo čimbolj kompleksna s prikazom ustrezne prometne povezanosti s posameznimi centri, zlasti z mestom Tržičem.
S tem v zvezi je treba tudi predvidevati avto-campe in to prvenstveno v Podljubelju in Bistrici v mestnem področju.
5.	člen'
Za naselja, našteta v 4. členu tega sklepa, je upoštevati naslednja okvirna napotila za izdelavo urbanistične dokumentacije:
1.	Ljubelj s področjem Zelenice ima vse pogoje za razvoj zimskošportnega središča, razen tega ima 1 tipično pokrajinsko sliko gorskega področja, ki jo je treba obvarovati. Tema načeloma je treba podrediti vse nadaljnje posege z novogradnjami za to področje na ta način, da te gradnje služijo samo funkcijam tega področja.
2.	Področje Podljubelja je treba prvenstveno opremiti z objekti za rekreacijski turizem. Poleg tega )e treba tu pridvideti ustrezne površine za avto-camp in weekend naselja ter za potrebna stanovanja zaposlenih v turizmu na tem področju, kakor tudi za potrebe uslužbencev obmejne službe.
Pri izvajanju novogradenj z® omenjene potrebe je treba ohraniti prirodni karakter tega področja.
3.	Glede na to, da na tem področju Konjščice že obstoje določen* turistični objekti, je treba to turistično dejavnost še nadalje razvijati na ta način, da se okrepi z novim1 . turističnimi objekti.
6.	člen
Ostala naselja na področju občine Tržič nimajo pomembnejših delovnih mest razen v kmetijstvu ijj gozdarstvu. Zato tu ni pričakovan večjega gospodarskega razvoja. Obstoječe gradbene objekte je tu načeloma le vzdrževati. Načrtno J ugotoviti ureditev njihove prometn^ mreže in asnnaclje ostalih delov n3 sclja.
7.	člen	^ !
Pri izdelavi novih urbanistični
projektov je upoštevati pomen V°"

trebnih hidromelioracij za gospodarstvo občine kot tudi za posamezne uradne centre v občini.
8.	člen
Nadalje je v urbanističnih projektih upoštevati povečani promet, ki bo nastal po izgradnji nove avtoceste Naklo—Ljubelj.
9.	člen
Poleg zgoraj navednih elementov za izdelavo., urbanističnih. projektov je upoštevati tudi one, ki hi jih ugotovili v teku naknadnega proučevanja poedinih elaboratov.
10.	člen
Roki za izdelavo urbanističnih objektov in drugih programov se določijo takole:
1.	Urbanistični projekt za vplivno območje mesta Tržiča.
a)	program do 31/12-1963 .b) ureditveni načrt Bistrice do
1/7-1964
c)	ureditveni načrt Pristava do 31/7-1964
d)	ureditveni načrt mesto center Tržič do 31/4-1965
2.	Urbanistični projekt za vplivno območje Ljubelja in Podljubelja:
a)	program do 31/7-1964
b)	ureditvni načrt
— Ljubelja do 31/12-1964 — Podljubelja do 31/12-1964
3.	Urbanistični projekt za vplivno območje Križe:
a)	program do 31/12-1964
b)	ureditveni načrt
— Križe do 30/6-1965 — Snakovo do 30/6-1965
4.	Urbanistični projekt za vplivno območje Jelendol:
a)	program do 31/12-1965
b)	ureditveni načrt do 30/6-1966.
11.	člen
Financiranje izdelave urbanl-stičnih projektov je predvideti iz predračunskih sredstev občinske skupščine Tržič. Ta bodo vsako leto zagotovljena v skladu in obsegu nalog za načrtni razvoj naselja.
12.	člen
Ta sklep začne veljati po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 350-6/63-3
Datum: 18/7-1963
Predsednik občinske skupščine
Milan Ogris L r.
