Stev. 17.
V Mariboru, 10. septembra 1891.
Tečaj XII.
POPOTNIK.
Izhaja 10. in 25. dne
vsakega meseca
Stoji za celo leto 3 gld. — pol leta 1 „ 60 četrt „ — „ 80 (Posamezne štev. 15 kr.) Naročnino
sprejema uprava listu: „Zaveza-Krško"
Oznanila, lkrat natisnena, od vrste 15 kr.
Oznanila in reklamacije
pošiljajo se upravn ištvu v Maribor.
Glasilo
„Zaveze slovenskih učiteljskih društev".
Izdajatelj in urednik:
M. J. Nerat, nadučitelj.
Odprte reklamacije so poštnine proste.
Spisi in dopisi
pošiljajo sc uredništvu v Maribor.
Pismom, nakate-rese želi odgovor, naj se pridene primerna poštna znamka.
Na anonimne dopise se ne oziramo.
Nefrankorana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo.
Deželna učiteljska konferencija v Ljubljani.
Dne 1. septembra 1891 ob 9. uri dopoludne vdeležili so se poleg šolskih oblastev gospodje delegatje deželne učiteljske konfereneije in mnogo drugega občinstva ''slovesne sv. maše, katero je darova)' preč. gosp. prof. Tomo Zupan v mestni župni cerkvi pri sv. Jakobu.	/C
Po sv. maši zbrali slCse člani deželne učiteljske konfereneije v redutni dvorani. Ob 10. uri otvori gosp. c.\kr. deželni šolski nadzornik gosp. Jos. Šumau zborovanje, pozdravljaje zbrane delegate gg. J. Barle in F. Setina za okraj Črnomelj, T. Petrovec in in L. Stiasny za okraj Kamnik, F. Golmajer, J. Mandeljc in F. Spintre za okraj Kočevje, J. Levičnik, J. Kragl in A. Vavken za okraj Kranj, F. Lunder in dr. T. Romih za okraj Krško, J. Ravnikar in J. Škrbinec za okraj Litija, J. Bele ip'"V. Linhard na mesto Ljubljana, J. Grcgorin in F. Papler za okraj Ljubljanska okolica, L. Božič in V. Ribnikar za okraj Logatec, A. Jerše in F. Koncilija za okraj Novomesto, P. Kavčič, S. Tomšič in M. Zarnik za okraj Postojina ter J. Bernard in M. Kovšea za okraj Radovljica — potem gospode c. kr. okrajne šolske nadzornike: J. Bezlaj. F. Gabršek, A. Jeršinovec, Fr. Leveč, L. Letnar, L. Pintar, A. Senekovič, J. Thuma, J. Tomšič, J. "VVallner, V. Zupančič in A. Žumer (J. Wollsegger radi bolehnosti ni bil navzoč pri prvi seji) in gosp. ravnatelja c. kr. učiteljišč v Ljubljani B. Ilrovatb in ravnatelja meščanske šole v Krškem J. Lapajne kot virilista ter se zahvali dež. predsedniku preblagorodnemn gosp. baronu A. \Vinkler-ji, dežel, glavarji gosp. O. Deteli in zastopnikom deželnega šolskega sveta za Kranjsko in deželnega odbora Kranjskega gg. dr. Bleiweis-u, dr. Junovicz-u, J. Merk-u, A. Praprotnik-u, dr. Vošnjak-u in T. Zupan-u za njih prisotnost. Spominja se potem umrlega deželnega šolskega nadzornika Pirker-ja, povdarjaje jega zasluge za kranjsko šolstvo, ter tolmači v kratkih jedrnatih besedah pomen in važnost deželne učiteljske konfereneije. Ko je še zbrane povdarjaje veliki pomen učiteljskega stanu za državo in človeštvo sploh navduševal naj hodijo tudi na dalje po tem potu, konča s trikratnimi slava-klici na cesarja, čemur so vsi zbrani burno pritrdili.
Gosp. dež. predsednik zahvalil se je na to za pozdrav in v lepem slov. govoru zatrjeval, da si vlada vedno prizadeva povzdigniti ljudsko šolstvo in tudi sedaj kaj željno pričakuje predlogov in sklepov te deželni konfereneije, obstoječe iz cveta učiteljev Kranjske — ter sklenil z obetom, da bode vlada tudi te sklepe kar najbolj mogoče podpirala.
Gosp. deželni glavar povdarja po govoru gosp. deželnega predsednika veliki pomen učiteljstva v obče, posebno pa za kranjsko deželo, zagotavljajo, da si je deželno zastopstvo
17
vedno tudi prizadevalo ljudsko šolstvo povzdigniti in da bode tudi te konferenčne sklepe uvaževalo in podpiralo.
Na to imenuje predsednik konferencije gosp. c. kr. deželni šolski nadzornik svojim namestnikom gosp. šolskega svetnika BI. Horvath-a. Zapisnikarjema izvolita se na predlog gosp. Levea vsklikom gg. odposlanca T. Petrovec in V. Ribnikar.
Predsednik povabil je na to izvoljena zapisnikarja, da gresta na določeni mesti — in prešel k 2. točki dnevnega reda k volitvi stalnega odbora. Član konferencije g. A. Žumer izprosil si je besedo in predlagal, da naj se glede na važne razprave — stalni odbor pomnoži — in v taistega mesto 9 voli 15 članov. Ko pa predsednik sklicevaje se na postavne določbe in na stariveljavni opravilni red ne odobri tega predloga in ga g. Žumer itak vsled tega pojasnila umakne, prosi predsednik, naj vsak član deželne konferencije, ki ima volilno pravico, napiše na listek imena onih devetih članov konferencije, katere želi imeti v stalnem odboru. Da pa se čas ne trati, poprosi navzočega g. dr. Zupanc-a, da naj konfereneiji med tem časom predava „o šolski higijeni". V popularno sestavljenem, izvrstnem svojem govoru razjasnjeval je jako korenito in obširno vse nevarnosti, katero prote zdravju šolske mladine in razpravljal tudi o sredstvih in potih, kako more učitelj skrbeti za zdravje izročene mu ndadino. Skupščinarji poslušali so poučno in strokovnjaški sestavljeno berilo jako pazno ter izrekli g. dr. Zupanc-u, ki si je stekel s tem predavanjem veliko zaslugo, svoje priznanje z burnim odobravanjem. Odposlanec g. dr. Romih predlagal je vsled tega, da se govor g. dr. Zupanc-a natisne ter razdeli mej vsa vodstva, da bi mogli okoristiti se vsi učitelji. Ta predlog se izroči odboru, da o njem razpravlja, oziroma da stavi potrebni predlog. Ko se je predsednik konferencije zahvalil poročevalcu v imenu skupščine in na vprašanje oziroma željo g. Linhart-a, bi-li ne bilo umestno in dobro razgovarjati se stvarno o preizvrstnem predavanji g. dr. Zupanc-a in tako tudi še druge, te stvari tikajoče se reči v debati spraviti na dan, zahteval od predlagatelja, naj stavi določni predlog, čemur pa ta ni vstregel — je dr. Romih stavil nujni predlog, da naj skupščina sklene brzojavnim potom izraziti presvitlemu cesarju udanost, kateri predlog se je z burnimi slava-klici vsprejel.
Deželni predsednik odgovoril je na to, da bode radostnim srcem naznanil ta izraz udanosti Njih Veličanstvu.
Na to vršila se je volitev stalnega odbora. Glasovi cepili so se tako, da je bilo treba celo ožje volitve. Izvoljeni so bili gospodje J. Bezlaj, Fr. Gabršek, Fr. Leveč, L. Letnar, Fr. Papler, V. Ribnikar, dr. T. Romih, Fr. Šetina in A. Žumer.
Po končani volitvi izročili so mnogi odposlanci samostalne svoje predloge gospodu predsedniku, da jih predloži odboru in potem sklenil je predsednik prvo sejo ob 12. uri — določivši odborovo sejo na 3. uro popoludne dne 1. septembra — a drugo sejo deželne
učiteljski konferencije na dne 2. septembra ob 9. uri dopoludne	(Dalje prih.)
---
Priroclopisni pouk v jednorazreclnicah.
(Pišeta ravnatelj Henrik Schreiner in prof. J. Kopr i v n i k.)
(Dalje.)
Kje rasto po gozdih lišaji, Ž? Po tleh, po štorih, po deblih in vejah. Kakoršni so po obliki, D? Nekateri so podobni raztrošenemu prahu, drugi skorji, še drugi imajo podobo listov, zopet drugi podobo grmičkov, še podobo kuštravih sivih las. Pomnite: Posebnega pomena so lišaji po golem kamenji in pečevji. Pod njimi namreč neprestano prepereva in prsteni kamen ali pečina. Po nekih letih imaš na goli skali pod lišajem plastico rodo-
vitne zemlje, v katero se zašije najprej mah, pozneje ko pod mahom plastica odebeli, travica, za njoj kakšno drugo zeljce, konečno grm in celo drevo. (Se ponovi.)
Kako koastijo torej lišaji gozdnim rastlinam, L? Jim pripravljajo po golem pečevj i in s kal o vj i rodovitno zemljo, da se morejo rastline prej ali slej tam naseliti. Kje pa lišaji večim gozdnim rastlinam niso na korist, G? Po deblih in vcjali. Zakaj ne, 11? Ker so tudi na poti menjavi plinov med notranjimi deli rastline in med zrakom.*) Kako služijo veče rastline lišajem, E? Nosijo lišaje. Odnošaji med večimi gozdnimi rastlinami in lišaji se ponove,
Kedaj nahajamo po gozdih mnogo gliv, D? Spomladi, po toplem deži, po leti in jeseni. Kje rastejo glive, G? Po prhnečih in gnijočih rastlinskih in živalskih tvarinah.
Zakaj-li neki, P? Ker dobe tu potrebne hrane. Kaj še imajo glive rade, O? Mokroto in topel zrak. Zakaj se torej nahaja po gozdih največ gliv, F? Ker najdejo tukaj dovolj hrane, obilo mokrote in topel zrak. Kako dolg je navadno obstanek glive, P? Le kratek. Da, gliva trpi včasih samo nekaj ur, včasih po jeden dan, podva, tri, štiri dni, malokedaj nad jeden teden. Kaj se zgodi s staro glivo, K? Se gnije. S čim se pomeša gobja gnjiloba, J? S prstjo. Kaj da mešanica, U? Črnieo. Kaj daje črnica gozdnim rastlinam, S? Hrano. Kako koristijo po tem takem gozdnim rastlinam glive, S? Pomagajo napravljati črnieo.
Kako koristijo glive človeku, A? Mu dajejo slastno in tečno jed. Vse glive pa niso jednake. Zakaj ne, N? Nekatere so neokusne, še več pa je strupenih. Imenuj strupene glive, Č? Kužnica, mušnica, bela mlečnica, rujava mlečnica i. dr. Imenuj jedne glive, Z? Globanja, žlahtna goba, turk, dedec, lesičice, tace, čmrčki itd. Pomnite otroci: Ne pobirajte gliv, katerih dobro ne poznate; strupena je vsaka, ki smrdi, je mlečna, in katera barvo spremeni, ako jo prelomiš ali prerežeš, tudi stare in črvive gobe niso zdrave, vrh tega so gnusne.
