04/91 LJubljana Slowenlija UDK 630*1/9 I ISSN 0017-2723 LETO 1993 • LETNIK 51 • ŠTEVILKA 4 Ljubljana, april 1993 VSEBINA - CONTENTS 177 Uvodnik 178 Maja Jurc Zdravstveno stanje in razvojna težnja mladja črnega bora (Pinus nigra Arn.) na slovenskem Krasu Health Condition and Developmental Tendency of the Austrian pine (Pinus nigra Arn.) Young Growth in the Slovenian Kras 191 Miran Hafner Tehnološki načrt - sestavni del gozdnogospodar- skega načrta Technologic Plan - a Constituent Part of a Forest Managing Plan 194 Tone Modic Pot do lastnika gozda 198 Miha Marenče Lov in lovstvo v Triglavskem narodnem parku : do kdaj še? 201 Marjan Zalokar Razvoj gozdnega gospodarjenja od konca 2. svetovne vojne do danes 207 Živan Veselič, Frenk Kovač, Jože Sterle, Peter Jež, Elizabeta Habič, Franc Perko Stališče GG Postojna do ,.Dilem nadaljnjega razvoja Gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji« 215 Stališča in odmevi 218 Strokovna srečanja Referati s posveta Izobrazba revirnega gozdarja (Po- stojna, 2. aprila 1993) 241 Aktualno 243 ln memoriam 245 Književnost 246 Janez Konečnik Gozdarska smučarska tekmovanja v zimi 1992/93 Naslovna stran: Edo Kozorog: Črni gaber SLOVENSKA STROKOVNA REVIJA ZA GOZDARSTVO SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin- predsednik ; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anko, dr. Franc Batič , dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, mag. Živan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief mag. Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Uredništvo in uprava Editors address SLO 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. ac. ZOlT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O lssues per year Polletna individualna naročnina 1 .000,00 SIT za dijake in študente 350,00 SIT Polletna naročnina za delovne organizacije 6.000,00 SIT Posamezna številka 300,00 SIT Letna naročnina za inozemstvo 40 USD Izhajanje revije podpirata Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za kmetijstvo, go- zdarstvo in prehrano. Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) je Ministrstvo za informiranje mne- nja, da je strokovna revija GOZDARSKI VESTNIK proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 61 102 Ljubljana • Dobili smo nov Zakon o gozdovih 26. maja 1993 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel nov Zakon o gozdovih. Vse obdobje oblikovanja in sprejemanja Zakona so se na različnih ravneh in tudi v javnosti vrstile številne razprave o njegovi vsebini. To je razumljivo, saj zakon obravnava zelo kompleksno področje - ravnanje z gozdovi, in je bilo potrebno ob njegovem oblikovanju določiti ne le naš odnos do gozda, ampak v marsičem do vse narave ter do tiste lastnine, ki ima javen pomen. Pravzaprav gre za uspeh Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, daje v danih družbenih razmerah, ko pot razvoja naše družbe v mnogih podrobnostih še ni povsem dorečena, Zakon o gozdovih sploh pripeljalo do sprejema. K temu je gotovo prispevalo dozorelo spoznanje vseh, ki jih Zakon o gozdovih najbolj zadeva, da bi bilo bolj škodljivo odlašati z njegovim sprejemom, kot pa sprejeti morda ne povsem dorečen zakon, ki bi ga v danih razmerah verjetno sploh težko povsem dorekli. Oo posameznih rešitev, ki so jih nakazovali osnutki in predlog Zakona, smo bili gozdarji precej različnega mnenja. Pri tem si smemo šteti v čast, da v pogledu temeljnih načel ravnanja z gozdom v gozdarskih vrstah ni bilo razhajanj. Različnega mnenja smo bili predvsem v pogledu optimalne oziroma sprejemljive prihodnje organiziranosti slovenskega gozdarstva. ln kakšna bi bila v najkrajšem (morda subjektivna) ocena novega Zakona o gozdovih ? 1. Zakon uveljavlja temeljna spoznanja sodobne gozdarske stroke v pogledu ravnanja z gozdovi in gozdnato krajino. 2. V pogledu konkretnega dela s slovenskimi (zasebnimi) gozdovi zakon omogoča veliko, zagotavlja pa (p!f!)malo. Ali pomeni pod drugo točko zapisana ocena hudo kritiko zakona in očitek slovenskemu gozdarstvu, da je bilo pripravljeno sprejeti zakon, ki pri delu z gozdovi zagotavlja (pre)malo? Lahko jo razumemo tudi tako, vendar zadeva ni preprosta. Zakon zagotavlja (pre)malo predvsem zato, ker ne zagotavlja izvedbe (priporočenih) del oziroma denarja za izvedbo teh del v zasebnih gozdovih. V danih političnih in finančnih razmerah kratkomalo ni bilo moč računati na to, da bi lahko z Zakonom o gozdovih dolgoročno zagotovili zadostna sredstva za vlaganja v gozdove. Spozna- nja o potrebnosti subvencij in namenskega sklada za vlaganje v zasebne gozdove v slovenskih političnih krogih zorijo počasi; prepočasi, da bi jih smeli čakati z zakonom. Urednik GozdV 51, 1993 177 GDK: 443:453:174.7 Pinus Nigra Arnold: (497.12*14) Zdravstveno stanje in razvojna težnja mladja črnega bora (Pinus nigra Arn.) na slovenskem Krasu Health Condition and Developmental Tendency of the Austrian pine (Pinus nigra Am.) Young Growth in the Slovenian Kras Maja JURC* Izvleček JURC, M.: Zdravstveno stanje in razvojna tež- nja mladja črnega bora (Pinus nigra Am.) na slovenskem Krasu. Gozdarski vestnik, št. 4/1993. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 14. Sestoji črnega bora na apnenčastem krasu Slovenije se ne pomlajujejo zadovoljivo. Uspešno pomlajevanje črnega bora med drugimi dejavniki preprečujejo bolezni na vzniku in mladju (Sphae- ropsis sapinea, Cyclaneusma niveum, Scirrhia pini, Fusarium oxysporum, Trichoderma lignorum, Altemaria sp.) in škodljivci (Rhyacionia buoliana, Hylobius abietis, Hylobius piceus, Otiorrhynchus cardiniger, Magdalis memnonia, Leucaspis leo- nardii, Leucaspis pusilla, Pityophthorus camio/i- cus). Pri povprečni 66,2% stopnji zasenčen ja matičnega nasada črnega bora smo ugotovili težnjo propadanja mladja črnega bora. Ključne besede : Pinus nigra, bolezni, škodljiv- ci, pomlajevanje. 1. UVOD 1. INTRODUCTION Pogozdovanje slovenskega Krasa, ki se je začelo sredi devetnajstega stoletja v okolici Trsta, danes obravnavamo kot us- pelo gozdarsko in družbeno akcijo. Vendar v uspelih kulturah črnega bora ugotavljamo odsotnost naravnega mladja ali njegovo nezadostnost. Da bi ugotovili, kateri dejav- niki vplivajo na pomlajevanje črnega bora pod zastorom matičnega nasada, smo opravili od leta 1985 do leta 1987 pod mentorstvom prof. dr. A. Martinčiča (VTOZD za biologijo BF) raziskavo Pomla- jevanje in kalitev črnega bora (Pinus nigra Am.) na slovenskem Krasu. • Mag. M. J., dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, SLO 178 GozdV51 , 1993 Synopsis Health Condition and Developmental Tendency of the Austrian pine (Pinus nigra Am.) Young Growth in the Slovenian Kras. Gozdarski vestnik, No. 4/1993. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 14. The regeneration of Austrian pine (Pinus nigra Am.) stands in the limestone karst of Slovenia is insufficient. Successful regeneration of Pinus ni- gra Arn. is, among other factors, inhibited by diseases in the sprout and young growth (Sphae- , ropsis sapinea, Cyclaneusma niveum, Scirrhia pini, Fusarium oxysporum, Trichoderma lignorum, Altemaria sp.) and pests (Rhyacionia buoliana, Hylobius abietis, Hylobius piceus, Otiorrhynchus cardiniger, Magdalis memnonia, Leucaspis leo- nardii, Leucaspis pusilla, Pityophthorus camioli- cus). With an average shelter rate of 66.2 % in the paren! plantation of Pinus nigra Arn. necrotic tendencies in Pinus nigra Arn. were established. Key words: Pinus nigra, diseases, pests, rege- neration. Na izbranih ploskvah v bližini Komna, ki so se razlikovale po uspešnosti pomlajeva- nja črnega bora, smo ugotavljali podnebne, rastiščne ter škodljive biotske in abiotske dejavnike in opravili poskuse kalitve nabra- nega semena. Ugotovili smo, da je uspešno pomlajeva- nje črnega bora odvisno od gostote sklepa krošenj (nasada, avtohtonega drevesnega rastja in grmovne plasti), pokrovnosti in vrstne sestave zeliščne plasti (Carex humi- lis Leyss., Brachypodium pinnatum IL.! P. Beauv.) , od prehranjevanja rumenogrle gozdne miši (Apodemus flavicollis /Melchior 1834) ter od bolezni in škodljivcev (Škulj 1988; Škulj, Kryštufek 1991 ). V prispevku obravnavamo le zdravstveno stanje vznika in mladja črnega bora ter razvojno težnjo mladja pod zastorom matič­ nega nasada. Zdravstveno stanje in razvojna težnja mladja črnega bora (Pinus nigra Am.) na slovenskem Krasu 2. MATERIAL IN METODE DELA 2. MATERIAL AND METHODS 2.1. Raziskovalni objekti 2.1. Sample areas Raziskave smo opravili na dveh objektih v k. o. Kobjeglava, revir Komen, GGE Kras. V vsakem objektu sta si v neposredni bližini dve raziskovalni ploskvi, ena z naravnim podmladkom črnega bora in druga brez njega - skupaj torej štiri ploskve, vsaka s površino 0,08 ha (40 x 20m). Nadmorska višina ploskev je med 315 in 366m, matična podlaga so temni bituminozni apnenci, na katerih se je razvila sprsteninasta rendzina s surovim humusom. Objekti so na rastišču črnega gabra in jesenske vilovine Seslerio autumnalis Ostryetum carpinifoliae Ht. & H.