OBČINA
VRHNIKA
644.
zal«!?3	2. odstavka 50. (lena
ftir 0 °bčinskih ljudskih odborih 8 *i 1 LRS. St 19-88/52), 7. točke VrkJri.3 *n 36. člena Statuta občine ne. 'ka ter 3. in 8. člena temelj-Fl nr zlkona o prekrških (Ur. list ski	2~22/59) je občinski ljud-
8keir?,b,?r Vrbnika na seji občin-zbora in na seji zbora prolz-J cev, dne 8. junija 1963 sprejel
ODLOK
spremembah in dopolnitvah odlo-Javtie uprav|lanju In vsdrievanju omr«./,3 , v“dovoda,	vodovodnega
Pravi a«_ . vodovodnih naprav ter o Vod«. C«^h, ln dolžnostih najemnikov ^ tulasnik okraja Ljubljana, it 74/55)
Odlok o upravljanju In vzdrževanju javnega vodovoda, vodovodnega omrežja in vodovodnih naprav ter o pravicah in dolžnostih najemnikov vode se spremeni in dopolni tako, da se prečiščeno besedilo glasi:
ODLOK
o upravljanju in vzdrževanju javnega vodovoda v občini Vrhnika
1.	člen
... Vodovodno omrežje in .vodovpd-ne naprave: hidranti, zajetja, rezervoarji, javne izlivke in korita (v nadaljnjem besedilu: javni vodovod) na območju občine Vrhnika so družbeno premoženje, ki ga upravljajo Krajevne skupnosti, na čigar območju ležijo. Za javni vodovod se štejejo vse naprave in napeljave do hišnih priključkov. To velja tudi za nove priključke takoj, ko so dela gotova, ne glede na višino prispevka občine ali Krajevne skupnosti.
2.	člen
Izgradnjo in vzdrževanje javnega vodovoda opravljajo Krajevne skupnosti na območju občine Vrhnika preko Obrtno komunalnih podjetij Vrhnika in Borovnica na podlagi posebnih pogodb po časovnem programu, ki si ga določijo v soglasju s Svetom za gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve občinskega ljudskega odbora.
Za samostojno vzdrževanje javnega vodovoda po Krajevnih skupnostih da soglasje ObLO Vrhnika.
3.	člen
Kakršnokoli upravljanje ali razpolaganje z javnim vodovodom brez dovoljenja pristojnega organa, navedenega v 2. členu tega odloka, je prepovedano.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za gasilske enote, pač pa se morajo tudi te ravnati po ostalih določbah tega odloka.
Upravljanje javnega vodovoda
4.	člen
Pooblaščajo se krajevne skupnosti, da v soglasju s Svetom za gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve občine vodijo in nadzirajo pravilno delovanje in uporabo javnega vodovoda ter dajejo potrebna navodila in opozorila, zlasti pa so dolžne:
—	da vplivajo in skrbijo, da uporabniki Javnega vodovoda redno plačujejo vodarino,
—	da samostojno naročajo in organizirajo manjša dela na urejanju, čiščenju in popravljanju vodovoda,
—	da nadzirajo delo pri izvrševanju pogodbenih in drugih del,
—	da skrbijo za pravilno delovanje javnega vodovoda,
—	da dajejo naročila za delo in popravilo,
—	da Izvajajo sklepe občine in sveta za gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve po vprašanju javnega vodovoda,
—	da vodijo evidenco vseh najemnikov vode na svojem območju,
—	da skrbijo za točno preglednost finančnih sredstev javnega vodovoda,
—	da predlagajo v upravno kaznovanje kršitelje določil tega odloka.
5.	člen
Ključe hidrantov, zajetij in rezervoarjev smejo uporabljati le strokovne osebe in zastopniki Krajevnih skupnosti, ključe hidrantov pa tudi za to pooblaščene osebe gasilce.
'Osebe, navedene v prvem odstavku, lahko uporabljajo ključe samo za popravila, čiščenje, v primeru požara, ali če je dobava vode preslaba.
6.	člen
Hišne priključke na javni vodovod sme opraviti strokovno podjetje, Za priključek si mora uporabnik javnega vodovoda izposlovati ustrezno dovoljenje pristojnega upravnega organa (oddelek za gospodarstvo).
Priključek mora biti pred uporabo pregledan po organu, ki je izdal soglasje za priključek.
Določbe tega člena veljajo tudi .za začasne napeljave.
7.	člen
Javne izlivke se smejo uporabljati samo za pitje vode, jemanje vode za gospodinjstvo in točenje v korita za napajanje živine.
Uporaba vode za zalivanje vrtov in za zidarska dela je dovoljena le na podlagi dovoljenja upravitelja javnega vodovoda.