Popis rogoze.
Kje nahajamo rogozo, O ? Ob mlakah in ribnikih. Po koliko rogoznih rastlin vidimo ob isti mlaki ali ob istem ribniku, F? Mnogo. Kako stoje druga poleg druge, G? Stoje blizo skupaj. Kako se nahaja torej rogoza ob mlakah in ribnikih, M? Združena v skupino. Zakaj se je naselila rogoza ob mlakah in ribnikih, A? Ker potrebuje obilo mokrote, da pa more rasti, kaj bi se zgodilo rogozi, ako bi se mlaka ali ribnik posušila, R? Bi usahnila in se posušila.
Kako se imenuje spodnji del rogozine rastline, L? Korenika. Kakšna je po obliki, V? Valčasta. Kakšne liste opazujemo na njej, P? Papiraste. Kje stoje tanki papirasti listi, C? Ob obročkih, ki so na koreniki. S čim je poraščena korenika, B? S precej debelimi koreninicami. Kaj je na koreninah, Č? Nitkaste koreninice. Kje tiči korenika s koreninami, N? V mehkem blatu. Kakšne barve so deli, ki tiče v blatu, K? Žolti.
Kaj raste iz gornjega dela korenike kvišku, D? Listi s steblom ali samo listi brez stebla. Kaj zapazimo na gornjem delu korenike in tam, kjer prehaja korenika v steblo, J? Čcpkaste brsti. Pomnite: Iz teh brstij zrastejo nove korenike in iz njih nove rogozne rastline. (Se ponovi). Kako se torej množi rogoza, S ? Po brstih, ki nastanejo na gornjem delu korenike ali na spodnjem konci stebla.
Kako visoka zraste rogoza, T? l'/a—2m. Kje so priraščeni listi, D? Ako je rastlina brez stebla, na zgornjem konci korenike, ako pa ima steblo, so na steblu. Kako dolgi
Tukaj naj se izrecno pove, da mahovi in lišaji, ki se nahajajo po večih rastlinah, rastlin ne pod-jedajo, ker ne jemljejo svoje hrane iz njih, ampak iz zraka in iz prsti, ki se nahaja na površji dotične rastline. Ta prst se nabere iz prahu, katerega nanosi na to mesto veter in iz rastlinskih delov, ki tukaj prhnč.
so listi, V? Kakor steblo in še daljši. Kakšni so znotraj, E? Vsi luknjičasti. Katera dela ločimo na listu, G V Nožnico in listno ploščo. Kako segajo nozniče druga na drugo, L? Se objemajo. Kakšne podobo je plošča, B? Trakaste. Kakšno je steblo po obliki, S? Okroglo. Kakšno postaja proti vrhu, Z? Čim dalje tem tanjše. Kaj nosi na konci, Z? Črnorujav strok. Pomnite: V stroku združenih je brezštevilno plodov. Ponovi to, S! Kedaj dozore plodovi, U? Jeseni. Kaj se zgodi tedaj ž njimi, G? Popadajo s stebla. Kam padejo plodovi, E? Na vodo. Kaj se zgodi za nekoliko časa ž njimi, D? Se pogreznejo na dno. Kaj se razvije iz mnogih plodov prihodnjo pomlad, A? Rogozna rastlina. Kako se torej še razplodi rogoza, F ? Po plodovih.
Kedaj vežejo rogozo, J? Med mašami (veliko in malo gospojnico). Kateri deli se porabijo, E? Tisti deli listov, ki so v vodi. Kdo rabi rogozo, M? Sodarji. Čemu, A? Jo polagajo med doge in deske za dno. Čemu jo rabijo kletarji, R? Ovijajo ž njo čepe pilke (veke) in pipe. Čemu se še rabi, M? Iz nje se delajo mnogovrstni pleteži. Imenuj nekatere, G! Cekri, ruče, štorje (preproze prek vozov).
Popis zelene žabe — pretvarjanje krkonov.
Imenuj živali ki žive po mlakah, R! Belouška, veliki krkon, pubič, zelena žaba.... Da, tudi zelena žaba. Kako ji še pravijo, L? Rajhten, urit. Kateri jo je vže imel v rokah? Torej skoraj vsaki. Kaj si čutil v roki, ko si jo držal, O ? Mrzlo. Kako se torej potiplje zelena žaba, M? Mrzlo. Da mrzlo se potiplje in sicer zato ker nima tople krvi, kakor mi in mnoge živali, nego mrzlo. Ponovi to, B! Si-li lahko držal žabo, A? Ne. Zakaj ne, R? Ker je gladka in polzka. Kakšna je torej jena koža, Z? Gladka in zelo polzka. Čemu-li neki takšna, S? Da lože plava in med travoj skače.
Kakšna je po barvi, E? Zgoraj temno zelena, spodaj bela, prek hrbta se vlečejo trije trakovi, srednji je svitlo zelen, stranska sta rajava, po vsem telesu je še črno pegasta. Kako dolga je zelena žaba, D? 10—15cm. Imenuj dele telesa, A! Glava, vrat, trup, noge. Kakšna je glava, Ž? Skoraj voglata. Kaj ima predi na gobci, N? Nosnice. Zelena žaba precej dobro voha. Kaj je stransko na glavi, U? Oči. Kakšne so, B? Velike in napete, črno punčico obkroža zlatožolt obroček. Zelena žaba jako dobro vidi. Katerega čutila pa ni videti, O ? Ušesa. Ušesa ne vidimo, ker mu manjka uhelj, a slu-šalo ima znotraj in sicer pod žoltorujavoj pegoj zadi za očmi; zelena žaba prav dobro sliši. Kakšno je jeno zijalo, C? Zelo široko. V ustih ima jezik, ki pa ni zadi, nego predi priraščen; zob žaba nima. Kakšen je vrat, L? kratek. Kakšen je trup, M? Dolg. Kateri nogi sta posebno dolgi, V? Zadnji. Kaj ima na nogah, L? Prste. Kaj je med prsti zadnjih nog razpeto, R? Plavna kožica.
Kje si videl zeleno žabo, S? V mlaki, v ribniku. Kje pa jo še zapazimo včasih, M? V travi okoli vode, kjer navadno biva. Kaj je delala v vodi, ko si jo opazoval, U? Na trebuhu v vodi ležala, plavala, regljala. Kaj je storila, ko si se bližal vodi, R? Nehala rcgljati, se pod vodo skrila in se za nekoliko časa na drugem mestu zopet prikazala. Kaj je storila v travi sedeča žaba, ko si se ji bližal, E! Skočila je v vodo. Kako je storila to, N? Zganjene zadnje noge je naglo stegnila in se zahitela naprej. Kako je napravila, da se ni udarila na trebuh, ko je priletela na vodo, A? Je stegnila prednje in ž njimi na pošev vrezala v vodo. Kedaj so zelene žabe posebno glasne, L? V toplih nočeh meseca majnika. S čim pa se zelena žaba živi, O? Lovi s svojim širokim zijaloin živ mrčes, kakor muhe, komarje, kačje pastirje itd. Žaba je torej koristna. Kedaj pa ne vidimo žab, G? Po zimi. Kje so tedaj, H? Spe na dnu mlake ali ribnika, zarite v blato. Kedaj se zopet prehude, J? Spomladi, ko začne sobice topleje sijati. Katere žabe še poznaš, V? Regico, rujavo žabo, čraosivega pubiča in krastačo.
Popis velikega pnpka.
Pretvarjanje krkonov: Kmalu ko se spomladi žabe prikažejo in oglase, zapazimo po mlakah in ribnikih žabja jajca. Kje se nahajajo, Z? Na površji plavajo. Da in sicer v kupih ali v vrstah. Kakšna so žabja jajca po barvi, K ? Črna. S čim so obdana, L ? Z nekim sluzjem. To sluzje drži jajca na površji, da je more solnce ogrevati, sluzjc tudi služi sprva ndadini za hrano. Ponovi to, E! Tudi po rastlinah, ki rasto po vodi in ob kraji, zapazimo jednaka jajca, to so jajca velikega pupka. Se ponovi. Kaj se izvali iz žabjih in pupkovih jajčic, C? Mladiči. Da, mladiči, a oni niso podobni starim, ne žabji ne pupkovi, ampak podobni so bolj mladi ribici. Kako jih imenujemo, R? Paglavce. Kaj so torej paglavci, Č? Žabji mladiči in pupkovi. Katere dele ločimo na jihovem telesu, P? Debelo glavo in dolg stransko stisnen rep. Kaj je na strani na glavi, M? Zobčaste škrge. Čemu so, D? Ž njimi paglavci dihajo. Popiši še sedaj ndadega paglavca, F! Paglavci pa ne ostanejo vedno takšni, ne le da rastejo, spreminjajo se tudi drugače; za nekaj časa dobe, nekateri prednje, a drugi zadnje noge; tisti, pri katerih se prikažejo najprej prednje noge, so žabji, oni, ki dobe prej zadnje noge, pupkovi paglavci. Se ponovi. Za nekaj tednov dobe žabji paglavci zadnje, a pupkovi prednje noge. Ponovi to, J ! Med tem ko paglavec rase in se tako spreminja, krčijo se škrge bolj in bolj, v prsih pa rasejo pluča; konečno škrge popolnoma zginejo, pri žabjih paglavcih sc še zgubi rep — in spreminjanje ali pretvarjanje je končano. Ponovi to, R! Opomniti je še, da se paglavci med svojim pretvarjanjem večkrat levijo t. j. slečejo zelo tanko kožico.
Katere stopnje ločijo v razvijanji žab in pupkov, S? 1. jajce, 2. paglavca, 3. žabico ali pupka. Kako se ravzijajo žabe, L? Kako se razvijajo pupki? — Ko je pretvorba končana, žabica in pupek nista dorasla, nego še rasteta in sicer nekaj let. Se ponovi.
Kaj store žabice in mnogokrat tudi pupki, ko so pretvorbo dovršili, H? Zapuste vodo in gredo na suho. Da, to store, ako jim je treba, pa zopet poiščejo kakšno mlako in gredo v vodo; žabe in pupki (istotako močerad) žive včasih v vodi, včasih pa na suhem, imenujejo se zato dvoživke.	(Dalje sledi.)

Šolstvo na češki deželni razstavi v Pragi.
Šolski oddelek češke jubilejno razstave kaže nam bogat razvitek ljudskega, srednjega in strokovnega šolstva.
Precej pri vstopu razstavljajo nam otročji vrti razne izdelke, skladbe iz palčk, stolce, mirice, klopce, podnožke; razna vpogibanja iz papirja, koške, žepke; cvetke in iz teh sestavljene izdelke, pletenja iz papirnih od-rezkov itd. Vrtnarice pa nam predočavajo sredstva s katerimi se otroci ukvarjajo, in razna odgojilna in poučevalna sredstva. V kartonih uvrstena so po abecednem redu okrajev pravila, delavnostni in igralni obrisi.