-ic 1950, porašča jih nasad črnega bora povprečne višine 18,93 m in povpreč­ nega prsnega premera 30,18 cm. število dreves črnega bora na ha je 506, lesna zaloga pa 320,31 m3/ha. Stopnja zasenče­ nja matičnega nasada je med 63,5% in 83,25 %, drevesne plasti avtohtonega rastja med 8,05% in 25,13 %, grmov ne plasti med 25,24% in 54,89 %, zeliščne plasti pa med 5 in 90%. Analizo mladja črnega bora in ugotavlja- nje zdravstvenega stanja smo opravili na ploskvah, kjer je mladje prisotno, zato se rezultati nanašajo na dve ploskvi v dveh objektih. Stopnja zasenčenja matičnega na- sada je na teh ploskvah med 63,5% in 68,87%, drevesne plasti avtohtonega rastja med 8,05% in 16,59 %, grmovne plasti med 25,24% in 26,88 %, zeliščne plasti pa med 48,16% in 65%. 2.2. Metode dela 2.2. Methods Mladje črnega bora smo na naših razi- skovalnih ploskvah analizirali od 21. 7. do 29. 7. 1985. Uporabili smo metodo linear- nega vzorčenja rastja (Gysel1966, Canfield 1941), ki temelji na neposrednih meritvah malih vzorcev. S sistematičnim vzorčenjem smo na poskus nih ploskvah, kjer se pojavlja mladje črnega bora (vzorčna enota - kva- drat 4 x /1 x 1 m/, stopnja izbora 4 m) zajeli 400m2 površine. Na tej površini smo na označenih (0,20 m2 velikih) ploskvah po- drobno kartirali vse mladje črnega bora (vzorec N = 1676). Posneli smo prostorske razporeditve mladja do 1 O cm natančno (te podatke smo uporabili pri iskanju odvisnosti pojavljanja mladja od nekaterih dejavnikov rastišča). Tako prostorsko določene osebke smo še natančno izmerili in ocenili. Pri vsakem osebku smo določili starost, višino, število živih in odmrlih vreten z vejami, dolžino zadnjega letnega višin- skega prirastka, ocenili smo zdravstveno stanje terminalnih in stranskih poganjkov oziroma celih rastlin, določili smo bolezni in škodljivce, ki povzročajo poškodbe, pri vsakem osebku posebej smo določili splo- šno kakovost in napake (deformiranost), popisali smo mehanske poškodbe terminal- nih in stranskih poganjkov, ki jih povzroča divjad. Določitev bolezni in škodljivcev na mladju črnega bora (vzorec N = 1676), ki smo ga nabrali 21. julija 1985, smo opravili v labo- ratoriju z mikroskopiranjem avgusta istega leta. Določitev bolezni na posušenem enolet- nem vzniku črnega bora z naših ploskev (vzorec N = 282) smo opravili julija 1986. leta z mikroskopiranjem (glive so oblikovale trase na posušenih sejankah, ki smo jih imeli navlažene 4 dni pri sobni temperaturi). 3. REZULTATI 3. RESULTS 3.1. Bolezni in škodljivci mladja črnega bora1 3.1. Diseas and Pests in Pinus nigra Arn. Young Growth Za mladje črnega bora na naših ploskvah so značilne naslednje bolezni in škod ljivci: - Sphaeropsis sapinea (Fr.) Dyko et Sutton (sin. Diplodia pinea !Desm./ Kickx) Gliva je zajedavska in povzroča sušico najmlajših borovih poganjkov in je poseben 1 Za določitev škodljivcev se zahvaljujemo prof. dr. J. Titovšku (Oddelek za gozdarstvo BF) in prof. S. Brelihu (Prirodoslovni muzej Slovenije). Gozd V 51, 1993 179 Zdravstveno stanje in razvojna težnja mladja črnega bora (Pinus nigra Am.) na slovenskem Krasu problem v kulturah črnega bora (Karadžič 1987: 90-95). Gliva okuži predvsem iglice in tkivo mladih poganjkov (slika 1 ). Ti se posušijo, še preden se popolnoma razvijejo (že do sredine junija). Pri močnejši okužbi lahko vsi poganjki takratne vegetacije od- mrejo. Škoda, ki jo povzroča Sphaeropsis sapinea, je še posebej opazna v kulturah, ki so starejše od 20 let, po začetku seme- nitve drevja. To pojasnjujejo z dejstvom, da se številni piknidiji glive oblikujejo na luskah storžev, kar močno poveča infekcijske zmožnosti glive (slika 2). Posledica okužbe starejših vej in vrhov je sušenje posameznih vej v krošnji ali sušenje vrhov krošenj. Vsakoletne okužbe novih vršičkov mladja povzročajo redukcijo asimilacijskih orga- nov, fiziološko oslabitev in tudi sušenje mladja. Okuženi in odmrli vršički so bili najštevilnejši pri borih, ki so bili stari 4-7 let (slika 3). V celoti je vzorec okužen 2,39-odstotno (preglednica 1). Ugotavljamo, da so vsako- letne okužbe eden izmed vzrokov za propa- danje mladja črnega bora. - Cyclaneusma niveum (Pers. ex Fr.) DiCosmo (sin. Naemacyclus niveus /Pers. ex Fr./ Fuckel ex Sacc.) Je najpogostejša gliva v iglicah, ki so starejše od dveh let in v opadu (slika 4). Glivo prištevajo med gniloživke ali slabe zajedavke iglic črnega bora (Karadžič 1987: 90). - Scirrhia pini Funk et Parker (Dothi- stroma pini Hulbary) Na okuženih iglicah, ki so bile še pritrjene na vejice, smo našli le nespolno obliko glive (Dothistroma pim). Poškodbe iglic zaradi okužbe s to glivo so bile redke, nekroze so bile omejene predvsem na vrhove iglic (slika 5). Vzorec je okužen 6,44-odstotno (preglednica 2). - Rhyacionia buoliana Den. & Schiff. (sin. Evetria buoliana Schiff.) - borov zavijač Borov zavijač spada v skupino najpo- membnejših škodljivcev borovih kultur (slika 6) . Najpogosteje se pojavlja v mladih, 6-12 let starih kulturah (Schwenke 1978: 109-125). V enoletnem razvojnem ciklu gosenice borovega zavijača jeseni poško- dujejo popke, spomladi pa mlade poganjke borovega mladja. V jesenskem času gose- nice v bazo popka izvrtajo luknje, da priteče smola, v kateri gosenice prezimijo. Spo- mladi se gosenice začnejo intenzivno pre- hranjevati. Posledice napada borovega za- vijača so trajno deformirana debla (» lira«, ••bajonet«), ki so tehnično manjvredna. Kalamitete tega škodljivca so posebej pogoste v borovih nasadih na suhih in Preglednica 1 : Razširjenost Sphaeropsis sapinea v eno- do desetletnem mladju črnega bora, Kobjeglava, 1985 Table 1: The Occurence of Sphaeropsis sapinea in One to Ten Year Shoots of Pinus nigra Am., Kobjeglava, 1985 Leto Nepoškod. term. Poškod. term. Poškod. str. Poškod. term. Skupaj poganjki poganjki poganjki in str. pog. Year Undamaged term. Damaged term. Damaged lat. Damaged term. Total shoots shoots shoots and lat. shoots 1 248 (100,00 %) 248 2 496 (99,80 %) (0,20 %) 497 3 277 (99,64%) 1 (0,36%) 278 4 149 (96,75 %) 5 (3,25%) 154 5 114 (93,44%) 3 (2,46 %) 2 (1,64 %) 3 (2,46 %) 122 6 122 (94,57%) 4 (3,10%) 3 (2,33 %) 129 7 85 (92,39%) 5 (5,43 %) 1 (1 ,09 %) 1 (1 ,09 %) 92 8 80 (95,24%) 2 (2,38 %) 1 (1 ,19 %) 1 (1 ,19 %) 84 9 46 (88,46%) 2 (3,85 %) 2 (3,85 %) 2 (3,85 %) 52 10 18 (90,00%) 2 (10,00 %) 20 Skupaj 1636 (97,61 %) 22 (1,31 %) 8 (0,48 %) 10 (0,60%) 1676 Total 180 Gozd V 51 , 1993 ;~ Zdravstveno stanje in razvojna težnja mladja črnega bora (Pinus nigra Arn.) na slovenskem Krasu revnih tleh ter na osončenih in vetru izpo- stavljenih rastiščih. Poškodbe, ki jih povzroča borov zavijač, se na naših ploskvah pojavljajo predvsem na terminalnih poganjkih, najmočneje pri mladju, ki je staro E>-9 let. Borov zavijač je povzročil deformiranost poganjkov na 9,31 % mladja črnega bora (preglednica 3). Poškodbe, ki jih povzroča borov zavijač, fiziološko slabijo mladje in povzročajo nastanek tehnično neuporabne deblovine. - Hy/obius abietis L., Hylobius piceus Deg} - Hylobius abietis L. - veliki rjavi ril- čkar (Živojinovic 1968: 312-316). Veliki rjavi rilčkar je primarni škodljivec borovih in smrekovih nasadov. V eno ali dvoletnem razvojnem ciklu hrošč: a) uporabi za odlaganje jajčec bolehna debla iglavcev in korenine svežih panjev, v 2 Vrsti smo določili po zunanjih, specifičnih poškodbah mladja črnega bora. Preglednica 2: Razširjenost drugih bolezni (Cyclaneusma .niveum, Scirrhia pim) v eno~ do desetletnem mladju črnega bora, Kobjeglava, 1985 Table 2: The Occurence of Other Diseases (Cyclaneusma niveum, Scirrhia pini) in One to Ten Year Shoots of