8.	člen	#
Priključek za stalno ali začasno uporabo vode se lahko dovoli:
—	ako to dopušča kapaciteta omrežja javnega vodovoda,
—	ako je prošnji za priključek priložen situacijski načrt napeljave in objekta, kamor se namerava izvršiti napeljava,
—	ako je napeljava v objektu izvršena tako, da je položena po notranjih stenah in ni izpostavljena mrazu, izolirano od stranišč, odtočnih kanalov ter od dimnikov.
9.	člen
Vsi koristniki javnega vodovoda (občani, državni organi, gospodarske organizacije, zavodi in ustanove na področju obstoječega vodovodnega omrežja in naprav) imajo pravico do nabave vode ter novih priključkov v mejah določil tega odloka.
10.	člen
Vsi koristniki javnega vodovoda so dolžni, da skrbijo za izvajanje tega odloka ter da prijavljajo vse pomanjkljivosti in kršitve organom upravljanja in Obrtno komunalnemu podjetju Vrhnika ter Borovnica.
11.	člen
Zasebni hišni lastniki in organi hišnega upravljanja so dolžni, da skrbijo za hišne vodovodne naprave od priključka dalje in da naročajo pravočasno potrebna popravila.
12.	člen
Upravitelji javnega vodovoda so dolžni v slučaju pomanjkanja vode voditi evidenco dobave oz. porabe vode, uporabniki javnega vodovoda pa imajo pravico, da za ta čas ne plačujejo oz. plačujejo zmanjšano vodarino.
13.	člen
Tarifo vodarine z veljavo za vse leto določajo organi upravljanja. Obrtno komunalno podjetje Vrhnika in Borovnica v soglasju s svetom za gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve občinskega ljudskega odbora Vrhnika. Menjanje tarife vodarine med letom ni dovoljeno.	y
14.	člen
Tarife vodarine se predpisujejo:
—	od gospodarstva s posebnim pavšalom za stranišča ln kopalnice pa osebo,
—	od izlivka in zalivanja vrtov,
—	od m3 za gospodinjstvo in ne-gospodinjsko uporabo, za gospodarske organizacije in zasebnike, ako ima vodovodni priključek odnosno hišna napeljava vodomerno napravo — uro,
—	tarifa vodarine se predpisuje gospodarskim organizacijam pavšalno, mesečno na število zaposlenih oseb,
Pogoji plačila vodarine, čas plačila določi organ upravljanja. Zaradi varčevanja z vodo so vsi uporabniki javnega vodovoda v občini Vrhnika dolžni, da na lastne stroške dovolijo ustrezno namestitev vodomerne naprave — ure, v roku in po izvajalcu del, kot ga določi pristojni organ upravljanja s programom, ki ga mora predhodno potrditi občinski ljudski odbor.
15.	člen
Z denarno kaznijo do 5000 din se kaznujejo:
1.	kdor brez dovoljenja Obrtno komunalnega podjetja uporablja vodo iz javnega vodovoda ali kdor drugemu naroči ali dovoli, da to stori (prvi odst. 3. člena);
2.	kdor kljub opozorilu po nepotrebnem ali negospodarno uporablja vodo iz javnega vodovodnega omrežja (41. člen);
3.	kdor priključi hišni oziroma parcelni vod na javni vodovod, pa za priključek nima dovoljenja Oddelka za gospodarstvo (prvi odstavek 6. člena);
4.	kdor pooblaščeni osebi obrtno komunalnega podjetje ne dovoli vstopiti na kraj ali prostor, kjer je naprava hišnega ali parcelnega priključka (drugi odstavek 6. člena);
5.	kdor pri javnem izlivku ali koritu, namenjenem za napajanje živine, pere perilo ali dela kaj drugega, s čimer onesnaži pitno vodo (prvi odstavek 7. člena);
6.	kdor brez dovoljenja upravitelja javnega vodovoda uporablja vodo iz javnega vodovoda za zalivanje vrtov ali za zidarska oziroma druga dela (drugi odstavek 7. člena);
7.	kdor ne priglasi obrtno komunalnemu podjetju okvare ali napake v napravi javnega vodovoda (10. člen);
8.	kdor poškoduje napravo javnega vodovoda (10. člen).