Deželni šolski svet razstavlja takoj dalje na levi narise starih in novih ljudskih šol; krajni šolski sveti in učitelji pridružujejo se tej razstavi, dodevajo narise vrtov in proračune; vsa tvarina je uvrstena po abecednem redu krajev v okrajih in je vezana v knjige ali pa hranjena v mapah in albumih.
Obilica je posebej še narisov šolskih vrtov, nekateri izdelani so tudi plastično.
Nasproti temu razstavljena so deška dela: risarije, spisi, lepopisnice, računski in geometrični izdelki.
Takoj na levo v kabinetu nahaja se znameniteji del razstave, namreč merila in računski stroji; slednjih je toliko in tako različnih, da se je prav čuditi, in več po trojičnem ko dekadičnem sestavu. — Najbolj preprost, a najpraktičneji dozdeva se mi dekadični sestav; ta je preprosta plitva škatla, kakoršna ugaja za hroščno zbirko; da se obesiti na šolsko tablo ali steno; povprek napete so ji žice, v dnu pa ima predale in v njih orehe, kostanj, želod, palčke, konečna vretenčka, svinčnike, peresnike, gumbe, prob-kove zamuške in morebiti tudi kaj drugega; vsakih je do ali tudi nad 20; pritrjeni so na žične kljukice s katerimi se na povprečno
napete žice obešajo; na vsako se jih lahko obesi nad 10, deloma tudi nad 20, tako da ti pri prištevanji jednic k jednicam ni treba jednic nad napolnjeno desetico na drugi žici predočevati in se nasprotno tudi jednice nad deseticami še pod desetico lahko odšteva na isti žici. Ta stroj popolnuje tedaj ruskega z Lavtarjevimi nazori in predočeva na raznih rečeh, kar mu daje veliko prednost. Razven tega je pa tako priprosto sestavljen, da ga vsak učitelj po najmanjem naporu lahko sam napravi; da nobedna hiša, no-bedna otroška soba ne bi smela biti brez tega stroja.
Jako praktične so tudi tablice z računskim strojem v okvirji. Tu so nabrane jagode od moleka ali steklene korale do 20, 30, 40 ali tudi 50 na jedni žici, pritrjeni nad okroglim jarkom vrezanem v okvir. Prav čuditi se je različnim idejam, po katerih se poskušajo predočevati števila. Ta ima napravljene na tablo ploščene slikane peteline, jabolka in hruške, ki se dajo prožiti iu poskočevajo na kviško, oni zasaja v vrste pozlačene, posrebrnene in pobakreue gumbe, kakoršne napravljajo mizarji v predala za izvlačevanje; zopet drugi ima krog-Ijice na pokončnih žicah in ploščeke na ležečih, valčke pa v predočevanje drobcev. Tam razstavlja nekdo celo zbirko geometričnih teles iz kositarja v predočevanje površni ne ; vsako se da raztegniti v geometrično mrežo. Ta tukaj ima zopet šop palčic in oni po vez štirjačkih ravnilc, tretji pa kopico kocek, s katerimi hoče predočevati operacije. Drobce predočevajo prav radi z razkosbo krožne plošče.
V višini prevešena je stena z računskimi tablami in se stensko abecedo, ki je večinoma natisnena na temnočrn papir z lepimi barvanimi podobami poglavitne črke.
Idiva dalje v prihodnji kabinet k nazornemu pouku. Na steni visi zbirka modelov kmetijskega, zraven zbirka modelov rokodelskega orodja, viditi je dela učencev kmet-skega in rokodelskega stanu, sestavljena po učitelji. Više vise slike živalij, rastlin in oseb vseh stanov v svoji vsakdanji opravi. Na mizi pa so razpostavljeni obrazci kmet-skih in mestnih hiš, palač in gospodarskih poslopij; šola z vso svojo opravo, cerkev, mlini, kovačnice, apnenice, plaveži, da vse, vse, kar spada v nazorni pouk se tu predočeva.
Pouk v branji in slovnici predstavlja različne bralne predalnike, podobe k prvemu nauku v branji, stenske table za glaskovanjo, mnemotehniške tabele prvemu pouku v
branji, podobe nazorovanja prvih beril; pripomočke v izpeljavo besed, tabele predstavljajoče razvrst besed in gramatikalične tabele predočevajoče sklanjo, sprego, stopnjevanje itd. — Temu nasproti razstavljeni so učni črteži raznih ljudskih šol, konferenčni zapisniki, kronike itd.
V prihodnjem prostoru podaje se nain ljudskoučiteljsko slovstvo; v omari na levi stoji vzgledna zasebna učiteljeva knjižnica, obsegajoča najznamenitejo pedagogiško vedo, temu nasproti je prirodopisna in bogata pesniška literatura: na steni vidiš razne spevne table in prirodne podobe.
Dalje najdeš v treh velikih prostorih, v jednem proti sredi in dveh ob strani pri-rodoslovna in prirodopisna poučila in literaturo. Tu najdeš vsakovrstne fizikalične priprave od najpriprostejšega, ki ga je sestavil učitelj ali celo učenec, do najzložnejega, ki ti ga ponuja tvrdka, Najbolj zanimivi so učiteljski izdelki, ki priprosto sestavljeni jasno dokazujejo napravo tehtnic, vodnjakov, brizgelj, piščalk, mehov, strojev parnih in vodnih. Lepe in okusno sestavljene so pa zbirke tvrdk, bodi-si v podobi ali v naravi, in izvrstni kemični in prirodopisni preparati.
Na desni proti sredi poslopja razstavljajo učiteljišča svoje izdelke. Na stenah vise najlepši izdelki risarij, učni črteži in urniki v mapah, na mizah pa leže celi navodi risanju in v škatlah nahajajo se krasopisi. Nekateri zavodi približo se jako svrhi srednjih šol, le da postopajo bolj metodično, drugi obdelujejo bolj stavbarstvo in njegove nakraske in tretji se skazujejo bolj s polihromnimi nakiti. Jeden podaja nam celo ves postop od prvega do osmega ljudsko-šolskega leta.
Krasopisi kažejo nam različne vspehe; na več zavodih podučuje se poleg latinice tudi nemška kurentna pisava; najlepše vspehe pa se dosega v francoski zaokrožni pisavi. Celo nemška gotična pismena se v jednem zavodu spretno goje.
Prekoračimo podolžni prehod, ter stopimo na desno. Obilica raznih zemljevidov, ki so razobešeni po stenah in razpoloženi po mizah, razni globi in teluriji kažejo nam, da smo v zemljepisnem oddelku.
Zanimiv je posebno navod zemljepisnemu pouku po obrazci šolske sobe in njenem obrisu, po obrisu in obrazci šolskega poslopja, po pridvignem obrazci in narisu okoliša, po zemljevidu katastralne občine, črtovanem zemljevidu okoliša in zemljevidu vsega okraja. Pridvižnih zemljevidov je silna obilica in jako različnih, skoro vsak
okraj podaja se nam v njem. Po razdclno-sestavnem zemljevidu predstavlja se nam naraščaj Avstrijsko ogrske monarhije. Ustredni spolek jednot učiteljskih nam podaja zemljevid šol kraljestva Češkega v letu 1791. in 1891.; deželni šolski svet razstavlja tabele kažoče razvoj ljudskega šolstva v teh letih in krajni šolski sveti predočevajo šolstvo po statističnih podatkih.
Idočim dalje proti desni razkazuj6 se nam ob steni v dolžini vsega ljudskega šolstva jako bogato ženska ročna dela, na mizah pa so nam razpostavljena v steklenih zatvorih. V kabinetih nasproti tem so pa razstavljena deška ročna dela priročnostnih šol, katerih ima Češka tudi obilo; vsaj razstava tako kaže. Gotovo pa je, da se v Čehah praktična vporaba naukov veliko bolj goji, kakor pri nas in da imajo Čehi primeroma veliko več obrtnih šol, kakor mi.
Priročnostne šole, prav za prav tečaji priklepljeni ljudskim in meščanskim šolam, razstavljajo nam dela iz lepljenja, mizarstva, vezbarstva in obrazčevanja; več jih razpolaga s celim postopom pouka v teh strokah. Nekatere skazujejo se tudi vže s prav spretnimi in čistimi izdelki. V sredi prehoda razstavljene so statistične mape, na drugi strani pa risanje in krasopisi posameznih ljudskih šol, uvrsteni po abecednem redu okrajev.
Tu ne moremo dalje, torej podajmo se nazaj na srednji glavni prehod in potem na desno, stopimo v dva velika, nasproti si stoječa kabineta. Na stenah razobešeni so najboljši izdelki risarstva učencev srednjih šol, posebno realk in realnih gimnazij. Na mizah so pa razpoloženi celi postopi v mapah in škatlah, deloma tudi vezani v knjige obsegajoče geometrično, prostoročno in črtalno risanje; sestavljene so iz dijaških del. Razstavljena so tu tudi literarična dela učiteljev srednjih šol, zapiski znanstvenih in didaktično pedagogičnih sestavkov v letnih šolskih poročilih, letna poročila sama od več let skupno. Akademička gimnazija v Pragi razstavlja nam jih od 1850. do 1890. leta. Šolskih bukev in znanstvenih del razstavljeno je ogromno število.
Bogato zastopana so tudi učila izmišljena in sestavljena po učiteljih samih ali pa s pripomočjo učencev. Grafično po diagramih in tabelah se predstavlja na stenah razvoj in stanje češkega srednjega šolstva v zadnjem stoletji.
Prihodnji 2/s poslopja obsegate razstave strokovnih šol, katerih ima Češka silno
veliko. Umetnijska obrtna šola v Pragi obsega sama 13 strok obrtnosti in razstavlja iz večernega in nedeljskega tečaja geometrično, projektivno in perspektivno risanje po risanja ornamenitih in vpodobnih obrazcih, ornaiuentalni relief in oprsjan iz nakitnega stavbarstva risarije v treh okvirih, iz plastičnega podobarstva razstavne študije in sestave ornamentov, izdelke spominkov, portretov, svetilk, kropilnikov itd. iz umetnostnih kovinskih izdelkov razne bronaste proizvode, lepe vrezbe, iztolčbe in posteklenine, iz lesorezne stroke bogato zbirko raznih okvirjev, skrinjic nastenskih in namiznih podstavkov podob in krasovezov.
Ženski oddelek te šole razstavlja risarije in slike, izdelane po ornamentnih in kipnih obrazcih, mašne plašče, blazine, pregrinjala, prte itd.
Dalje razstaljajo tu: državna obrtna šola v Pragi obsezajoča: višjo obrtno šolo in nadaljevalno obrtno šolo, meštrško šolo; državna obrtna šola v Librci, nemška in češka obrtna šola v Plznu svoje izdelke, obstoječe v risanji, obrazčevanji, naravnih izdelkih in strojih. Ti zavodi so si podobni; naj-veči je oni v Liberei, da on je največi zavod te stroke v vsej Avstriji in sploh največi za kraljevo saksonskim tehniškim državnim zavodom v Chemnicu. Dandanes združen je ž njim tudi petmesečni učiteljski tečaj v iz-obražbo v risanji za obrtno nadaljevalno šolo in posebni tečaj za elektrotehnikarje.