Pinus nigra Am., Kobjeglava, 1985 Leto Nepoškod. term. Poškod. term. Poškod. str. Poškod. term. Skupaj poganjki poganjki poganjki in str. pog. Year Undamaged term. Damaged term. Damagedlat. Damaged term. Total shoots shoots shoots and lat. shoots 1 248 (100,00%) 248 2 496 (99,80%) 1 (0,20%) 497 3 270 (97,12%) 5 (1,80%) (0,36%) 2 (0,72%) 278 4 150 (97,40%) 3 (1,95%) 1 (0,65%) 154 5 105 (86,06%) 7 (5,74%) 3 (2,46%) 7 (5,74%) 122 6 108 (83,72%) 3 (2,33%) 13 (10,08%) 5 (3,87%) 129 7 76 (82,61 %) 5 (5,43%) 8 (8,69%) 3 (3,26%) 92 8 61 (72,62%) 10 (11,90%) 11 (13,09%) 2 (2,38%) 84 9 41 (78,85%) 9 (17,31 %) 2 (3,85%) 52 10 13 (65,00%) (5,00%) 6 (30,00%) 20 Skupaj 1568 (93,56%) 35 (2,09%) 51 (3,04%) 22 (1,31 %) 1676 Total Preglednica 3: Razširjenost Rhyacionia buoliana v eno- do desetletnem mladju črnega bora, Kobjeglava, 1985 Table 3: The Occurence of Rhyacionia buoliana in One to Ten Year Shoots of Pinus nigra Am., Kobjeglava, 1985 Leto Nepoškod. term. Poškod. term. Poškod. str. Poškod. term. Skupaj poganjki poganjki poganjki in str. pog. Year Undamaged term. Damaged term. Damaged lat. Damaged term. Total shoots shoots shoots and lat. shoots 1 248 (100,00%) 248 2 494 (99,40%) 2 (0,41 %) (0,20%) 497 3 278 (100,00%) 278 4 149 (96,75%) 4 (2,60%) 1 (0,65%) 154 5 109 (89,34%) 8 (6,56%) 2 .• (1,64%) 3 (2,46%) 122 6 101 (78,29%) 18 (13,95%) 7 (5,43%) 3 (2,33%) 129 7 58 (63,04%) 21 (22,83%) 6 (6,52%) 7 (7,61%) 92 8 48 (57, 14 %) 15 (17,86%) 17 (20,24%) 4 (4,76%) 84 9 24 (46,15%) 15 (28,85%) 7 (13,46%) 6 (11,54%) 52 10 9 (45,00%) 2 (10,00%) 6 (30,00%) 3 (15,00%) 20 Skupaj 1518 (90,58%) 85 (5,07%) 46 (2,74%) 27 (1 ,61 %) 1676 Total GozdV 51, 1993 181 Zdravstveno stanje in razvojna težnja mladja črnega bora (Pinus nigra Arn.) na slovenskem Krasu katerih hroščeve ličinke prezimijo na koncu hodnikov; b) pri dopolnilnem prehranjevanju spol- no nezreli, pri regeneracijskem pa do šest let stari odrasli hrešči uničujejo tri- do šes- tletna mladje iglavcev ter do dvajset let stare borovce in smreko. . Na tri- do šestletnem mladju mfadi rilč­ karji v skorjo vgrizejo lijakaste vdolbine, ki segajo do kambija, na starejših rastlinah odrasli hrešči grizejo skorjo mladih poganj- kov in iglice na končnih poganjkih . Najpogo- steje napadajo pravkar zasajene borove in smrekove sadike. Intenzivno prehranjevanje tega škod- ljivca je lahko vzrok sušenja mladih pa tudi propadanja starejših kultur. Dokončni pro- pad drevja je pogosto posledica fiziološke oslabitve dreves in napada sekundarnih škodljivcev. - Hylobius piceus Deg. - mali rjavi rilčkar Ima podobno bionomijo kot Hylobius abietis L. , le da bolj pogosto naseljuje bolehna drevesa, škode na mladju so za- radi njega navadno manjše. Ugotavljamo, da se poškodbe, ki sta jih povzročili ti dve vrsti na naših ploskvah, pojavljajo hkrati na terminalnih in stranskih poganjkih (0,36%), skupna poškodovanost je bila 0,48% (preglednica 4). Kljub dejstvu, da je v našem vzorcu le 0,48% tovrstnih poškodb, ugotavljamo, da bi ti škodljivci v primeru prenamožitve lahko ogrozi li pomla- ditev črnega bora. Slika 1, 2. Sphaeropsis sapinea oblikuje piknidije na iglicah ali na krovnih luskah storžev črnega bora Figure 1., 2. Fruiting bodies (pycnidia) of Sphaeropsis sapinea on Austrian pine needles and on sea/es of Austrian pine seed cone 182 GozdV51, 1993 Zdravstveno stanje in razvojna težnja mladja črnega bora (Pinus nigra Arn.) na slovenskem Krasu - Otiorrhynchus cardiniger (Host, 1789) ( Kovačevič 1971 : 24-25), Magda- lis memnonia (Gyllenhal, 1837) (Schwenke 1974: 312). Ugotavljamo, da se poškodbe, ki jih na naših ploskvah povzročata ti dve vrsti , po- javljata predvsem na stranskih poganjkih (1 ,55%), skupna poškodovanost je bila 2,15% (preglednica 5). - Leucaspis leonardii Cock., Leuca- spis pusilla Loew Kaparji se pogosto pojavljajo v velikem Preglednica 4: Razširjenost Hy lobius abietis in Hylobius piceus v eno- do desetletnem mladju črnega bora, Kobjeglava 1985 Table 4: The Occurence of Hylobius abietis and Hylobius piceus in One to Ten Year Shoots of Pinus nigra Am., Kobjeglava, 1985 Leto Nepoškod. term. Poškod. term. Poškod. str. Poškod. term. Skupaj poganjki poganjki poganjki in str. pog. Year Undamaged term. Damaged term. Damaged lat. Damaged term. Total shoots shoots shoots and lat. shoots 1 248 (100,00 %) 248 2 497 (100,00 %) 497 3 278 (100,00 %) 278 4 154 (100,00 %) 154 5 120 (98,36 %) (0,82 %) (0,82%) 122 6 129 (100,00 %) 129 7 90 (97,83%) 2 (2, 17%) 92 8 83 (98,81 %) (1,19 %) 84 9 50 (96,15 %) 2 (3,85%) 52 10 19 (95,00%) 1 (5,00%) 20 Skupaj 1668 (99,52%) (0,06%) (0,06%) 6 (0,36 %) 1676 Total Slika 3. Gliva Sphaeropsis sapinea povzroča sušico najmlajših borovih poganjkov Figure 3. New shoots of Austrian pine kil/ed by Sphaeropsis sapinea GozdV 51, 1993 183 Zdravstveno stanje in razvojna težnja mladja črnega bora (Pinus nigra Am.) na slovenskem Krasu številu in takrat postanejo škodljivi (slika 7). Močno napadene iglice porumenijo in pred- časno odpadejo. Posledica močnega na- pada je tudi odmiranje mladih vej. Leucaspis pusilla Loew je oligofag na vrstah bora. Na napadenih drevesih iglice porumenijo in odpadejo. Taka drevesa so bolj izpostavljena napadom podlubnikov (Schwenke 1972: 442-445). Poškodbe, ki sta jih povzročili ti dve vrsti na naših ploskvah, se pojavljajo predvsem na centralnih poganjkih 3-5 let starega \ mladja (9,55%). Skupna poškodovanost mladja je bila dokaj velika - 11 ,89% (pre- glednica 6). To je lahko tudi eden izmed vzrokov za fiziološko oslabitev in propad mladja črnega bora. - Pityophthorus carniolicus Wichm. V dostopni literaturi (Schwenke 1974: 312) nismo zasledili bionomske označitve vrste. Prvotno so vrsto imeli za slovenski endemit, kasneje so jo odkrili še v Istri, Avstriji in ČSSR. Je sekundarni škodljivec, Preglednica 5: Razširjenost ot(iorhynchus cardiniger in Mag da lis memnonia v eno- do desetlet- nem mladju črnega bora, Kobjeglava, 1985 Table 5: The Occurence of Otiorrhynchus cardinger and Magdalis memnonia in One to Ten Year Shoots of Pinus nigra Am., Kobjeglava, 1985 Leto Nepoškod. term. Poškod. term. Poškod. str. Poškod. term. Skupaj poganjki poganjki poganjki in str. pog. Year Undamaged term. Damaged term. Damaged lat. Damaged term. Total. shoots shoots shoots and lat. shoots 1 248 (100,00%) 248 2 497 (100,00%) 497 3 278 (100,00%) 278 4 153 (99,35%) (0,65%) 154 5 119 (97,54%) (0,82%) 2 (1,64%) 122 6 121 (93,80%) 7 (5,43%) 1 (0,77%) 129 7 86 (93,48 %) 5 (5,43%) 1 (1,09%) 92 8 73 (86,90%) 2 (2,38%) 6 (7,14%) 3 (3,58%) 84 9 50 (96,16 %) 1 (1,92 %) 1 (1,92%) 52 10 15 (75,00 %) 5 (25,00%) 20 Skupaj 1640 (97,85%) 4 (0,24%) 26 (1,55%) 6 (0,36%) 1676 Total Preglednica 6: Razširjenost Leucaspis leonardii in Leucaspis pusilla v eno- do desetletnem mladju črnega bora, Kobjeglava, 1985 Table 6: The Occurence of Leucaspis leonardii and Leucaspis pusi/la in One to Ten Year Shoots of Pinus nigra Am., Kobjeglava, 1985 Leto Nepoškod. term. Poškod. term. Poškod. str. Poškod. term. Skupaj poganjki poganjki poganjki in str. pog. Year Undamaged term. Damaged term. Damaged lat. Damaged term. Tota l shoots shoots shoots and lat. shoots 1 248 (100,00%) 248 2 450 (90,54%) 45 (9,05%) 2 (0,40%) 497 3 220 (79,14%) 54 (19,42%) 2 (0,72 %) 2 (0,72%) 278 4 129 (83,77%) 22 04,28%) 1 (0,65%) 2 (1,30%) 154 5 101 (82,79%) 14 (11,47%) 6 (4,92 %) 1 (0,82%) 122 6 103 (79,84%) 12 (9,30%) 11 (8,53%) 3 (2,32 %) 129 7 74 (80,44%) 10 (10,87 %) 8 (8,69%) 92 8 81 (96,43%) 2 (2,38 %) 1 (1,20%) 84 9 51 (98,08%) 1 (1,92%) 52 10 20 (100,00%) 20 Skupaj 1477 (88,13%) 160 (9,55%) 29 (1,73%) 10 (0,60%) 1676 Total 184 GozdV 51 , 1993 Zdravstveno stanje in razvojna težnja mladja črnega bora (Pinus nigra Am.) na slovenskem Krasu njegov razvoj poteka v najtanjših vejicah črnega in rdečega bora. V gospodarskem pomenu ni zanimiv. Pri našem vzorcu mladja črnega bora smo na stranskih poganjkih ugotovili največ poškodb zaradi tega škodljivca {2,03 %), skupna poškodovanost je 4,42% (pregled- nica 7). 3.2. Bolezni vznika črnega bora 3.2. Diseases of the (One-Year) Sprout of Pinus nigra Arn. Terenski pregled enoletnega vznika črnega bora pri naših ploskvah (1. 