Z denarno kaznijo do 5000 din se kaznuje obenem s pravno osebo tudi odgovorna oseba gospodarske ali druge organizacije.
16.	člen
Predlog za uvedbo upravno kazenskega postopka daje za sanitarno inšpekcijo pristojni upravni organ občine.
17.	člen
Z veljavnostjo tega odloka so koristniki in upravitelji javnega vodovoda dolžni ravnati se po določilih tega odloka.
18.	člen
Odlok občinskega ljudskega odbora Vrhnika o upravljanju in vzdrževanju javnega vodovoda, vodovodnega omrežja ln vodovodnih naprav ter o pravicah in dolžnostih najemnikov vode (Glasnik okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, št 74/55) preneha veljati.
19.	člen
Ta odlok velja od dneva objave V Glasniku, uradnem vestniku okra-
ja Ljubljana, uporablja pa se od
1.	1. 1963.
St. 1/2-010-014/63 Datum: 8. 2. 1963
Predsednik ObLO Franci Širok 1. r.
645.
Na podlagi 15. člena zakona o pokopališčih (Ur. list LRS, številka 49-160/55), 23. člena pravilnika o izvajanju zakona o pokopališčih (Ur. list LRS, št. 26-119/56) in 3., 8. in 150. člena temeljnega zakona o prekrških (Ur. 1. FLRJ, št. 2-22/59) je občinski ljudski odbor Vrhnika na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 8. junija 1963 sprejel
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah Odloka o upravljanju in vzdrževanju pokopališč ter reda na pokopališčih na območju občine Vrhnika (Glasnik okraja Ljubljana 74/55)
Odlok o upravljanju in vzdrževanju pokopališč ter reda na pokopališčih na območju občine Vrhnika se spremeni in dopolni tako, da se prečiščeno besedilo glasi:
ODLOK
o pokopališčnem redu / za občino Vrhnika
1.	člen
Ta pokopališki red velja za pokopališča v krajih BI. Brezovica, Bevke, Borovnica, Dragomer, Llgoj-na, Podlipa, Sinja gorica, Stara Vrhnika, Verd in Zaplana.
2.	člen
Okoliš pokopališč določijo Krajevne skupnosti v soglasju s Svetom za komunalne zadeve ObLO.
3.	člen
Pokopališča, našteta v 1. členu odloka, upravljajo Krajevne skupnosti, na katerih območju so pokopališča (v nadaljnjem besedilu: pokopališki organ).
4.	člen
Finančno in administrativno poslovanje pokopališč na območju Krajevne skupnosti vodijo zato določeni organi Krajevne skupnosti.
5.	člen
Za vsako pokopališče imenuje Krajevna skupnost 3 do 6 članov pokopališke uprave. Pokopališko upravo sestavljajo: grobar in 2—5 članov, ki jih imenuje Krajevna skupnost izmed občanov; pokopališka uprava izvoli iz svoje sredo predsednik, ki je hkrati tudi upravnik pokopališča.
Mesto upravnika pokopališča je brezplačno, pristojna Krajevna skupnost pa mu lahko za njegovo delo d k občasno nagrado iz sredstev upravljanja pokopališča.
6.	člen
Pokopališče mora imeti grobarja. Služba grobarja je brezplačna. Namesto plače mu pripada pristojbina za izkop in zasutje groba. Krajevna skupnost, pod katere pristojnost spada določeno pokopališče, mu lahko da občasno nagrado iz dohodkov pokopališke uprave tega pokopališča.
7.	člen
Naloge upravnika so:
1.	da dodeljuje prostore za grobove;
2.	da sklepa pogodbe za gradnjo grobnic;
3.	da skrbi, da se nagrobniki in spomeniki postavljajo pravilno v vrste in po izdelanem načrtu;
4.	da nadzoruje delo grobarja;
5.	da nadzoruje vodstvo knjige grobov, finančno in administrativno poslovanje in da skrbi za izterjavo pokopaliških pristojbin;
6.	da opravlja druge zadeve, ki spadajo v delokrog pokopališke uprave.
8.	člen
Naloge grobarja so:
1. da skrbi za pravilen izkop in zasutje groba;
3.	da skrbi za red in snago na pokopališču;
3.	da čuva pokopališko opremo in orodje;
4.	da opravlja druge naloge v zvezi s pokopališčem.