Češka ima tudi veliko strokovnih šol za posebne stroke obrti, kakor, za tekanje v Liberei, Warnsdorf-u, Rumburg-u, Schluke-navu, Vrchlabi, Roketnici, Koniginhof-u, Humpolci, Jilemnici, Lomnici pri Jrčinu, Nachodu, Novibistrici, Landskron-u, Starkovu; za tekanje in pletenje v Asch-u, pletenje samo v Schonlinde-ju, za kvačkanje v Wambergu in šivanje čipek v Kačevovu. Vse te šole so prav bogato zastopane po svojih izdelkih bodi si volnenih, svilenih-bombažastih ali prtenenih; veliko jih razstavlja tudi svoje stroje nekateri delajo v navzočnosti opaževalčevi, nekaterih se pa vidi tudi samo obrazce.
Prekrasne umotvore razpostavlja kameno-seška in kiparska šola v Horicah, kakor: oprsje Njeg. Velič. presv. cesarja Franca Jožefa I. na črnem marmornem stebra se sivim podnožkom —- delo učencev III, in IV. leta — marmorni oltar v slogu italijanske rencsance, gotiški tabernakel, fonteno iz horickega pcščenca, oprsje Herma in Ahila in mnogo drugih lepili reči. Razstavljajo pa tudi cele zbirke, kažoče postop obdelovanja
raznega kamenja, letna poročila in fotografije raznih izpeljanih kamenoseških del.
Posebno bogato in lepe reči razstavljajo lesne obrtne šole, kakor: šola v Hrudimu: četiri navodila za mizarje, strugarje, rezbarje in obrazarje; vso sobno opravo: omaro, posteljo, omarico, omivalnik, brisački držaj, stol, šabno mizico se stolom in podobami; skrinjice z fotografijami dijaških del; krožnike z užganimi okraski itd. Sola v Kasperski Hory razstavlja vso opravo jedilnice iz borovega in bukovega lesa z bogato vžgano slikarijo, naučne postope stavbarskega mizarstva, kolarstva, strugarstva, mapo z risarijami itd. Jednako zastopane so tudi lesorezna šola v Grulichu, Konigsbergu, Walernu in drugod. Obrazčna lončarska šola v Horeni Litvinov zastopana je po svojih izdelkih. Ravno tako bogato so zastopane protnopletarne šole iz Prage, Silberberga, Voljna in drugod. — Veliko umetnosti razkazujejo nam dalje steklarske strokovne šole v Boru in Stein-schonavu. Jih izdelke naštevati bilo bi brez pomena, jih je toliko, tako raznih v
vsemogočih barvah in slogih, da, ko se človek v nje zagleda, ne more dalje.
Češka ima še obilo drugih strokovnih šol kakor ono strojeobrtno v Komotavu, umetnoključavničarsko v Kraljevemgradci in drugod, katerih pa tu ne naštevam, tudi rokodelskih, nadaljevalnih in kupčijskih šol, katere vse so v razstavi zastopane, a jili nisem omenil.
Poskušal sein predragi bralec (bralka) nekoliko opisati razvitost češkega šolstva in podati mali obris šolskega oddelka v razstavi; ako sem to napeljal na kako novo misel, morebiti to, da si greš sam razstavo ogledat, tedaj dosegel sem popolnoma svoj namen, ter ti želim srečen pot: pojdi in oglej si jo, tedaj si jo boš mogel prav predstavljati, zakaj opisati se ne da, vsaj mojim skromnim močem ne, in ako bi ti tudi povzročila znabiti tvojemu itak ubogemu mošnjičku še tako hud udarec, nič ne de; spomini na brate Čehe dali bodo vso pozabiti.
in njih »vistavo0
Flor. Bozmann.
-esso-
Nekaj opazk k preosnovi ^Začetnice".
Ravnokar se baje predelujejo naše nemške slovnice. Razun nemških čitank je po mojem mnenji preosnove posebno tudi »Začetnica" zelo potrebna. Poleg drugega bi tukaj prav srčno želel, da bi dobili prvenci svojo posebno knjigo, Začetnico, manjšo od sedanje, a tem boljšo in bolj po ceni. Ko mine prvo šolsko leto, je navadno vže mnogo čitank zamazanih in raztrganih, ali pa vsaj jim primanjkuje nekaj listov, in kupiti je treba posameznikom zopet novo knjigo. Mnogo nčencev, začetnikov je še preneokretnih, da bi si pri najboljši volji zamogli čitanko celo in snažno obraniti. Odslej naprej je v tem oziru vže bolje.
Kar se tiče razporedbe abecednih črk, menim, da mi častiti tovariši in tovarišice radi pritegnejo, ako trdim, da je tudi ta potrebna temeljite reformacije. Tu mora pred vsem veljati načelo „od ložjega do težjega". Po genetičnem redu bi se črke tako-le vrstile: i, u, n, m, r, v, t, l, b, h, j, p, f, e, c, c, o, a, d, g, s, š, z, ž, k.
Toda samoglasniki so vže v začetku čitavnih vaj neizogibno potrebni, črke zgornje in spodnje dolgosti so pa od kraja pretežke, prevelika podobnost črk «u, n, m, o, a, c, č, s, š, z, ž» in jednakoglasje «b, p, d, t, g, k» pa nevajenca v čitanji sila moti.
Najtežje prvenci «u, n» in «»i» razločujejo. Narazen ž njimi! Tudi «a» se z «o»-jem prerad zamenjava. Oba naj zadene ista osoda!
Ako hočemo načelu »od ložjega do težjega" zvesti ostati, tedaj morajo biti v začetku najmanje četiri črke posamič, potem še le po dve in daleč pozneje po tri ali več v zadrugi.
Sedaj ima Začetnica vže na 4. in 5. strani besede s tremi črkami, kar je še gotovo prerano. Spojitev dveh črk v jeden zlog je velika težava sama ob sebi. Učenec jo ložje premaga še le potem, ko vže več posameznih črk dobro pozna. Sledeča razporedba male abcccdc bi utegnila izrečenemu načelu vsaj približno ugajati: i, u, e, o, n, v, r, m, a, c, č, l, b, h, j, p, f, t, s, š, d, g, z, ž, k. Črke *c, č, s, š, z, z» na tem mestu niso več posebno težke.
Menim, da bi ne bilo napačno, ako bi čitavne vaje do konca velike abecede ne imele celili stavkov, ampak le posamezne zloge in besede; kajti le pregostokrat se taki stavki čitajo na pamet. Stavek Jež bode in bodi po noči na lov" (Zač. str. 22, II.) itd. si učenci prelahko zapomnijo; zato ga razun prve besede čitajo večinoma na pamet. Tudi čitavne vaje na strani 37 in 38 iz tega vzroka ne dosežejo svojega namena. Tukaj bi bili na mestu dobri goli stavki, a Začetnica bi naj v obče prostorazširjenih stavkov ne prekoračila, temveč bila spisana v pravem duhu slovenskega jezika.
Velika abeceda naj slobodno ima sedanji, genetičui red: T, N, M, I, J, U, V, C, 4 O, A, G, E; J<\ P, R, B, S, Š, L, D, H, K, Ž. Prav želeti je, da bi dobila mala abeceda podobe, velika pa več prostora za vsako posamezno črko; da bi našle primeren kotiček v Začetnici tudi številke, in da bi med učno tvarino bilo več pisanih branj kakor do sedaj. Pisanega gradiva je v sedanjih čitankah sploh mnogo premalo.
Kadar bo zopet lepo vreme, sestaviti hočem vsem črkam male in velike abecede primerne čitavne vaje, sove, ako bo g. uredniku po volji in Če se s tem ne bodem komu
zameril.	Svitoslav Hauptmaun.
--
Pedagogiški razgled.
Rusko in Čuhonsko.
Posnel po „Annuaire de P euseigmeitt primaire, VII.™10 annec 1891". Pr. A. Vrvarjev.
Koga izmed nas bi ne zanimalo zvedeti, kako napreduje šolstvo drugod, imenoma pri sorodnih nam narodnih; zato sem sklenil seznaniti Vas, cenjeni tovariši, z ljudsko-šolskimi razmerami ruskimi v obče in s čuhonskimi posebe, ker ni leliko najti dežele, kjer bi se storilo več za razširjanje ljudske prosvete. Upam torej, da bodem marsikomu ustregel se sledečimi vrstami in omogočil pravično sodbo o deželah, o katerih se kaj rado slabo govori in neutemeljeno sodi.
1. Rusko. Zemljepisni in državopisni položaj.
Rusko se odlikuje po svoji različnosti in prostranosti. Evropska Rusija zavzema več ko pol Evrope, to je 5,421 .OOOkm2, kar presega desetkratno površje Francoskega, ki meri 529.000Aw'2.
Azijski del pa obsega trikrat toliko površje, prebivalstvo jegovo pa ne znaša več ko petino ali šestino prebivalstva prej imenovanega dela.
Reči smemo, da je poleg Kine Rusko najbolj prostrano cesarstvo na zemlji in tudi najbolj obljudeno in da to neizmerno površje 22fiOO.OOOkm2, ki sega od Čuhon-skega (Finnland) in Laponskega do Persije, od Njemna do Bernigovega preliva in japonskega morja, živi 109 milijonov prebivalcev, ki so vsi podaniki istega vladarja.
Ta velikanska država je primeroma
mlada, jena zgodovina se ne more ponašati se svojo starodavnostjo.
V	IX. stoletji so prišli Varjagi, skandinavski Normanci, v slovansko planjavo, v XI. stoletji je silni Vladimir deželo pokrist-janil iu jeden izmed jegovih naslednikov Jaroslav Veliki je bil Rusom to, kar je bil Frankom in Nemcem Ivarol Veliki. Kijev je bil prestol no mesto tega razvijajočega se cesarstva.
Po tem carji se je jelo kakor po Karolu Velikem širiti po deželi brezvladje, nasledniki jegovi so se potezah za kijevski prestol, dežela se je kosala, in posamezni kosi so se še le združili pod „združevalcem ruske zemlje" Ivanom III. Velikim
Peter Veliki (1689—1725) je preobrazil Rusko evropsko silo.
V	XV. stoletji so Rusi našli Sibirsko in je začeli naseljevati. V sledečem stoletji se je ruska država jela širiti proti mongolskemu prebivalstvu ob Leni noter do reke Amur, ki je meja med Sibirskim in Kinoj, v svojo oblast pa je Rusija spravila te pokrajine še le pred kakimi 30 leti.
Carji ruski so si prizadevali od XVII. stoletja naprej razširiti svojo oblast po srednji Aziji, dandanašnji jih cesarstvo obsega Kavkaz, del Armenskega proti Persiji, Turan in Turkestau.