1986) je pokazal, da je bilo v povprečju 80--<33% posušenega. Kot povzročiteljice sušenja smo ugotovili naslednje glive: 1. Sphaeropsis sapinea (Fr.) Dyko et Sultan (sin. Diplodia pinea /Desm.l Kickx), 2. Fusarium oxysporum Sch/. f. sp. pini (Hartig) Snyder et Hansen, 3. Trichoderma /ignorum (Tode et Fr.) Harz (spolni stadij Hypocrea rufa /Pers./ Fr.); 4. Alternaria sp., 5. na nekaterih sajankah smo ugotovili samo belo podgobje, ki ni oblikovalo trosov. Glivi Sphaeropsis sapinea in Fusarium oxysporum povzročala propadanje vznika črnega bora (Ellis & Ellis 1986: 177, Booth 1971: 132). Trichoderma /ignorum in Alter- naria sp. sta gniloživki, ki se lahko razvijeta le v odmrlem rastlinskem materialu (Ellis & Ellis 1986: 65; 467). Sphaeropsis sapinea in Fusarim oxyspo- rum sta se pojavili na 78,72 %, Trichoderma Preglednica 7: Razširjenost Pityophthorus carnio/icus v eno- do desetletnem mladju črnega bora, Kobjeglava, 1985 ' Table 7: The Occurence of Pityophthorus carnio/icus in One to Ten Year Shoots of Pinus nigra Am., Kobjeglava 1985 Leto Nepoškod. term. Poškod. term. Poškod. str. Poškod. term. Skupaj poganjki poganjki poganjki in str. pog. Year Undamaged term. Damaged term. Damaged lat. Damaged term. Total shoots shoots shoots and lat. shoots 1 248 (100,00%) 248 2 495 (99,60%) 2 (0,40%) 497 3 275 (98,92%) 2 (0,72%) (0,36%) 278 4 150 (97,40%) 4 (2,60%) 154 5 114. (93,44%) 4 (3,28%) 1 (0,82%) 3 (2,46%) 122 6 119 (92,26%) 2 (1,55%) 3 (2,33%) 5 (3,86%) 129 7 79 (85,88%) 6 (6,52%) 5 (5,43%) 2 (2,17%) 92 8 69 (82,15%) 2 (2,38%) 11 (13,09%) 2 (2,38%) 84 9 40 (76,91 %) 1 (1,92%) 9 (17,31 %) 2 (3,86%) 52 10 13 (65,00%) 1 (5,00%) 5 (25,00%) 1 (5,00%) 20 Skupaj 1602 (95,58%) 24 (1,43%) 34 (2,03%) 16 (0,95%) 1676 Total Preglednica 8: Razširjenost bolezni na posušenem (enoletnem) vzniku črnega bora, Kobjeglava, 1986 Table 8: The Occurence of Diseases of Withered (One-year) Sprout, Kobjeglava, 1986 Vrste Ploskev 1 Ploskev 2 Ploskev4 Skupaj Speci es Area 1 Area2 Area4 Total Sphaeropsis sapinea 70 (78,65%) 55 (64,70 %) 79 (73,15%) 204 (72,34%) Fusarium oxysporum 9 (10,59%) 9 (8,33%) 18 (6,38%) Trichoderma lignorum 1 (1,12%) 1 (0,35%) Altemaria sp. 6 (6,74%) 13 (15,29%) 11 (10,18%) 30 (10,74%) Podgobje brez trosov 12 (13,48%) 8 (9,41 %) 9 (8,33%) 29 (10,28%) Skupaj 89 (31,56%) 85 (30,14%) 108 (38,33%) 282 (100 %) Total GozdV 51, 1993 185 Zdravstveno stanje in razvojna težnja mladja črnega bora (Pinus nigra Am.) na slovenskem Krasu lignorum in Alternaria sp. pa na 11,09% analiziranega vzorca posušenega enolet- nega vznika črnega bora (preglednica 8). 4. RAZVOJNA TEŽNJA MLADJA ČRNEGA BORA 4. DEVELOPMENTAL TENDENCY OF Pinus nigra Am. YOUNG GROWTH Pri določanju razvojne težnje mladja na naših raziskovalnih ploskvah (vzorec N 1676) smo za osnovo izbrali vitalnost. Odločili smo se za naslednja merila: - splošni videz krošnje (razvitost kroš- nje - rast v višino, število vreten z vejami in brez njih, dolžina in videz terminalnih in stranskih poganjkov, barva krošnje) - zdravstveno stanje - poškodbe zaradi biotskih in abiotskih dejavnikov. Na podlagi teh meril smo razdelili osebke Slika 4. Gliva Cyclaneusma niveum oblikuje tro- sišča na odpadlih iglicah črnega bora Figure 4. Austrian pine needles infected by Cyclaneusma niveum (po letih starosti) v štiri kategorije: posuše- ni, zaostali, v stagniranju, v napredovanju (preglednica 9). Razvojna težna osebkov v sestoju pri- kaže perspektivo razvoja posameznih osebkov in celotnega sestaja. Ugotavljamo, da je med mladjem največ odmrlega tiste- ga, ki je staro dva, tri in štiri leta (vsega posušenega mladje je bilo 1,60%). Stag- nira predvsem starejše - sedem, osem, devet in deset let staro mladje (skupaj 29,65% mladja). Napreduje najmlajše mla- dje (eno-, dvo-, tri- in štiriletno) - 53,40 % vsega mladja. Vse kategorije mladja črnega bora izpri- čujejo težnjo po hitrem propadanju (grafi- kon 1). 5. UGOTOVITVE IN RAZPRAVA 5. STATEMENTS AND DISCUSSION Na mladju črnega bora (vzorec N = Slika 5. Rdeče rjava progavost borovih iglic (Scir- rhia pini) povzroča nekroze na iglicah črnega bora Figure 5. Necroses on Austrian pine needles caused by Scirrhia pini Zdravstveno stanje in razvojna težnja mladja črnega bora (Pinus nigra Arn.) na slovenskem Krasu 1676) smo ugotovili prisotnost škodljivcev in bolezni ter ocenili , kakšen je njihov vpliv na razvoj mladja. Od škodljivcev se pojav- ljajo : Rhyacionia buoliana Den. et Schiff. (uničil je poganjke na 9,31% mladja); Leu- caspis /eonardii Cook. in Leucaspis pusilla Preglednica 9 : Prikaz razvojne težnje mladja črnega bora, Kobjeglava, 1986 Table 9: Developmental Tendencies of Pinus nigra Am. Young Growth, Kobjeglava, 1986 Leto Posušeno Zaostalo Mladje v stag. Napredujoče Skupaj mladje mladje mladje Years Withered Degenerating Stagnating Flourishing Total seedling seedling seedling seedling 1 24 {9,68 %) 1 (0,40 %) 223 (89,92 %) 248 2 38 (7,65 %) 7 (1,40 %) 81 {16,30%) 371 (74,65 %) 497 3 52 {18,71 %) 30 (10,79%) 80 (28,78 %) 11 6 {41,73 %) 278 4 27 (17,53 %) 6 (3,90 %) 58 (37,66 %) 63 (40,91 %) 154 5 27 (22,13%) 12 (9,84 %) 62 (50,82 %) 21 (17,21 %) 122 6 26 (20,16 %) 10 (7,75%) 62 {48,06 %) 31 (24,03 %) 129 7 12 (13,04 %) 6 (6,52 %) 52 (56,52 %) 22 (23,91 %) 92 8 5 (5,95 %) 2 (2,38%) 53 (63,10 %) 24 {28,57 %) 84 9 35 (67,31 %) 17 (32,69 %) 52 10 13 (65,00 %) 7 (35,00 %) 20 Skupaj 211 12,60%) 73 (4,35%) Total 497 (29,65 %) 895 (53,40%) 1676 Slika 6. Gosenice borovega zavijača (Rhyacionia Slika 7. Kaparji (Leucaspis sp.) se pogosto pojav- buoliana) jeseni poškodujejo popke, spomladi pa ljajo v velikem številu na iglicah črnega bora in mlade poganjke borovega mladja takrat postanejo nevarni (vse fotografije D. Jurc). Figure 6. ln autumn caterpillars of Rhyacionia Figure 7. Leucaspis sp. are frequently and in buo/iana ruins the buds, in spring they damage great number inhabiting the needles of Austrian shoots of young growth of Austrian pine pine and in such cases they become dangerous (all fotos D. JURC) Zdravstveno stanje in razvojna težnja mladja črnega bora (Pinus nigra Am.) na slovenskem Krasu Loew (pojavljata se na 11 ,89 % mladja); Hylobius abietis L. in Hylobius piceus Deg. (poškodujeta 0,48 % mladja) ; Otiorrhyn- chus cardiniger (Host) in Magdalis memno- nia (Gyllenhal) (povzročala poškodovanost 2,15 % mladja); Pityophthorus carniolicus Wichm. (povzroča poškodbe 4,42 % naj- tanjših vej podmladka); skupaj škod ljivci povzročajo poškodbe na 28,32% mladja črnega bora. Od bolezni so prisotne: Spaeropsis sapi- nea (Fr.) Dyko et Sutton (poškoduje 2,39 % mladih poganjkov); ostale bolezni poškodu- jejo 6,44 % mladja ( Schirrhia pini Funk et Parker, Cyclaneusma niveum /Pers. ex Fr./ DiCosmo), skupaj 8,83% mladja. Ugotavljamo, da je poškodovanost mla- dja, ki jo povzročajo škodljivci in bolezni skupaf (37,06 %), pomemben omejevalni dejavnik pojavljanja in razvoja črnega bora. V prvem letu po nasemenitvi je propadlo povprečno 85% vznika (na posameznih površinskih enotah se to števi lo giblje od 72,5 do 97,5 %. Na poškodovanem enolet- nem vzniku črnega bora (vzorec N = 282) se pojavljajo glive Sphaeropsis sapinea (Fr.) Dyko et Sutton (na 72,34% vznika); Fusarium oxysporum Schl. f. sp. pini (Har- tig) Snyder et Hansen (na 6,38 % vznika); Alternaria sp. (na 1 O, 7 4 % vznika) in Tri- choderma lignorum (Tode ex Fr.) Harz (na 0,35 % vznika). Prvi dve navedeni glivi sta patogeni in zato pomembni redukcijski de- javnici pomlajevanja. Na podlagi splošnega videza mladik črnega bora (razvitost krošnje, rast v višino, število vreten z vejami in brez njih, dolžina in videz centralnih in stranskih poganjkov, Grafikon 1 : Razvojna težnja mladja črnega bora, Kobjeglava, 1985 Graph 1: Developmental Tendencies of Pinus nigra Am., Young Growth, Kobjeglava, 1985. 1000 .-----------------------------------------------, ~~~ . 100 t ,--~---------------- . 10 ~-------~ 1 -:-----+----,_--~r----+----,_--~r----r----+----1 188 GozdV51 , 1993 2 3 4 --c-- zaostal pomladek degenerating seedling 5 6 starost (v letih) age (years) 8 . 