9.	člen
Vsako pokopališče mora imeti načrt razdelitve grobov na skupine, vrst# in posamezne grobove v razmerju 1:100. Skupine se označujejo z rimskimi številkami, posamezni grobovi pa z arabskimi številkami. Načrt razdelitve grobov preskrbi Oddelek za gospodarstvo ObLO, potrdi pa ga pristojna Krajevna skupnost v soglasju s svetom za komunalne zadeve.
Pri načrtu se ob izdelavi po možnosti upoštevajo dosedanje mere skupnih vrst in grobov.
10.	člen
Do potrditve načrta o razdelitvi grobov se uporabljajo dosedanje mere za grobove.
Za evidenco grobov ima pokopališka uprava knjigo grobov, ki jo vodi tajnik Krajevne skupnosti za vsako pokopališče ločeno. Obrazec knjige grobov predpiše pristojni oddelek za občo upravo in družbene službe ObLO.
11.	člen
S pristojbinsko odredbo Krajevne skupnosti v soglasju s svetom za komunalne zadeve ObLO se predpišejo naslednje pristojbine za pokopališča:
I.	Navadni vrstni grob: zakupnina za 10 let:
a)	za odraslega mrliča,
b)	za otroke do 10 let starosti,
c)	za rodbinski grob do dveh prostorov,
č) za posebno izbran grob.
II.	Podaljšanje zakupa za nadaljnjih 10 let za grobove pod I. od a) do č).
III.	Doklada za rodbinski grob ob vsakem novem pokopu mrliča;
a)	za odraslega mrliča in
b)	za otroka do 10 let starosti.
IV.	Za izkop in zasutje jam vseh vrst grobov.
V.	O zakupnini za grobnico se sklene posebna pogodba.
VI.	Pogodbo podpiše predsednik pokopališke uprave.
12.	člen
Pokopališka uprava sama sklepa zakupne pogodbe za postavitev grobnice in posebnih grobnih naprav ter za dodelitev prostorov za grobnice.
13.	člen
Pristojbine za grobove v vrstah morajo biti manjše od pristojbin za izbrane grobove. Rodbinski grobovi zajemajo dva prostora vrtnega
groba, prazen prostor okrog groba pa je samo eden.
14.	člen
Grobovi v vrstah so vsi enaki, mere grobnih jam pa se določi z načrtom o razdelitvi grobov.
Za pokopavanje mrličev veljajo predpisi uredbe o mrliško ogledni službi.
Kosti mrličev, ki se izkopljejo pri kopanju jam, se morajo zložiti na poseben prostor ob jami in pokriti s prstjo, pri zasutju jame pa se pokopljejo skupaj z mrličem.
Mrliči se praviloma pokopljejo po eden zaporedoma v vrstah. Izjemoma se pokopljejo izven vrstnega reda tisti mrliči, za katere je izbran grob, družinski grob ali grobnica.
15.	člen
Poti med skupinami in vrstami grobov ureja pokopališka uprava. Poti morajo biti posute z belim peskom na podlago debelejšega kamenja ali gramoza tako, da voda lahko pronica.
-	16. člen
Za vzdrževanje grobov morajo skrbeti zakupniki grobov. Grobovi naj bodo zasejani s cvetjem in le-potičnim grmičevjem.
Nagrobnike in spomenike lahko zakupniki grobov postavljajo po svojem okusu, morajo pa biti takšni, da ne žalijo nacionalnega čuta ali pietete do umrlih in da ne zbujajo nejevolje ter zgražanja ljudi. Prav tako morajo zakupniki grobov okrasiti grobove po svojem okusu s cvetjem in lepotičnim grmičevjem in jih ograditi z betonskimi ali kakimi drugimi ograjami oz. okviri ter posipati s peskom.
Pričetek obrtniških del na grobovih je treba predhodno prijaviti upravniku pokopališča ali grobarju in šele po pristanku upravnika se lahko začnejo dela.
Za nasaditev ali odstranitev okrasnega drevja je potrebno dovoljenje upravnika pokopališča.