Prebivalci. Vladajoče pleme med ljudstvi ruskega carstva so Slovani, Veliko-rusi na severu, Malorusi na jugu (75 mili-

jonov), poleg teli Litvini (3 milijone), Nemci (1 milijon), Židi (2'/9 milijone), Čuhonci, Laponci, Finci, ki so naseljeni med Kazanom in Ledenim morjem (Samojcdi, Čeremisi, Modra itd.), uralski Kirgizi in Kirgizi ob Volgi, Kalmuki, Tatari, Turki besarabski, Cirkasci ali Čcrkesi, Persijani, Turkomani in drugi.
V c r o i z p o v e d a n j e. Državno veroizpo-vedanje je grško-katoliško (55 milijonov), katerega glavar je car, ki ima na svoji strani 4 metropolite. Sedem milijonov, katerih večina živi na Poljskem, je prištevati rimskokatoliškem veroizpovedanju, 4 milijone k protestanskemu (polovica na Čuhonskem), mohamedancev je 3 milijone, 100.000 do 2,000.000 pa buddhistov.
Ljudsko prosveščenj e. Ni se čuditi, da v tako prostrani državi, kjer je na-naseljenili toliko raznovrstnih ljudstev, ljudsko poučevanje ni Bog ve kako razvito. Neki ukaz iz leta 1874., ki dopolnjuje in združuje vse do tedaj izdane naredbe, je zapovedal snovanje in ustanavljanje ljudskih šol za oba spola po vsem Ruskem. Ta učilišča morajo ustanoviti in vzdržavati ali država, ali pa zemstva, občine ali pa zadruge zasebnikov.
Koliko učilišč te vrste imajo po Ruskem? Kako in kdo poučuje o elementarnih tva-rinah le-tam ? Kakšni so vspehi teli učilišč ? Najvažnejši je pač odgovor na zadnje vprašanje.
Vrste vojaških novincev in stopnja jih o ve naobraženosti. Uradna listina, katero je z največjo marljivostjo sestavil „osrcdni statističeski komitet Peter-burgski" nam podaja točna števila, ki nam omogočijo sodbo o vrednosti poučevanja po šolah ruskega cesarstva.
To je državopisa ruskega za leto 1884/85. I. del, v katerem je odstavek XXI. posvečen ocenjevanju stopinje, na kateri nahajaš vojaške novince letnika 1884., po šestih velikih pododdelkih ruskega carstva, namreč:
Evropska Rusija, koje površje znaša 4,241.000 vrst2 (vrsta? = 1.067&m2) na katerih živi 82,000.000 duš;
Namestništvo ob Volgi (Poljsko) — 112.000 vrst2 — 2,000.000 duš;
Veliko knežestvo Čuhonsko (Finnland) — 280.000 vrst2 — 2,000.000 duš;
Kavkaz — 407.000 vrst2 — 7,000.000 prebivalcev;
Sibirsko — 11.000,000 vrst2 — 4'/, milijonov duš;
Osrednja Azija — 3,000.000 vrst2 z 55,000.000 prebivalcev.
Vse evropske Rusije površje torej znaša 4,630.000 vrst2 z 92,000.000 duš, vse azijske Rusije površje pa 14'/2 milijonov vrst2 in 17 milijonov duš broječe prebivalstvo. Vsega ruskega carstva površja šteje 19,000.000 vrst' (21,000.000£w2),' na katerih prebiva 109,000.000 duš.
Vojaški novinci so razdeljeni po uči-lisčih, koje so obiskavali, na četiri vrste in čas službovanja aktivnega se mladeničem skrajša po sorazmerji k zaključnim skušnjam, katere so na kakem šolskem zavodu zvršili vspešno. Vojaški novinci s povoljnimi šolskimi spričevali, so torej uvrščeni v četiri različne vrste:
Prva vrsta obsega mladeniče, ki so se izšolali na vseučilišči. Petletno dejansko službovanje pod praporom, koje tirja postava iz leta 1870, se tem, ako so izbrani, pri nabiranji novi*cev, skrajša na šest mesecev, ako se pa oglase proste volje, pa na samo tri mesece. *)
Druga vrsta obsega vse bivše učence srednjih šol, ki so se vspešno učili. Služiti morajo dejanski pod praporom pri nabiranji novincev izbrani mladeniči po leto dnij, pro stovoljci pa po šest mesecev.
V tretjo vrsto se vštevajo mladeniči, ki so marljivo obiskavali meščanske šole, ali višje ljudske šole; tem je pod praporom pričujočim službovati po tri leta, ako se izberejo pri vojaškem naboru, po dve pa, ako se oglase proste volje.
Četrta in zadnja vrsta pa obsega novince, ki so svoje dni vspešno šolali se po nižjih ljudskih šolah. Namesto petih let morajo služiti pričujoči pod praporom le četiri leta, a prostovoljno oglasiti se nimajo pravice.
Tako vojaško službo izšolanim ljudem olajšava ruska vlada in s tem ravnanjem hoče ljudstvo privabiti k marljivemu obiska-vanju raznovrstnih učilišč. Res je, da vlada tudi vseučiliščnikom ne prizanaša v tem oziru, a jim tudi pouka ne ovira čez tri mesece do šestih mesecev.
(Konec sledi.)
*) Od leta 1877. naprej se je doba službovanja pod pra|x>rom prvima dvema vrstama povekšala. Pri nabiranji novincev izbranim je služiti po d v e leti, proste volje oglasivširn se pa samo jedno leto.

— 275 —
Društveni vestnik.
Iz ptujskega okraja. Naše učiteljsko društvo je zborovalo v četrtek 3. dne septembra v Ptuji; navzočih jc bilo 18 članov. Pred zborovanjem nas je gospod okr. šolski nadzornik Ranner predstavil novemu c. kr. okr. glavarju, prelilagorodnemu gosp. dru. Alfonzu vitezu Scherer-ju, kateri nas je prav prijazno sprejel in nas zagotovil, da mu je napredek ljudske šole zelč pri srci in da hoče kolikor mogoče tudi učiteljske koristi pospeševati; od učiteljstva pa upa, da bode svoje stanovske dolžnosti tudi naprej vestno izpolnjevalo. Veseli zelo prijaznih besed gospoda glavarja podali smo se v društveno sobo, kjer smo imeli najpoprej pevsko vajo (»Avstrija moja", vzglasbil Nedved), potem pa zborovanje.
I.	Predsednik Robič poroča o društvenih zadevah in došlih dopisih, med kojimi omenimo dopis gosp. nadučitelja Loschuigg-a v Ptuji, s katerim nam je poslal svoje delce: „Prvi pouk v pokončni pisavi za ljudske šole" v pregled in odobrenje. Dotične četiri zvezke izročimo gg. Zupančič-u, Kavlcler-ju in Zopf-u, da jih pregledajo in o njih poročajo v prihodnjem zborovanji.
II.	Gospod Kavkler nam je pokazal v svojem praktičnem učnem poskusu, kako se naj razširjeni stavek na višji stopnji ljudske šole obravnava z ozirom na slovnico in pravopis. Razgovora se vdeležita gg. predsednik in Farkaš.
II. Gospod Zupančič je govoril o slovenskih izrazih za telovadna povelja in telovadne vaje z ozirom na vojaško vežbanje ter nam pokazal, kako se naj izvršujejo v (Komel-ovem) vežbovniku (dodatek) nahajajoče se vaje sklepno. (Gelenkiibungen, § 7, vaje od 54—73).
IV. Gospod predsednik želi vsem vesele počitnice ter odloči, da bo prihodnje zborovanje meseca novembra.
Iz Gornjegagrada. »Gornjegraško učiteljsko društvo" je imelo dne 18. avgusta t. 1. popoludne v Gornjemgradu svoje redno zborovanje, ki je bilo precej dobro obiskovano. V odsotnosti predsednika, ki je bil tačas na nadaljevalnem kmetijskem tečaju v Mariboru, otvori zbor podpredsednik g. A. Zager s presrčnim pozdravom, spominjaje se rojstnega dneva presvitlega cesarja, kateremu zbrani člani zakličemo navdušeni trikratni »Živio!" Po odpetji cesarske pesmi prečita tajnik zadnji zapisnik, ki se vsprejme. Potem na kratko poroča delegat g. Fr. Kocbek o 3. skupščini »Zaveze", podajajoč zlasti
nekatere podrobnosti, katere niso bile še članom znane. Koncem poročila zakličejo vsi navzoči učiteljskemu »generalu" dr.T.Romih-u trikratni »Slava!" (da-si še bode gotovo dolgo živel).
Razgovor o letošnjih konferenčnih vprašanjih je bil v pravem pomenu besede živahen »razgovor". Ko nas je naš pevovodja g. Zmrzlikar navdušil za petje, predlaga g. M. Spende, naj bode prihodnje zborovanje v divni Solčavi, kamor se napravi skupen izlet. Sklene se, da se društveniki zbirajo v Lučah, dan zborovanja pa določi predsednik: vendar se izreče želja, naj bi društvo zborovalo začetkom meseca oktobra. Na veselo in mnogobrojno svidenje torej v naši prekrasni »spodnještajerski Švici!" —e—
Iz Konjiškega okraja. (Častni ud učiteljskega društva.) Učiteljsko društvo v Konjicah je imenovalo v zadnji svoji seji umirovljenega učitelja v Zičah, gosp. Mihaela Teran, koji je bil leta 1888 za premnoge zasluge v šolstvu od presvitlega cesarja odlikovan s srebrnim zaslužnim križem s krono za dvajsetletno, zelo vspešno delovanje v besedi in v djanji pri omenjenem društvu, jednoglasno za svojega častnega uda, ter mu v ta namen izročilo prekrasno diplomo izrekajoč mu svojo odlično pohvalo za mnogobrojne zasluge v tem oziru.
Slava vrlemu društvu, pa tudi srečnemu možu, kateri je celih 41 let nežno Zičko mladino zelo marljivo in vzgledno izgojeval ter ljubeznjivo in vspešno poučeval, bil pa tudi odraslimi v celi srenji v vsakem oziru v prelep izgled. *)
Iz goriškega okraja. (Vabilo.) Občno zborovanje »učiteljskega društva za Goriški okraj" bode dne 17. septembra ob 9. uri predpoludne v Gorici v Čitalnici. Dnevni red: 1. Poročilo o društvenem delovanji pret. leta. 2. Pregled letnega računa. 3. Volitev društvenega vodstva. 4. Posamezni predlogi in nasveti. Po zborovanji skupen obed in pohod razstave. K obilni vdeležitvi uljudno vabi odbor.
Iz Šmarijskega okraja. (Vabilo.) Šmarijsko-rogačko učiteljsko društvo zboruje dne 1. oktob. t. 1. v Šmarji pri Jelšah. Vspored: 1. Zapisnik in dopisi. 2. Telovadska povelja. 3. Pisanje po taktu. 4. Predlogi in nasveti. K obilnej vdeležbi vabi vljudno
odbor.
*) Mi vrlemu učiteljskemu veteranu na zasluženem odlikovanji prav iz srca čestitamo ! Uredn.

Dopisi in druge vesti.