9 --·-- trend wmladka v stagnaciji trend of stsg. seedlings - - 1~en'),Pof~~~~~:»JJ;,eymladka - :- napredujoč pomladek nourishing seedlings -- -- pomladek v stagnaciji stagnating seedlings - -- ~~~~ ~,a,r;~,d~~~~~ pomlad ka 10 Zdravstveno stanje in razvojna težnja mladja črnega bora (Pinus nigra Arn.) na slovenskem Krasu barva krošnje), zdravstvenega stanja in poškodb zaradi biotskih in abiotskih dejav- nikov, smo ugotovili razvojno težnjo vznika. Najmlajši vznik (dve- do štiriletni) napreduje - skupaj 53,40% vznika, stagnira starejši vznik - skupaj 29,65 %, posušenega je največ dve- do štiriletnega vznika - 12,50%) Splošna težnja vznika je hitro propadanje. Naše ugotovitve (visoka, 37,06% poško- dovanost mladja, v povprečju 85% propad- lega vznika in tendenca hitrega propadanja mladja črnega bora) kažejo na neperspek- tivnost mladja črnega bora pod zastorom matičnega nasada (pri povprečni 66% zasl- rtasti). Črni bor je tukaj že opravil pionirsko vlogo izboljšanja rastiščnih razmer. Kot iz- razito pionirska in heliofilna vrsta ne pre- nese konkurence av1ohtonih drevesnih vrst kot so črni gaber, mali jesen in puhasti hrast. Problem nepomlajevanja črnega bora na Krasu moramo obravnavati širše, v okviru zgodovine črnega bora na Krasu. Pri po- novnem ozelenjevanju Krasa je črni bor odigral pomembno vlogo pionirja, ki je na velikih površinah pospešil razvoj vegetacije od degradiranih kamenišč in travišč do pionirskega stadija gozdnih združb. V stole- tju in pol širjenja se je njegov pomen spremenil -postal je pomembna gospodar- ska vrsta in simbol, brez katerega Kras ne bi bil Kras. Zgodba črnega bora na Krasu se odvija po scenariju, ki ga določajo zakonitosti ekologije in gozdne fitopatolog ije. V začetku majhne in raztresene površine z alohtono drevesne vrsto so se spremenile v velike, strnjene površine sestojev v vseh razvojnih fazah; bujna in agresivna naravna vegeta- cija je konkurent črnemu boru za hrano in vlago v tleh. Dovolj časa je preteklo za naselitev in razširitev celega spektra mi- kroorganizmov in škodljivcev, ki so pove- zani s črnim barom, so odvisni od njega in živijo od njega. Ti, v povezavi z nenaravnim rastiščem in pojavom neugodnih klimatskih dejavnikov, določajo usodo sestoj ev črnega bora. Kljub željam in naporom kraševcev za ohranitev in širitev ekonomsko pomembnih sestojev crnega bora, lahko predvidevamo, da bo črni bor ostal le kot pionir na najslab- ših rastiščih oziroma da se bo še naprej širil na opuščene travnike. Na bogatejših tleh pa ga bo izpodrinila naravna vegetaci- ja. Spreminjanje tega procesa z nasilno ohranitvijo črnega bora bi zahtevalo nera- zumno velika sredstva, predstavjalo pa bi tudi nasilje nad naravo. SUMMARY The afforestation of the Slovenian Karst, which began in the middle of the 19th century in the vicinity of Trieste, is nowadays considered a successful forestry and social action. Yet in the stands where the afforestation of Austrian pine (Pinus nigra Am.) was successful it was establis- hed that there was either complete absence or insufficiency of natural regeneration. The natural regeneration of Austrian pine under the shelter of a mature plantation is the subject of the present research. The research was carried out in two Jocations, in the Kobjeglava cadastral community, district Komen, the Kras forest managing unit. ln the vicinity of each location there were two sample areas, the first one with natural young growth, the second one without it; in other words, there were four sample areas located between 315 in 366 meters above the sea level. Their area totaled 0,80 ha (40 m x 20m). The basic rock was bitumi- nous limestone, on which rendzina together with raw humus had developed. The locations were situated in the area of littoral coppice forest of Seslerio autumnalis-Ostryetum carpinifoliae Ht. et H. - in 1950 they were covered with the plantations of Austrian pine. The average height of Austrian pine was 18.93 m, the average breast- height diameter was 30.18cm. The number of trees per hectare was 506.25. The growing stock was 320.31 m3/ha. The degree of crown coverage of a mature plantation was between 63.5% and 83.25%. The degree of tree layer coverage of autochthonous growth was between 8.05% and 25.13%. The degree of shrub layer coverage was between 25.24% and 54.89%. The degree of herbal layer coverage was between 5% and 90%. This article only presents the research in two research plats with natural regeneration. Pests and diseases of the young growth of Austrian pine (N = 1676) were established and their in- fluence on the development of young growth was estimated. Among pests the following were established: Rhyacionia buoliana Den. et Schiff. (it destoyed the shoots on 9.31% of the young growth); leucaspis leonardii Cock. and Leucaspis pustilla loew (they emerged in 11.89% in the young growth); Hylobius abietis L. and Hylobius piceus GozdV 51, 1993 189 Zdravstveno stanje in razvojna težnja mladja črnega bora (Pinus nigra Am.) na slovenskem Krasu Deg. (0.48% of the young growth were damaged by them); Otiorrhynchus card in iger (Host) and Magdalis memnonia (Gyllenhal) (causing damage in 2.15% of the young growth); Pityophthorus carniolicus Wichm. (causing damage in 4.42 % of the thinnest branches of the young growth). ln general, pest caused damage in 28.23% of the young growth of Austrian pine (Pinus nigra Am.). As to diseases, the following were established: Sphaeropsis sapinea (Fr.) Dyko et Sutton (it destroyed 2.39% of shoots) ; 6.44% of the young growth were damaged by other diseases (Scirrhia pini Funk et Parker, Cyclaneusma niveum /Pers. ex Fr./ DiCosmo). Generally, 8.83% of the young growth were damaged by diseases. The damage in the young growth causes by pests and diseases (total 37.06 %) represented an important li miting factor in the appearance and development of Austrian pine. On the· average, 85 % of seedling were ruined (from 72.5% to 97.5 % in different subplots) only a year after germination. Fungi that caused necro- sis of one-year seedling of Austrian pine (N = 282) were established. Sphaeropsis sapinea (Fr.) Dyko et Sutton emerged in 72.34% of seedlings, Fusarium oxysporum Schl. f. sp. pini (Hartig) Snyder et Hansen emerged in 6.38% of seed- lings, Alternaria sp. emerged in 10.74%) of seed- lings and Trichoderma lignorum (Tode ex Fr.) Harz in 0.35 % of seedlings. The first two fungi mentioned were the most pathogenic and they represented an important limiting factor of regene- ration. On the basis of general appearance of the young growth of Austrian pine (crown develop- ment, the growth in height, the number of spindles with branches and without them, the length and appearance of central and lateral shoots, the colour of crowns), the health condition of trees, the damage caused by biotic and abiotic factors, the developmental trend was established. The youngest seedlings (from two to four-year old) progressed (53.4%), the seedlings from five to ten years stagnated (29.65 %), 12.60% of young growth (mostly from two to four years old) were shriveled. Finally, it can be established that seed- lings are showing dieback tendencies. 190 GozdV 51, 1993 LITERATURA 1. Annila, E. et all., 1988. Metsaenterveysopas - Metsaetuhot ja niiden torjunta. - Vaasa Oy & Vaasa, Helsinki, 168 s. 2. Blejec, M., 1973. Statistične metode za ekonomiste (druga predelana in razširjena izda- ja). - Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Ljubljana, s. 868. 3. Booth, C. , 1971 . The genus Fusarium. - Commonwealth Mycological Institute Kew, Sur- rey, England, s. 237. 4. Canfield, H. R., 1941. Application of the line interception method in sampling range vegetation. - Journal of Forestry, Washington, št. 38, s. 388-394. 5. Ellis, M. B. & Ellis, J. P. , 1986. Microfungi on larTQ . plants. An ldentification Handbook. - Croom"' l'lelm, London et Sydney, s. 817. 6. Gysel, W. L., 1966. Ecology of a red pine (Pinus resinosa) plantation in Michigan. - Ecolo- gy, Durham, L. 47, št. 3, s. 465--472. 7. Karadžič, D., 1987. Uticaj patogene mikro- flore na propadanje in sušenje stabala u kultu- rama Pinus vrsta. - Šumarstvo, Beograd, L. 40, št. 5, s. 89-106. 8. Kovačevič, ž., 1971. Otiorrhynchus vrste i njihovo rasprostranjenje u Jugoslaviji ( Coleoptera - Curculionidae). - Rad Instituta za zaščtitu bilja poljoprivrednog fakulteta, Zagreb, s. 1 03. 9. Schwenke, W. , 1972. Die Forstschaedlinge Europas. - Paul Parey, Hamburg und Berlin, 1. Band, s. 500. 10. Schwenke, W., 1974. Die Forstschaedlinge Europas. - Paul Parey, Hamburg und Berlin, 2. Band, s. 500. 