Prepovedano je pri urejanju grobov posegati v prostor sosednjih grobov z ograjami, okviri, nasadi in podobno. Ze storjeni posegi se morajo odpraviti v roku, ki ga določi upravnik pokopališča. Rok ne sme biti krajši od 60 dni, lahko pa se podaljša iz utemeljenih razlogov.
17.	člen
Za vzdrževanje grobov padlih borcev NOV skrbi Krajevna skupnost po odborih in organizacijah Zveze borcev.
Grobovi borcev se brez dovoljenja pokopališkega organa in brez vednosti organizacije Zveze borcev ne smejo prekopavati.
18.	člen
Nagrobnike in spomenike, ki so se nagnili ali padli, morajo lastniki na poziv upravnika pokopališča v 30 dneh postaviti in naravnati. Cc tega ne storijo sami, bo pokopališka uprava po 30 dneh sama uravnala ali postavila nagrobnik na stroške lastnika. Nagrobnike, spomenike, ograje in okovje opuščenih grobov, ki se že lahko prekopljejo in za katere nihče ne plačuje pristojbine, morajo lastniki na pismeni poziv pokopališke uprave odstraniti, sicer jih odstrani pokopališka uprava in proda.
Izkupiček se porabi za stroške odstranitve in prodaje tega predmeta, razlika, ki nastane med izkupičkom in stroški, se izroči lastniku.
19.	člen
Vsak je dolžan, da se na pokopališču dostojno vede, prepovedano pa je zlasti:
1.	z vedenjem na pokopališču žaliti čut pietete do umrlih in vzbujati zgražanje in nejevoljo ljudi z izvajanjem neprimerne glasbe in petja,
2.	vzeti kaj iz tujega groba brez privolitve lastnika oz. odgovornega upravitelja, če vrednost vzetega predmeta ne presega 3000 din,
3.	pri čiščenju grobov metati odpadke na pota ali prostor sosednjih grobov, oz. izven prostora, ki je za to določen,
4.	kvariti javne pokopališke naprave, nasade in drevje ali trgati cvetje in lepotično grmičevje na tujem grobu,
5.	voditi pse na pokopališče
6.	kolesariti po pokopališču.
20.	člen
Z denarno kaznijo do 10.000 din se kaznuje, kdor krši določbo drugega odstavka 17. člena ali določbo 1. in 2. točke 19. člena. Z denarno kdor krši določbe drugega, tretjega, kaznijo do 5000 din se kaznuje, četrtega ali petega odstavka 16. ČL ter določbo 3. ali 4. točke 19. člena.
Z denarno kaznijo 50 din se kaznuje, kdor krši določbe 5. ali 6. točke 19. člena.
21.	člen
Ce napravi mladoletnik kak prekršek po 16., 17. ali 19. členu tega odloka, se kaznujejo njegovi starši oz. skrbnik z denarno kaznijo do 3000 din, če so zanemarili svojo dolžnost in niso skrbeli zanj.
22.	člen
Paznik pokopališke uprave je pooblaščen, da izterja denarno kazen od tistega, ki ga zaloti pri storitvi prekrška iz tretjega odstavka 20. čl. tega odloka.
23.	člen
Predlog za uvedbo upravno kazenskega postonka noda oddelek zi gospodarstvo ObLO.
25. člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
24.	člen
Odlok o upravljanju in vzdrževanju pokopališč ter reda na pokopališčih na območju občine V«’*'-'1' ka (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana št. 74/55) preneha veljati.
. St. 1/2-010-05/63 Datum: 9. 2. 1963
Predsednik ObLO Franci Širok 1. r.

VSEBINA
041 Odlok o spremembah odloka o proračunu za 1. 1VG3 občine Trebnje
641 Odlok o urejanju mestnega zemlji*6 7* občine Tržič
643	Sklep o urbanističnih vplivnih območjih na področju občine ln o rokih" Izdelavo urbanističnih projektov občine Tržič
644	Odlok o spremembah ln dopolnitvah odloka o upravljanju In vzdrževanju Javnega vodovoda, vodovodnega omre* Ja ln vodovodnih naprav ter o prav* cah in dolžnostih najemnikov vode »v čine Vrhnika
645	Odlok o spremembah In dopolnltva odloka o upravljanju ln vzdrževanj pokopališč ter reda na pokopali*6" občine Vrhnika