Št. Jakob v Slov. goricah, 29. avgusta. (Vid Majcen f). Ni bilo nič nenavadnega, če so se
gostje zbirali pred prijazno hišo nadučitelja Marije Snežne v lepi Št. Jakobski dolini. Ali kaj pomeni
tolika množica ljudi danes ob tako rani uri? — Gostoljubnega hišnega gospodarja, ki je došle goste vselej tako prijazno sprejemal,'danes ga ni. — Vid Majcen počiva danes mirno v svoji hiši; mi pa smo prišli, da se poslovimo od predragega nam prijatelja, da ga sprejmemo na zadnji poti do hladnega groba.
Sprevod, kojega je vodil sin ranjcega, č. gosp. dvorni kaplan Jožef [Majcen s petimi duhovni in kojega se je vdeležilo 25 učiteljev in obilo ljudstva, je bil sijajen. Solze, ki so kapljale, posebno ko so učitelji zapeli na domu »Blagor mu" in nagrobnico »Nad zvezdami", svedočile so, kaj nam je bil vsem g. Vid Majcen.
Pokojni se je rodil leta 1825 v Polenšaku in je bil sin pridnih kmečkih starišev. Po dovršenih šolah služboval je kot učitelj od leta 1841. in sicer jedno leto pri Sv. Andrašu v Slov. gor., tri leta pri Sv. Marjeti niže Ptuja in jedno leto pri Sv. Tomažu pri Veliki nedelji. — Leta 1846. obiskoval je učiteljski tečaj za mestne šole. Potem je služboval tri leta pri Sv. Petru bi. Maribora. — Leta 1849. dne 24. sušca, na dan sv. Gabrijela, preselil se je k Mariji Snežni, katero si je izvolil drugo svojo domovino. Leta 1857. si je zbral pridno družico, rojeno pri Št. Jakobu, ki mu je bila zvesta žena, otrokom pa odlična mati. V jeseni leta 1890. bil je primoran prositi za pokojnino, ker so telesne moči jele slabeti. Dobil je pokojnino in zraven te pohvalno priznanje od okr. šolskega sveta emureškega za vestno delovanje. Ali poučeval je V. Majcen še do spomladi leta 1891. Sedaj so pa moči celo opešale in ločiti se je moral od priljubljene mu šole. Srčna bolezen zakrivila je vodenico in 27. avgusta za-tisnil je naš prijatelj svoje oči na večno. Vid Majcen je služboval pri Mariji Snežni 41 let in vestno je spolnjeval dolžnosti, koje ima ljudski učitelj. Odgo-jeval in poučeval je skrbno izročeno mu mladino, odgojeval in vpljival pa je tudi na odrasle in sicer se svojim izgledom.
Bil je bogaboječ, odkritosrčen, varčen in zvest sin svojega naroda. Imel je preblago, čuteče srce; rad je ustregel svojemu bližnjemu z dobrim svetom in tudi dejanski je rad pomagal. Tako je nastal pri Mariji Snežni pregovor: »Pa bomo šli k g. Majcen-u, on nam bo gotovo pomagal". Bil je izvrsten oče, lepo je skrbel s svojo ženo za svoje tri sinove. Starejši sin, Gabrijel, je c. kr. vadnični učitelj v Mariboru. Nekaj tednov pred smrtjo je doživel oče veliko veselje, da je bil sin stalno nameščen. Drugi sin, Jožef, je dvorni kaplan v Mariboru in najmlajši, Alojzij, je prevzel kmetijo pri. Sv. Jakobu.
Dragi Vid Majcen, čast svojega stanu! Tvoje truplo smo izročili hladni zemlji, ali duh Tvoj ho živel med nami; Tvoj spomin bo ostal povsod, kjer si bival in kamor si prišel! Nam učiteljem ostaneš vzor vestnega delovanja in prave značajnosti! Tvoje Življenje bilo je tako, da se uresničijo besede
Slomšek-ove: »Učitelji v besedi in dejanji so največji dobrotniki svoje dežele". — Počivaj v miru!
—c.
Iz krškega okraja. Dne 15. julija t. 1. vršila se je v Krškem v šolskem poslopji okrajna učiteljska konferencija za krški šolski okraj.
Gospod prvosednik in voditelj konferencije, c. kr. okrajni šolski nadzornik Fran Gabršek otvori konferencijo ob 9. uri dopoludne.
V svojem nagovoru s toplimi besedami pozdravlja navzočnike ter jih prijazno vabi, da se stvarno in resno vdeležujejo konferenčnih razprav. Povdarjajoč, da se šolstvo krškega šolskega okraja krepko razvija in od leta do leta vidno napreduje, izreka nado, da se popne na ono stopinjo popolnosti, na kateri bode moglo popolnoma ustrezati vedno večim zahtevam, ki se stavijo dandanes do ljudske šole, in tako opravičevati ogromne stroške, katere žrtvujejo občine, dežela in država za ta kulturni zavod.
Kar se pri tem napredovanji tiče učiteljstva samega, preverjen je, da se vsak učitelj z vsemi svojimi močmi trudi, kako bi povzdignil svojo šolo in dosegel najboljše vspehe. Iz posameznih vzornih šol se potem razvije lepa in prikupna celota, v kateri naj išče vsak pojedinec svoj ponos. V tem oziru se ne sme učitelju nikdar utrpniti veselje do dela, kajti le tedaj sme pričakovati, da bodo šolska obla-stva z ono lirižnostjo, kakor do sedaj skrbela za njegove upravičene težnje. — V šolskih oblast-vih najde učiteljstvo najkrepkejo podporo vsemu šolskemu razvoju, kajti ta oblastva delujejo na podlagi onih šolskih zakonov, katere je izdalo Jegovo Veličanstvo, naš presvitli cesar, ki je z prav očetovsko skrbjo vzel šolstvo v Svoje varstvo in je neprestano čuva.
Zato moramo iz dna srca zahvaljevati svojega vzvišenega zaščitnika. In kot zvesto udani Avstri-janci, ki ljubimo skupno svojo domovino in vzvišeno vladarsko rodbino, izkažimo svojo udanost in hvaležnost s tem, da zakličemo: »Bog ohrani, Bog obvaruj našega milega vladarja Frančiška Josipa I. Bog obvaruj celo hišo habsburško!" — »Slava!"
Na to zakliče konferencija trikratni »Živio" in navdušeno zapoje cesarsko pesem.
Gospod prvosednik konštatuje navzočnost, oziroma nenavzočnost konferenčnih udov. Vseh nav-zočnih udov bilo je 45, in sicer r s posvetovalnim in sklepovalnim glasom 36, samo s posvetovalnim glasom 8 in izmed udov katerim je vdeležitev prosta 1. Kot gostje so bili navzoči: 2 učiteljski kandidatinje in 1 učiteljski pripravnik.
Svojim namestnikom izvoli gospod prvosednik gospoda c. kr. okrajnega šolskega nadzornika Josipa Bezlaj-a, meščanske šole učitelja v Krškem.
Na to se preide k posameznim točkam vsporeda.
I Volitev dveh zapisnikarjev. Po nasvetu gospoda nadučitelja Leop. Abram-a iz Kostanjevice sta bila „per acclamationem" izvoljena: gospica Ana Zevnikova, učiteljica na Čatežu in Viljem Gebauer, nadučitelj v Šmarjeti.
II.	Poročilo c. kr. okr. šolskega nadzornika. Po primernem uvodu poroča gospod prvosednik kon-ferencije: o izvršitvi lanskih konferenčnih sklepov, o statistiki, o izpremembah v učiteljskem stanu, omanja nekaterih važnejih ukazov izza zadnje učiteljske konferencije, in preide potem k poročilu o uradnih spisih ter jako temeljito in obširno poroča o učnih vspehih in učnem postopanji.
III.	Obravnava nastopnih predmetov: a) o šolski higijeni. Ker je bil poročevalec, c. kr. okrajni zdravnik gospod dr. Josip Krsnik zadržan osebno vdele-žiti se konferencije, poslal je pismeno svoje poročilo, katero je dal gospod prvosednik gospodu dr. Tomažu Romih-u, meščanske šole učitelju v Krškem, da je prečita. Poročilo o glavnih potezah obravnava načrt najvišjega zdravstvenega sveta, ki je bil ministerijelno potrjen za Bukovino. Po debati, katere se je vdeležil g. dr. Tomaž Romih in nadučitelj g. Jakob Pretnar, se po nekaterih opazkah gospoda prvosednika resolucija sprejme.
b) o lepopisji v ljudski šoli. Poročevalec gosp. Ivan Leveč jako temeljito in stvarno obravnava ta velevažni predmet. Omenja prednosti latinice proti gotični pisavi, ter načelno ni proti priporočanej pokončni pisavi. Ker pa v tej zadnjej nimamo dovolj skušenj in ne kaže v ljudski šoli experimentovati, naj se držimo prelepe latinice. V daljšem poročilu nam na šolski tabli jako razločno in metodično raz-jasnuje lepopisni pouk. Poročilo jegovo se je z zadovoljstvom brez debate vsprejelo.
cJ Razgovarjanje o vprašanjih letošnje deželne učiteljske konferencije. O tej točki so debatovali gg.: Lunder Franc, nadučitelj na Paki, Rupnik Ivan, nadučitelj v Leskovci, dr. Romih Tomaž, meščanske šole učitelj v Krškem, Gantar Ivan, nadučitelj na Studenici, Grčar Andrej, nadučitelj v Mokronogu in gosp. prvosednik, ter se je sklepno sprejela resolucija, naj se želje in nasveti za deželno učiteljsko konferencijo pošljejo pismeno ali gospodu prvosedniku, ali pa gg. delegatom.
IV.	Določilo učnih knjig in učnih sredstev za šolsko leto 1891—1892. Gospod prvosednik nasvetuje naj se ,,1'rvo berilo in slovnica" predloži v mini-sterijalno potrjenje za vse šole, ker je knjiga ta sedaj odobrena le za II. razred 4- in 5-razrednih ljudskih šol. Omenja tudi nekaterih knjig, ki nimajo odobrenja. Debate vdeležili so se gg. Leveč, Lapajne, Rupnik. Ti namreč žele, naj se napake v šolskih knjigah odpravijo, naj se novi natisi ne spremene, itd.
V.	Poročilo knjižničnega odbora. Gospod Ivan Lapajne, ravnatelj meščanske šole v Krškem poroča, da je okrajna učiteljska knjižnica štela koncem junija t. 1. 1020 knjig v 1460 zvezkih in več ne-
vezanih časnikov. Izposodilo si je 25 učiteljev 201 knjig.
Gospica lilagajničarica Ana Schmidinger, učiteljica v Krškem poroča o računu, da je bilo: dohodkov 263 gld. 43 kr., stroškov 176 gld., ostane torej 87 gld. 43 kr.
Kot pregledovalca računov sta bila izvoljena „per acclamationem" gg. Grčar Andrej iz Mokronoga in Saje Ivan iz St. Jarneja, katera sta račun našla v popolnem redu, na kar se ta odobri. Potem se na-svetujejo nekatere knjige in muzikalije v nakup. Gospod prvosednik nasvetuje: nevezani časniki in knjige naj se dajo vezati. — Se sprejme.