11 . Schwenke, W. , 1978. Die Forstschaedlinge Europas. - Paul Parey, Hamburg und Berlin, 3. Band, s. 500. 12. Škulj, M., 1988. Pomlajevanje in kalitev črnega bora (Pinus nigra Arn.) na slovenskem Krasu. _Mag. naloga, Ljubljana, s. 139. 13. Skulj, M., Kryštufek, B., 1991 . Mali sesalci (Mammalia : Rodentia, lnsectivora) v monokultu- rah črnega bora na slovenskem Krasu. Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 37, 1991, s. 157-175. 14. Živojinovič , S., 1968. šumarska entomolo- gija. - Zavod za izdavanje udžbenika SRS, Beo- grad, s. 472. GDK: 624:311 Tehnološki načrt - sestavni del gozdnogospodarskega načrta Technologic Plan - a Constituent Part of a Forest Managing Plan Miran HAFNER* Izvleček Hafner, M.: Tehnološki načrt - sestavni del gozdnogospodarskega načrta. Gozdarski vestnik, št. 4/1993. V slovenščini. 1 O-letni gozdnogospodarski načrti gozdnogospo- darskih enot bi morali vsebovati tudi tehnološki načrt. V prispevku je podan predlog načina zbira- nja podatkov za tak načrt in osnovne usmeritve za izdelavo tehnološkega načrta. V skupino stro- kovnjakov, ki izdelujejo gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote, bi morali vključiti teh- naloga. Ključne besede: pridobivanje lesa, gozdnogo- spodarski načrt, tehnološki načrt 1. UVOD 1. INTRODUCTION Ob izdelavi 1 O-letnega gozdnogospodar- skega načrta gospodarske enote je po- trebno izdelati tudi tehnološki načrt. Obi- čajno se tehnološki načrti v okviru 1 O-letnih gozdnogospodarskih načrtov niso izdelo- vali in je tehnološko načrtovanje imelo svoje mesto le pri sečno spravil nem izvedbenem načrtovanju, delno pri dolgoročnem načrto­ vanju gozdnih cest, v načrtu gozdnogospo- darskega območja pa so bile podane le grobe tehnološke usmeritve. še danes so o potrebnosti tehnološkega načrta v okviru gozdnogospodarskega načrta gospodarske enote, o vsebini načrta in o načinu njegove izdelave v gozdarski stroki mnenja deljena. Ponekod prevladuje mnenje, da zadostuje, če so v načrtu prikazane trase bodočih gozdnih cest, drugi smo mnenja, da mora biti tehnološki načrt izdelan detaljneje in bolj kompleksno. * M. H., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Kranj, 64000 Kranj, Staneta Žagarja 27a, SLO Synopsis Hafner, M.: Techno logic Plan - a Constituent Part of a Forest Managing Plan. Gozdarski ves- tnik, No. 4/1993. ln Slovene. Ten-year forest managing plans of forest mana- ging units should also include a technologic plan. The article presents a suggestion of the collecting of data for such a plan and the basic guidelines for the elaboration of a technologic plan. A techno- logist should also be a part of a group of profes- sionals who work on a forest managing plan of a forest managing unit. Key words: wood production, forest managing plan, technologic Gozdnogojitveno in sečno spravilno na- črtovanje sta v preteklosti prevečkrat pote- kala v različnih smereh. Spoznanja o vlogi gozdov v prostoru ter vse večja obremenje- nost in ogroženost gozdov zahtevajo skupno načrtovanje vseh ukrepov v gozdu oziroma prostoru. Nova spoznanja nareku- jejo teamsko delo gozdarskih strokovnjakov tudi pri sestavi gozdnogospodarskih na- črtov gospodarskih enot. Na kranjskem gozdnogospodarskem ob- močju smo zato ob izdelavi gozdnogospo- darskih načrtov gospodarskih enot vključili v team tudi tehnologa. Njegova naloga je izdelati tehnološki načrt. Ob pomanjkanju strokovnih navodil in usmeritev za način zbiranja tehnoloških podatkov, neenotnosti zbiranja podatkov po Gozdnih gospodarstvih,· različnega na- čina izdelave tehnoloških načrtov in različ­ nih smernic glede na vloge, ki jih gozdovi določene gospodarske enote opravljajo, smo bili prisiljeni sami razmisliti o pomem- bnosti različnih podatkov za prikaz stanja gozdov v tehnološkem pogledu oziroma za izdelavo tehnološkega načrta. GozdV 51, 1993 191 Tehnološki načrt- sestavni del gozdnogospodarskega načrta 2. ZBIRANJE PODATKOV ZA TEHNOLOŠKI NAČRT 2. DATA COLLECTING FOR TECHNOLOGIC PLAN Po programu priprave tehnološkega na- črta tehnolog ob terenskem delu v gospo- danski enoti zbira podatke in analizira stanje glede: 1. nagibov terena in trdnosti kamninskih podlag, 2. uporabljenih tehnologij v preteklem obdobju veljavnosti gozdnogospodarskega načrta, 3. prometnic vseh vrst. 2.1 Nagibi terena in trdnost kamninskih podlag 2.1 Terrain Slope and the Firmness of Basic Rock Podatke o nagibih terena in trdnosti kam- ninskih podlag tehnolog označi ob pregledu terena v karti merila 1 : 10.000, terene pa v pogledu obojega razvrsti v naslednje kategorije: - ravno in pobočja nagibov do 40 %, - pobočja nagibov 41--<30% s trdno kam- ninsko podlago, - pobočja nagibov nad 60% s trdno kamninsko podlago ter pobočja z blažjimi nagibi, če jih izgrajujejo mehke, slabo no- silne kamnine. V to kategorijo spadajo tudi vsa erodibilna in druga labilna pobočja. Navedimo izhodišča, ki opravičujejo na- vedeno kategorizacija terena. 1. Potrebujemo posebej označen teren, na katerem je možno popolnoma mehanizi- rana traktorsko spravilo z enostavno grad- njo vlak in z možnostjo gibanja traktorja po urejenih brezpotjih. 2. Potrebujemo posebej označen teren, na katerem je že potrebno ročno predspra- vilo ali večja gostota prometnic (nagibi 41- 60% na trdni podlagi). Odločitev q gradnji prometnic ali izbiri drugačne tehnoiogije je možno v tej kategoriji prepustiti ·lastniku gozda na podlagi ekonomskega izračuna in splošnih usmeritev gozdarja. Izjema so gozdovi s poudarjeno katerokoli od splošno koristnih vlog. 3. Potrebujemo posebej označen teren, 192 GozdV 51, 1993 na katerem je nujno določiti omejitve ali usmeritve pri gostivi prometnic, izbiri tras prometnic, načinu njihove gradnje, načinu prečkanja vodotokov, pogostosti prečkanja vodotokov ipd., in usmerjanje lastnikov go- zdov v ekološko ustrezne tehnologije, ne glede na to, ali gozd katero od splošno koristnih vlog poudarjeno opravlja ali ne. V primeru, da gozdovi na terenu te kategorije poudarjeno opravljajo katero od splošno koristnih vlog, se ob oblikovanju smernic to še dodatno upošteva. Na terenih te katego- rije mora tehnolog še posebej temeljito razmisliti o izboru ekološko najustreznejše tehnologije. 2.2 Uporabljene tehnologije v preteklem ureditvenem obdobju 2.2 The Technologies Applied in the Past Forest Managing Period Podatke o uporabljenih tehnologijah spravila lesa v preteklem obdobju veljavno- sti gospodarskega načrta tehnolog označi v karti merila 1 :10.000. Tehnologije spra- vila razvrstim o v naslednje kategorije: - spravilo lesa s konji, - traktorsko spravilo (popolnoma meha- nizirana), - kombinirano ročno in traktorsko spravi- lo, - ročno spravilo, - spravilo z žičnimi žerjavi s stolpom, - spravilo s klasičnimi žičnimi žerjavi. 2.3 Prometnice 2.3 Forest Communications Podatke o prometnicah pridobi tehnolog iz katastra gozdnih cest in iz karte vlak oziroma iz detaljnih izvedbenih načrtov. Pri posameznih vrstah prometnic tehno- log zapiše naslednje podatke: - pri cestah: dolžino, lego, utrjenost, lastništvo, gostoto, prevoznost itd., - pri vlakah: dolžino, kategorijo, stanje, gostoto po kategorijah terena, nagib itd. Ob terenskem delu v gospodarski enoti tehnolog vriše v karto prometnic merila 1 : 10.000 tudi eventualne popravke pro- metnic. Ob analizi stanja terena, tehnologij in prometnic tehnolog ugotovi dejansko od- Tehnološki načrt- sestavni del gozdnogospodarskega načrta prtost gozdov gospodarske enote s promet- nicami na terenih različnih kategorij in v območjih različnih uporabljenih tehnologij. Ugotovitve so ena od osnov za študij naj- večjih dopustnih gostot traktorskih vlak na različnih kategorijah terena. 