VI.	Volitve: a) stalnega odbora. Po nasvetu g. nadučitelja Saje-ta ostane stari odbor, gg.: Rezlaj Josip, dr. Romih Tomaž, Rupnik Ivan in Lapajne Ivan.
b) knjižničnega odbora. Po nasvetu g. nadučitelja Lundra ostane stari odbor, gospica Ana Schmidinger, gg. Lapajne Ivan, dr. Romih Tomaž, Rupnik Ivan in Cepuder Jakob.
cj 3 udov v deželno učiteljsko konferencijo.
Ta volitev vršila se se je po nasvetu gospoda prvosednika po listkih. Izvoljeni sledeči gg.: dr. Tomaž Romih, Leopold Abram in pri ožji volitvi med gospodom Franom Slancem in g. Franom Lundrom g. Fr. Lunder.
VII.	Posamezni nasveti: Gospod Leopold Abram nasvetuje, naj pošiljajo krajni šolski sveti sejne zapisnike si. c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v pregled. Po razjasnevanji gospoda prvosednika sprejme se nasvet z opombo g. Bezlaj-a, da se ti zapisniki pošiljajo posamez, kadar to zahteva šolsko voditelj-stvo, sicer pa celoletno skupaj, zlasti ob priliki predlaganja proračuna.
S tem je vspored končan.
Gospod prvosednik sklene konferencijo, zahvaljujoč se gg. poročevalcem za trud in odlična poročila, vsem pa za pazljivost in potrpežljivost, ter izreka željo, da bi tudi ta konferencija obrodila mnogo sadu. Vspodbuja navzočnike, naj nevtrudno delujejo na korist izročene jim mladine, naj jo v pravem duhu vzgojujejo in jej vcepljajo v mlada in vsprejemljiva srca čut ljubezni do Boga, do domovine, države in prevzvišene vladarske rodovine.
Gospod predsednikov namestnik se konečno zahvali gospodu prvosedniku v imenu vsega učiteljstva za tako izvrstno in nepristransko vodstvo konferencije.
Med poročilom gospoda prvosednika počasti konferencijo se svojim pohodom gospod c. kr. okrajni glavar Henrik Weiglein. Gospod prvosednik ga prisrčno pozdravi, zahvaljujoč se mu za vspešno podporo pri šolstvu, ter mu čestita k godu v imenu vsega učiteljstva, na kar se gospod glavar toplo zahvali, ter je skoro do konca pri konfereneiji ostal
Popoliidne je bil na vrtu g. Gregorič-a skupen obed, po obedu pa zborovanje „pedagogiškega društva". Le prekmalu minol nam je čas v kolegijalnem
društvu in težkim srcem podali smo se vsak na svoj dom v srcu veselo zavest, da nam ostane dan konferencije v dobrem spominu.	Gebauer.
Iz Brežic. (Uradna učiteljska - konferenci j a.) Dne 17. avgusta t. 1. vršila se je v Reichenburgu učiteljska konferencija za brežiški, sevniški in kozjanski okraj.
Predsednik, c. kr. okr šolski nadzornik, gosp. BI. Ambrožič otvori konferencijo ob 8. uri zjutraj s tem, da izrazi globoko našo udanost do presvitlega cesarja Franca Jožefa, kateremu vsi navzoči za-kličemo gromoviti „Živio". Svojim namestnikom imenuje gosp. predsednik nadučitelja g. T. Dernjača iz Sevnice.
I.	Zapisnikarjema bila sta odbrana gospodična Poročnik in g. Fr. Rauter, oba iz Brežic.
II.	V ogovoru omenja gosp. predsednik potem z gorko besedo obžalovanja odstop velecenjenega deželnega nadzornika, sedaj dvornega svetovalca g. J. A. Rožek-a in nazdravi vrlega, dostojnega naslednika g. dr. Konrada Jarz-a, kateremu se je pozneje tudi brzojavno izrazilo spoštovanje in udanost pri konferenciji zbranega učiteljstva. Nadalje se spominja smrti nekdanjega učnega ministra, in sme se reči, očeta novemu šolskemu zakonu, gosp. viteza Hausner-ja. V znak obžalovanja vstanejo vsi navzoči. Pri svojib opazkah, nabranih pri letošnjem nadzorovanji šol konštatuje gosp. predsednik da je stanje šol v teh treh okrajih deloma povoljno, deloma zelo povoljno in da učiteljstvo vzgojuje mladino v duhu ljubezni do domovine in prevzvišene cesarske rodo-vine. Živahno odobravanje sledi tem besedam.
III.	Predsednik prečita ukaze in odloke, tičoče se ljudskega šolstva, izišle od lanske konferencije in pokaže razne nove literarične izdelke.
IV.	a) O preosnovi naših „Beril" in „Slovnic" govorijo obširno, in sicer: g. Mešiček glede etičnih beril, gg. Slane in Matko glede prirodoznanstva, gg. Kunstič in Moric glede zemljepisja in zgodovine, g. Jamšek, ki predloži tudi rokopis slovnice za prvence, glede slovniške tvarine in g. Boheim glede oprave šolskih knjig. Konferencija pritrdila je ukrepom, storjenim pri društvenem zborovanji dne 4. junija na Vidmu (glej dopis iz Globokega v let. „Popotnik-u" štev. 12) in izrekla, naj dobi »Začetnica", ki se pa ima v bodoče imenovati „Prva čitanka" — podobice.
b) Drugo vprašanje: „Kako zamore ljudska šola vspešno gojiti ljubezen do domovine in jo vcepiti mladini v srce?" je častno rešil g. Skalovnik iz Blance. Zanimivemu govoru, v katerem se je gospod poročevalec pokazal kot izvrsten logik, ne moremo pridržati svoje pohvale.
Po dolgej, burnej debati, katere so se razen po-
ročevalca vdeležili tudi gg. predsednik, Slane, Ornik, Brišnik, Dernjač in Rauter, vsprejete so bile teze g. Slanc-a. Zarad pomanjkanja časa izpustila se je razprava o 3. vprašanji: „Metodična obravnava ka-pusovega belina".
V. Iz poročil knjižničnih odsekov povzamemo, da šteje okrajna učiteljska knjižnica v Brežicah 331, v Kozjem 290, v Sevnici 291 knjig.
" VI. Delegatom za deželno konferencijo, ki se ima vršiti prihodnje leto, bili so izvoljeni z veliko večino, in sicer za okraj brežiški g. Mešiček — Globoko, za okraj kozjanski g. Boheim — Kozje in za okraj sevniški g. Jamšek — Reichenburg.
Potem sledijo še volitve v stalne konferenčne odbore in književne odseke.
VII. Predlogi. Gosp. Mešiček predlaga:
„Ker se jedno- in dvorazredne šole, katerih je največ, v smislu učenega načrta dele le na če tir i oddelke, iz didaktičnih razlogov in tudi z ozirom na denarne troške pa je neumestno rabiti pri jednem oddelku za jeden predmet po dve učni knjigi, zato je nujno potrebno, da se „Računice" izdajo v četirih, namesto v peterih delih. Visoki c. kr. deželni šolski svet se torej naprosi, naj skrbi za to, da se izdaja „Računic" v četirih delih kmalu zvrši".
Predlog se soglasno sprejme.
Gosp. Slane nasvetuje, naj se sklene, da se imajo v bodoče rabiti po šolah brežiškega, kozjanskega in sevniškega okraja g. Schwentner-jeve pisanke in risanke, namesto Musil-ovih. Predlogu se po živahni debati s pristavkom pritrdi, da se to še le početkom šolskega leta 1892/93 zgodi.
Zalivalivši poročevalce, kateri so djansko pripomogli, da se je dnevni red tako častno rešil, konča gosp. predsednik skoro 7 ur trajajočo konferencijo. Gosp. Dernjač še zahvali gosp. nadzornika za izborno in nepristransko vodstvo konferencije.
F. Rauter.
(Slovenske pesmi.) Za nekaj dnij izide zvezek „Slovenskih pesmi za sopran, alt, tenor in bas, — vglasbil in velečastitemu gospodu Simon Gregorčič-u, slavnemu pesniku slovenskemu posvetil Hr. Volarič op. 7. — Lastna založba". Delo, da-si vže popred naznanjeno raznim slov. učit. društvom, izide še le zdaj zaradi tiskarničnih ovir. Zvezek bo obsegal na 20 straneh v velikem formatu 9 zborov. Cena zvezku 70 lcr., s pošto vred 75 kr. - Mislimo, da pač ne bo treba najnovejšega dela našega nadarjenega in priljubljenega tovariša — skladatelja posebej priporočati, ime jegovo ga dovolj priporoča. Vsak, komur je do godbe, posebno pa učitelj naj si naroči te pesni (in sicer s poštnimi nakaznicami pri skladatelju samem v Kozani, p. Kojsko-Gorz) ter tako povspešuje delovanje odličnega tovariša.
ose
Raznot
[Pokončna pisava] jako napreduje. Uvedla se je vže v mnoge šole. Zdravniške in šolniške avtoritete se izražajo jako povoljno o vspehih, ki so se ž njo dosegli glede na ravno držanje telesa itd. Vedno veči krogi se vže pečajo s to pisavo. Mednarodni hygijenični kongres v Londonu je. sklenil v tej zadevi sledečo resolucijo: „Ker so se hygijenične prednosti pokončne pisave po zdravniških preiska-vanjih dokazale in ker se, če se uvede ta pisava, izogne napačnemu držanju telesa, ki povzroči slcnvljenje hrbtenice in kratkovidnost, se priporoča, da se splošno uvede pokončna pisava v naše ljudske in više šole".
[Vojska in pouk.] Leon Donat, belgijski statistik, sestavil je tabelo, iz katere je razvidno, koliko plačuje vsak prebivalec v posameznih državah evropskih za vojsko in koliko za pouk. Razmerje je tako-le:
za vojsko: za pouk:
Švicar ....	. . 5"	80	frankov	5-	00 frankov	
Avstrijan . . .	. . 8'	00	n	1-	96	n
Belgičan. . . .	. . 8"	li)	n	2'	75	n
Lah.....	. . 9'	05	„	o-	80	»
Danec ....	. . 10"	40	j)	5"	50	n
Rus.....	. . 12'	25	n	()'	16	»
Bavarčan . . .	. . 14'	15	»	3	00	r>
Prus.....	. . 14-	15	»	2'	90	n
Saksonec . . .	. . 14'	15	n	4-	00	n
Virteinberžan	. . 14	15	31	2	10	j)
Nizozemec . . .	. . 21	•30	n	3	■80	r)
Anglež ....	. . 22	■25	n	3	75	n
Francoz ....	. . 25	•85	»	1	•85	n
Videti je, kako se nerazmerno več plačuje za vojsko, nego za prosvetni razvoj! Priprosta števila kar pre-senečujejo s to razliko.	„P. z. B."