3. RAZPRAVA 3. DISCUSSION Na osnovi tako zbranih podatkov dobimo dober pregled nad tehnološkimi značilnost­ mi gospodarske enote. Pred določanjem tehnoloških usmeritev potrebujemo še podatke o vseh vlogah, ki jih opravljajo gozdovi gospodarske enote. Podatke dobimo iz karte vlog gozdov, ki jih delimo na: - varovalne, - hidrološke, - biocenotske, - dediščinsko varstvene, - zaščitne, - ostale socialne vloge. Ob podrobni analizi stanja gozdov in njihovih vlog dobi tehnolog dobro osnovo za usmerjanje ekološko sprejemljivega raz- voja tehnologije. Usmeritve lahko vsebujejo npr.: - način gradnje vlak, elemente vlak, go- stoto vlak, načine prečkanja vodotokov in omejitve v zvezi s tem itd. - v različnih kategorijah terena in v območjih različnih poudarjenih splošno koristnih vlog gozdov; - priporočila oziroma določila lastnikom gozdov, da izberejo ekološko ustrezno teh- nologijo pridobivanja lesa, zlasti na terenih 3. kategorije; Popravek - strokovno argumentirane predloge tras prihodnjih gozdnih cest; - tehnološke omejitve v gozdovih s pou- darjenimi splošno koristnimi vlogami. Opisan način zbiranja podatkov omogoča ustvarjanje banke podatkov s tehnološkega področja in v pogledu vlog gozdov, in to na nivoju oddelka in na vseh višjih nivojih, kar nam omogoča enostavnejše planiranje, us- merjanje in svetovanje lastnikom gozdov na tehnološkem področju. Potrebno bo iz- delati računalniške programe za ustrezen način zbiranja in obdelave podatkov. Prav tako bo nujno potrebno izdelati računalni­ ške simulacije primerjalnih kalkulacij, kar bo omogočilo hitrejše in kakovostnejše sve- tovanje lastnikom gozdov glede tehnoloških rešitev. V tehnološkem načrtu mora tehnolog oblikovati konkretne usmeritve. Za takšno deJo ugotavljamo pomanjkanje študij o vpli- vih različnih tehnologij na gozdove, zlasti na tiste s poudarjenimi splošno koristnimi vlogami, o največjih dopustnih gostotah vlak v različnih kategorijah terena in za gozdove različnih poudarjenih vlog, ter o vplivih različnih tehnologij gozdnih del v različnih letnih obdobjih, tako na tla, sestoj, kot tudi na živalski del gozdnega ekosiste- ma. Take študije so nujne, da bomo lahko bolj argumentirano in bolj konkretno usmer- jali izbiro tehnologij in predpisovali tehnolo- ške omejitve, kjer je to potrebno. Ne nazadnje bo potrebno doseči, da v gozdovih s poudarjeno katerokoli splošno koristno vlogo, država začne lastniku gozda priznavati in plačevati nadstroške, nastale zaradi predpisane ustreznejše, vendar dra- žje tehnologije del v gozdovih. V prispevku dr. E. Rebu le Vpliv vlak na priraščanje dinarskega jelovo-bukovega gozda, objavljenem v Gozdarskem vestniku, št. 3/1993, je v tabeli 1 na strani 123 tiskarski škrat v predzadnji vrsti B spremenil v A, v zadnji vrsti pa bi bilo namesto B + B pravilno A + B. Avtorju in bralcem se opravičujemo. Gozd V 51, 1993 193 GDK: 923.4 Pot do lastnika gozda Tone MODIC' UVOD Slejkoprej se bodo normalizirale tudi raz- mere v gozdarstvu. Izvedena bo denacio- nalizacija, sprejet bo ••sporni<< Zakon o gozdovih, svoje mesto bo dobila strokovna gozdarska služba, dana bo možnost, da se stroka vrne v gozd. Vendar pa bo strokovno delovanje v gozdu v veliki meri odvisno tudi od tega, kako bo strokovnjaka- svetovalca v gozdu sprejel lastnik gozda. Politi~a je v zadnjih letih ob zamenjavi starega preživelega gospodarskega si- stema izkoristila gozdarstvo oziroma odnos lastnika do gozda in njegove pravice (in krivice) za svoj politični cilj - povezavo vseh lastnikov gozdov za podiranje starega SIStema. Gozdarji so poosebljali stari sistem, oni so bili glavni krivci za težave slovenskega kmeta. Politični cilj je takratna Kmečka zveza nedvomno dosegla, tudi maščevala se je gozdarski organizaciji, saj ji jo je v nekaj letih uspelo spraviti na kolena. Prepri- čan pa sem, da je marsikateri modri politik spoznal, da bo za dobrobit Slovencev po- trebno tudi strokovno delo v gozdovih in da neprimerna sečnja ter prenizka vlaganja v obnovo, nego in varstvo gozdov ne koristijo nikomur, na daljši rok ne koristijo niti lastni- ku, ki mu bodo kratkoročne koristi kmalu usahnile. Seveda je vprašanje, ali bodo politiki sposobni priznati svojo zmoto ali pa bodo še naprej iskali razloge za dogajanja v gozdovih pri drugih krivcih. Menim, da moramo v danih razmerah gozdarji ukrepati v treh smereh: 1. na spreminjanju pogledov nekaterih političnih strank na gozdarstvo, 2. na ustreznem izboru gozdarjev za javno gozdarsko službo, * T. M., dipl. inž. gozd., 62360 Radlje ob Dravi Koroška c. 8, SLO ' 194 GozdV 51, 1993 3. na iskanju poti za pridobitev zaupanja gozdnih posestnikov do gozdarjev. V nadaljevanju bom samo na kratko raz- mišljal o prvih dveh točkah, bolj pa se bom posvetil tretji. UKREPI ZA VRAČANJA STROKE V GOZDOVE 1. Politične stranke, predvsem tista, ki je vodila glavno bitko proti gozdarjem (Kmečka zveza), bodo morale, če nočejo prevzeti odgovornosti za katastrofo v slo- venskih gozdovih, bistveno spremeniti svoj odnos do gozdarske stroke in svojim privr- žencem priporočati sodelovanje z gozdarji - svetovalci. Nič nam ne bo pomenil tak ali drugačen gozdarski zakon, če ga ne bo s konsenzom ~prejel pretežni del gozdnih posestnikov. Ce bo izvajanje zakona slonelo izključno na kontroli in represiji, novi zakon gotovo nikomur ne bo prinesel zadovoljstva. 2. Ob snovanju javne gozdarske službe na terenu bo moral tudi Zavod za gozdove preveriti ustreznost vseh razpoložljivih go- zdarskih kadrov za nove naloge v gozdu in za korekten odnos do lastnikov gozdov. Zavedam se nevarnosti, da mi bo ob tej ideji kdo poočital ponovno uvajanje katego- rije ))moralno-političnih kvalifikacij«. Toda ne gre za to, priznati moramo, da so se nekateri -sicer redki- gozdarji kompromi- tirali v svojih odnosih do lastnikov gozdov; teh prav gotovo ne bi bilo smiselno vsiljevati lastnikom za svetovalce, ker bi jih ti težko sprejeli, čeprav so se lahko v tem prehod- nem času tudi že prilagodili. Novi gozdar mora imeti dovolj široko strokovno znanje in primeren pristop k lastnikom gozdov. Nič ni narobe, če tudi lastniki gozdov povedo, kateri gozdar je za njih nesprejemljiv in to tudi tehtno utemeljijo. 3. Gozdarji, ki bodo sprejeti v državno službo in bo na njih padla odgovornost za čimboljše gospodarjenje s slovenskim go- zdom v korist lastnika in države, bodo morali iskati pot do lastnika gozda. Samo ob medsebojnem zaupanju in Ivor- nem sodelovanju gozdarja z lastnikom go- zda bo gozd optimalno koristil vsem Slo- vencem. Kako poiskati pot k medsebojnemu za- upanju pa bom poskušal prikazati na pri- meru delovanja gozdarjev na bivšem TOK gozdarslvo Radlje že od leta 1976 dalje. TOK GOZDARSTVO RADLJE Temeljni obrati kooperantov gozdarslva so nastali leta 1975 na osnovi spremembe Zakona o gozdovih. Cilj te spremembe je bil, da ne bi več prihajalo do prelivanja sredstev, zbranih v zasebnih in družbenih gozdovih. Te spremembe na vseh GG niso bile enako temeljito in dosledno izvedene. Čeprav v Radljah tudi ob skupnem go- spodarjenju z družbenimi in zasebnimi go- zdovi ni bilo posebnih konfliktov, saj je bilo obdobje skupnega gospodarjenja obdobje hitrega odpiranja hribovskih kmetij s cesta- mi, je bila razdelitev izpeljana dosledno. Nerazdeljene so pri Gozdnem gospodar- slvu ostale samo skupne službe in delno počitniški domovi. Samostojne enote so bile tudi TOZD Gradnje, TOZD Transport in servisi ter CMS, ki so bile ustanovljene z deleži celotnega gozdarslva, tako zaseb- nega kot družbenega. Od ustanovitve TOK Radlje smo si tako vodstvo kot zbor delegatov kmetov zastavili kot cilj delati za korist članov TOK po principu zadružništva (seveda v mejah za- konskih možnosti). Svoje delovanje smo iz gozda razširili še na krajino in na človeka. Spoznali smo, da bomo gozd lahko opti- malno negovali (Mlinšek), če bomo princip nege zasledovali tudi v gozdnati krajini (Anka), to oboje pa bomo dosegli z osveš- čenim človekom, ki živi v tem okolju, kar pomeni, da moramo ))negovati<( tudi člo­ veka (Modic). Shematično bi to izgledalo takole: Princip nege velja enako za vsa tri pod- ročja: spodbujati pozitivne (dobre) lastnosti in zavirati slabe (moteče) dejavnike. Seveda smo se morali opredeliti, kateri NEGA GOZDA GOZDAR NEGA ČLOVEKA NEGA KRAJINE so pozitivni dejavniki v krajini in kateri pri ljudeh. Naj osvetlim nekatere naše dejav- nosti. TOK je zaposlil najprej dva, potem pa celo tri kmetijske pospeševalce (kmet. inž.), in to tedaj, ko kmetijske zadruge za to še niso čutile potrebe. Spoznali smo, da gozd ne bo mogel prevzeti vseh bremen zasta- lega razvoja kmetij, na drugi strani pa smo videli možnosti dodatnega pridobivanja do- hodka na kmetiji s preusmerilvijo v mlečne proizvodnjo ali v pitanje goveda. Na tem področju je bil narejen velik napredek v Zgornji Savinjski dolini, zato smo tja vozili naše kmete (ca. 200 ljudi) nabirat izkušnje. Uspehi niso izostali. z gradnjo cest do sleherne kmetije, ki je bila bolj ali manj zaključena do leta 1980, so