[Koliko da govori človek], ni se mrzelo izračunati nekemu spretnemu statistiku. Ko bi se to tiskalo, znašalo bi na dan do 57 osmerkinih stranij, na leto 115 zvezkov. Torej do 6000 zvezkov v primernem človeškem življenji. Kaj pa da to ne velja o nekaterih obrtniških govornikih, še manj pa — o damah.	„P. z. B."
[Kako se d a n d a n es pri n a s t i s k a.] V poprejšnih dobah je knjigotiskar tudi sam zlival in izdeloval črke, kolikor jih je potreboval za tiskanje svojih knjig. V sedanji dobi so le veče tiskarne oskrbljene s črkovnimi livarnami; kupujejo se torej črke kakor drugo blago. Crkarstvo pa se deli na izdelovanje udolbnika (graveur-ja) in livarja. Udol-bovanje črk je posebna umetnost ter zahteva razun potrebne izvedenosti tudi potrpežljivosti. Na klinčke iz najboljšega angleškega jekla nariše si udolbnik črkino sliko, katero potem pili, izvrtava, izdolbava in izrezuje globine, da črko do čista izvrši. Tako izdolbene črke se potem na trdo kale; čim trše, tem boljše so. S posebnim kovnim strojem vtisne se slika te črke v pripravljen kos. medi ter se tako
ernosti.
napravi matrica, v katero se potem vliva na milijone jednakih črk. Za vsako črko je treba posebne matrice, a biti mora toliko matric, iz kolikor črk se sklada mala in velika abeceda. Ko še nekdaj ni bilo strojev za izlivanje črk, katere so stoprav Angleži nekako pred 60 leti iznašli, izdelovala se je vsaka črka z ročnim strojem. To delo pa je bilo zelo utrudljivo in dolgotrajno, in posebno priden delavec izlival je na teden jedva toliko, kolikor se sedaj s strojem izvršuje v je dnem dnevu. Toda tudi to iznajdbo prekosila je francoska, s katero se popolno gotovega pismena na dan izliva po 30.000 črk, nasproti 10.000 črkam, katere so se izlivale z dosedanjimi stroji, in katere so bile še le potem za rabo, ko so se na livku (kalupi) prelamali, ter črke zbrusile in ogladile. Izgotovljeno pismo poklada se v posebne predale (za vsako črko jeden), kateri se v tiskarnah kase imenujejo. Iz teb kas ali predalov izbira stavec pismo, črko za črko, umešča je v stavke, stavke v vrste, te vrste pa stavi v stoge in iz stog dela strani. Potem ko so se popravile slučajne in krive napake, s čemur se pečajo korektorji, sposobna je sestava za tisek in začne se naloga tiskar-jeva. Stari tiskarji si niso nalagali mnogo skrbi za pripravo k tisku, vlagal se je papir v veči množini na okvir in veselo se je tiskalo dalje; občinstvu je bilo dovolj, da je le bilo vse čitljivo, in razun z dobro barvo, katera je še do današnjih časov si obranila svoj lesk in črnobo, ponašali se niso tiski z ničemur drugim, nego s svojim obsegom in dobrim papirjem. Drugače je sedaj. Pripravi k tisku darovati je treba več časa nego tisku samemu. Papir zahteva posebne pozornosti, kar se tiče barve, gladkosti, trdnosti itd. za vsako zvrst treba je druge priprave. Mimo tega so pismene olepšave, okraski, sličice zlasti v poslednji dobi jako priljubljeni in tiskovni izdelki tako rekoč ž njimi prenapolnjeni, tako da vse to kliče tiskarja k pozornosti, skrbnemu delu in najvestnejši tiskovni upravi. Primerjamo-li izdelke sedanjih dovršenih strojev po množtvu iz-gotovljenih iztiskov s tem, kar se je moglo dosegati na leseni tiskarski stiskalnici z ročnim delom, budi kar strmenje. Na ročni stiskalnici, čije sestava je z neznatnimi izpremembami skoro tista, kakor jo je bil napravil Gutenberg, dodelala sta dva delavca 300—500 odtiskov, ako sta bila pridna; s sedanjimi stroji možno je na amerikancu, zvanem „tyglovcu", tiskati po 10.000 iztisov na dan, na stroji kotaškega (rotierend) sestava pa po 10.000 v jednej uri, desetkrat tolike velikosti kakor je tiskovna ploča na ročnej stiskalnici. Naši predniki bi za tiskovno delo toliko iztisov, kolikor jih natiska kotaški stroj v jednem dnevu, potrebovali najmanj jedno leto.
„P. z. B."
[Izborno sredstvo.] K postarnemu učitelju v Nasavskem pride razdražena mati, da bi mu brala levite. Starček je sam doma in ne vedoč si pomoči,
kako bi se znebil žene klepetulje, popade gosli ter igra, neutrudno igra. Žena se utogoti ter grozeča maha z rokama, toda učitelj igra neprenehoma, kakor oni znani godec, ki je padel v volčjo jamo ter si z igranjem rešil svoje življenje. Slednjič spusti
se žena v silen jok — a učitelj igra hladnokrvno dalje. Za tem vendar priteko sosedje, kateri pa z največo radostjo gledajo, kako učitelj s pravo veselo koračnico v A dur-u posprendja premagano ženo skozi duri.	„P. z. B."
st. 4«3. Mesto učiteljice ročnih del.
Pri četirirazredni ljudski šoli v Središči (Polstrau) umešča se takoj mesto formalno usposobljene učiteljice ročnih del z letno nagrado 150 gld. in prosto izbo proti dolžnosti, 12 ur na teden in skozi 10 mesecev v letu poučevati.
Prosilke naj svoje s spričevalom sposobnosti, — one, ki še niso v javni učiteljski službi, — pa tudi s spričevalom moralnosti — podprte prošnje vložijo do 20. septembra t. 1. pri krajnem šolskem svetu v Središči.
Popolno znanje slovenskega jezika je potrebno.
Okr. šolski svet Ormož, 21. avgusta 1891. 2—2	Predsednik: Scherer s. r.
št. «3. Podučiteljsko mesto.
Na četirirazredni ljudski šoli v O r m o ž i se razpisuje podučiteljsko mesto z dohodki III. plačilnega, razreda v definitivno nameščenje, in plača kraj ni šolski svet možki učiteljski osebi na leto tudi 60 gld. nagrade za stanovanje.
Prosilci naj vložijo svoje redno opremljene prošnje z dokazom, da so avstrijski državljani in nemškega in slovenskega jezika popolnoma zmožni, do 30. septembra t. 1. pri krajnem šolskem svetu Ormož.
Okr. šolki svet Ormož, 31. avg. 1891. 1—2	Predsednik: Scherer s. r.
St. 328.
Podučiteljsko mesto.
Na dvorazrednici v Ž i ta lah, IV. plač. vrste, se popolni takoj podučiteljsko mesto definitivno ali tudi začasno, in proviz. podučitelji in podučitcljice lahko dobe osobno doklado 30 gld. na leto.
Prosilci in prosilke naj vložijo svoje redno opremljene prošnje z dokazom, da so avstrijski državljani, do_25. septembra t. 1. pri krajnem šolskem svetu v Z i t a 1 a h, pošta Rogatec.
Okr. šolski svet Rogatec, 31. avg. 189I-. 1—2	Predsednik: Scherer s. r.
st. 856.	Učiteljsko mesto.
Na trirazrednici v Cirkovcah se popolni učiteljsko mesto z prosto izbo in z dohodki IV. plačilnega razreda definitivno ali tudi začasno.
Prosilci za to mesto naj vložijo svoje redno opremljene prošnje z dokazom, da so avstrijski državljani potom predstojnega okrajn. šolskega sveta do 25. septembra t. 1. pri krajnem šolskem svetu v Cirkovcah, pošta Pragerhof.
Okr. šolski svet Ptuj, 29. avgusta 1891. 1—2	Predsednik: Scherer s. r.
jst.stso.	Učiteljsko mesto.
Na jednorazredni ljudski šoli v S t oper ca h se popolni učiteljsko mesto z prostim stanovanjem in z dohodki IV. plačilnega razreda definitivno ali tudi provizorično.
Prosilci za to mesto naj vložijo svoje redno opremljene prošnje z dokazom, da so avstrijski državljani, in da so zmožni v katoliškem veronauku poučevati, potom predstojnega okrajnega šolskega sveta do 25. septembra t. 1. pri krajnem šolskem svetu v S t o p e r c a h, pošta Rogatec.
Okr. šolski svet Ptuj, 30. avgusta 1891. 1—2	Predsednik: Scherer s. r.
Razpis učiteljskih služeb.
St. 561.
O. š. s.
V	tem okraju se s tem razpisuje:
1.	mesto popotovalnega učitelja za R!e k a-P o I j i ca;
2.	mesto učitelja-voditelja na jednorazrednici na
Livku;
3.	mesto nčitelja in podučitelja na četirazrednici v
Tolminu;
4.	mesto učitelja-voditelja na Bukovem;
5.	mesto učitelja-voditelja v Logu (Breth);
6.	mesto učitelja-voditelja na Libušnjem in
7.	mesto učiteljice ozir. podučiteljice pri sv. Luciji.
Dohodki vseh mest so določeni v deželnih postavah 10. marcija 1870 in 4. marcija 1879.
Popotovalni učitelj dobival bode 100 gld. odškodnine za poti (in postavne dohodke učitelja).
Prosilci naj vlože sem-le prošnje s postavnimi spričevali v 6 tednih po razglašenju tega razpisa v „OservatoreTriestino" po predpostavljenih oblastni,jah. C. kr. okr. šolski svet v Tominu, 19. avg. 1891. 1—2	Predsednik: Marenzi s. r.
Ad št. 3ii.
Mesto učiteljice ženskih ročnih del.
V	gornjegraškem šolskem okraji se začetkom zimskega polleta umešča mesto učitcljice ženskih ročnih del za ljudski šoli pri Sv. Frančišku in v Ljubnem (bivališče Ljubno) z letno nagrado 100 gld. proti dolžnosti na vsaki šoli po 5 ur na teden skozi 10 mesecev v letu poučevati.
Formalno vsposobljene prosilke naj vložijo svoje redno opremljene prošnje predpisanim potom do 20. septembra 1891. pri krajnem šolskem svetu v Ljubnem.
Znanje slovenskega jezika je pogoj. Okr. š. svet v Gornjemgradu, 20. avg. 1891. l_3	Predsednik: Wagner s. r.
Vsebina. I. Deželna učiteljska konferencija v Ljubljani. (I.) — II. Prirodopisni pouk v jednorazrednicah.
(XXIII.) (II. Schreiner in J. Kopriviiik.) — III. Šolstvo na češki deželni razstavi v Pragi. (Fl. Rožmarin.) — IV. Nekaj opazk k preosnovi »Začetnice". (Svit. Hauptmann,) — V. Pedagogiški razgled. (Rusko in Čuhonsko.) (I.) — VI. Društveni vestnik. — VII. Dopisi in druge vesti. — VIII. Raznoternosti. — IX. Natečaji.
Lastnik iu založnik: ,.Zaveza':
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. (Odgov. J. Otorepcc.)