se odprle možnosti za obnovo gospodar- skih in stanovanjskih objektov. V projektiv- nih birojih ni bilo na razpolago nobenih načrtov stanovanjskih hiš, ki bi bile funkcio- nalno prilagojene kmečki družini in ki bi se po svojem izgledu nemoteče vključevale v gozdnato krajino. Angažirali smo področne arhitekta (inž. Lodrant in drugi), da so se študijsko lotili problema in na osnovi raz- iskovalne naloge »Sanacija kmečkih do- mov« izdelali več načrtov kmečkih hiš s področja Pohorja, Kozjaka in Koroške. Tako so imeli zainteresirani kmečki gradite- lji kmalu na razpolago kakih dvajset tipskih načrtov za grE\dnjo. V tej akciji so sodelo- vale tudi občine s svojimi skladi za pospe- ševanje kmetijslva ter HKS, glavno breme, tako idejno kot materialno, pa je prevzelo gozdarstvo. Tudi za adaptacijske načrte smo vsa- kemu kmetu - interesentu priskrbeli stro- kovnjaka - arhitekta skoraj brezplačno. V tistih časih je bilo tudi možno pridobiti kredite za uvajanje turizma na kmetijah. Gozdarji smo pripravljali elaborate in poskr- beli za sredslva. V več primerih smo kme- tom pomagali tudi z neposredno organiza- GozdV 51, 1993 195 cijo gradnje ali adaptacije s tem, da smo jim pridobili gradbeni material, ki ga ni bilo vedno dovolj na tržišču ali kvalitetne in poceni izvajalce. Ideja o uvajanju turizma na kmetijo pa je takoj odprla novo dejavnost: izobraževanje ljudi za sprejem in postrežbo gostov. Za to opravilo je bilo potrebno usposobiti kmečko gospodinjo. Tu moramo poudariti zanimivo ugotovitev: ženske oziroma gospodinje so bile načeloma bolj dovzetne za napredek, moški pa so se v glavnem izkazali za bolj previdne (konzervativne). Že leta 1976 smo začeli z organizacijo gospodinjskih tečajev; na njih so ženske močno obogatile domače jedilnike. V sklopu teh tečajev so bila orga- nizirana tudi razna predavanja s sorodnih področij, kot npr. o negi bolnika, o gojenju zelenjave in okrasnih rastlin, o okolju kmeč­ kega doma in kmečki arhitekturi, o spre- jemu in strežbi gostov, o najpogostejših boleznih pri živini, o krmljenju domačih živali in prehranski vrednosti posameznih rastlinskih vrst itd. Tečajem kuhanja so sledili šiviljski tečaji, tečaji za ročna dela (vezenje, vozlanje, pletenje itd.). Skratka, v treh - štirih letih, seveda v zimskem času, je gospodinjsko izobraževanje zajelo prek 500 kmečkih žena in deklet. Vsak zaključek tečaja je bil slovesen in vesel, udeleženkam so bila potrdila (oziroma diplome) podeljena slove- sno, poleg mož in bratov pa so se teh zaključkov udeleževali tudi Vodilni možje občine. Ženske so se tudi organizirale v Aktiv kmečkih žena, z mentorica - dipl. inž. gozdarstva. Poleg organiziranja izobraže- vanja so vsako leto za dan žena priredile tudi skupno praznovanje s kulturno priredi- tvijo na visokem kulturnem nivoju, saj so ob teh priložnostih gostovali Slovenski ok- tet, AFS France Marolt, Kranjsko gledališče France Prešeren, Mestno gledališče ljub- ljansko, šentjakobsko gledališče ter posa- mezni umetniki z monodramami. TOK gozdarstva je bil tudi nosilec akcije izgradnje telefonskega omrežja po hribov- skih kmetijah. Iz sredstev, izkazanih na koncu leta kot dobiček, smo po sklepu sveta gozdnih posestnikov nakupili telefon- ske kable. Drogove so prispevali interesen- ti, ki so jih v glavnem tudi postavljali, za 196 GozdV51,1993 delo pa so prispevali kmetje v lesu, ki ga je TOK razrezal in prodal po maksimalni ceni. Zato stroški kljub neugodnim teren- skim razmeram (oddaljene posamezne kmetije) za posameznike niso bili pretirano visoki. V prvih letih je bil prispevek za delo 6m3 hlodovine 1. razreda, kasneje so stro- ški naglo rastli- do največ 20m3 hlodovine. V petletni akciji je dobila telefon več kot polovica hribovskih kmetij, pozneje so se v pridobitve telefonov vključile tudi krajevne skupnosti in tako imajo danes vse zaintere- sirane hribovske kmetije telefonski priklju- ček. Naj omenim Je še to, da smo za kmete poskrbeli tudi na rekreacijskem področju. Kmetje so lahko letovali v lastni (TOK-ovi) počitniški prikolici in kontejnerju na morju in v počitniškem domti"Lesne Slovenj Gra- dec, največje zanimanje pa je bilo za pet- dnevno skupinsko letovanje na morju, ki smo ga organizirali v posezoni (koncem avgusta). Tega letovanja se je udeleževala 2 do 4 avtobuse ljudi, stroške pa so plače­ vali z dobavo lesa (1m3 hlodovine na osebo). Vsa ta dejavnost je leta 1989 zamrla. Vemo zakaj. Kljub vsej našteti široki dejav- nosti so poskušali posamezniki naše delo razvrednotiti. Večina jim ni sledila. Pa to niti ni tako pomembno. Važno je, da smo pustili tudi v času, ki zasebnim lastnikom ni bil naklonjen, zelo opazne sledove. Po- nosni pa smo tudi na dejstvo, da smo izpolnili pes nikovo naročilo, ki pravi: »Dolžan ni sam6, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan !>gojitvi divjadi« in vseh drugih vse- binah, ki so vezane na besedo »gojenje«, ker je .. gojenje divjadi« popolni nesmisel. Gojimo lahko domače (udomačene) živali, ne pa prosto živečih. Misliti, da prosto živeče živali z lovčevimi ))biotehničnimi ukrepi« gojimo, je vrh naše domišljavosti. To je hlevska miselnost, ki je žal pri mnogih lovcih še vedno prevladujoča. Glede vprašanja pravilnosti uporabe izra- zov >>prosto živeče živali«, ))divje živali« ali sestavljenke obeh, so mnenja različna. Mi bomo uporabljali izraz ••prosto živeče živa- li«, to so vse živalske vrste, ki živijo v prosti naravi neodvisno od človeka. Po vsem dosedanjem znanju in vedenju torej govorimo o varstvu, biologiji (ekologiji) in upravljanju prosto živečih živali. Lov v narodnem parku da ali ne? Kakšne oblike, kje, kdaj, način izvajanja? Te stvari so opredeljene v IUCN (International Union for Conservation ol Nature) konvenciji o narodnih parkih. Narodni park v pravem • M. M., dipl. inž. gozd., Triglavski narodni park, 64260 Bled, Kidričeva c. 2, SLO 198 GozdV 51,1993 pomenu besede je po tej konvenciji 11. varstvena kategorija (1. so naravni rezerva- ti), ki prepoveduje kakršnokoli rabo, torej zahteva ohranitev prvobitne narave ozi- roma ustvarjanje pogojev za nastanek in razvoj od človeka nemotene narave. »Ne- motenostcc razumemo ožje lokalno, ker je v širšem planetarnem že vse ••zmoteno«. Večina evropskih narodnih parkov vključuje v svoja območja tudi kulturno ali vsaj polna- ravno krajino. Tu živijo stalni prebivalci parka, ki s svojim prostorom gospodarijo, torej ga tako ali drugače izkoriščajo. Po IUCN konvenciji je takemu delu parka pri- znana V. kategorija. Dovoljena je gospodar- ska raba, vendar po načelu sonaravnosti, zlasti pa je poudarjena nenadomestljiva vloga domačinov pri negi in vzdrževanju kulturne krajine. Površinsko razmerje med obema kategorijama je v evropskih narod- nih parkih zelo različno. Veliko parkov 11. kategorijo (pa tudi V.) šele pripravlja. Dolo- čila IUCN konvencije so posledica stanja v praksi. Pogledi in tolmačenja naravovar- stvenih strokovnjakov so zato nekoliko raz- lična, ne glede na dogovorjene normative v konvenciji. Vsak si očitno še malo po svoje predstavlja vsebino (bistvo) narod- nega parka, kar je posledica prakse, iz katere prihaja. Tudi zato določila o lovu oziroma varstvu in upravljanju s prosto živečimi živalmi v narodnih parkih še niso povsem dorečena in so subjektivna. Kako si naj sicer razlagamo določilo, da se ko- mercialnega lova (prodaje) na območju V. kategorije ne sme izvajati, ker je neetično in nemoralno za denar prodajati živali, hkrati pa je dovoljeno izkoriščanje in s tem tudi vsaj delno prodajanje drugih naravnih dobrin, na primer les iz gozda. V čem je razlika ,,vzeti naravi in prodati(( smreko ali srno? Oboje je povezano s kulturno krajino in neposrednim človekovim interesom. Pre- živetje domačina pomeni več kot samo pridobivanje za lastno uporabo, nekaj mora tudi prodati. Enako velja za vzdrževanje organizma, ki se mu reče infrastruktura in upravljanje narodnega parka. Seveda so področja »pridobivanja« dohodka lahko zelo različna, različna tudi v povezavi z ekonomskim razvojem posamezne države, vendar morajo biti omejitve realne, brez sentimentalna obarvanosti. Triglavski narodni park glede navedenih dilem ni izjema. Nasprotno. Pri nas so stvari ekonomsko tako zaostrene, da je nerealno in tudi tvegano pričakovati, da bo država iz proračuna v celoti pokrila »gospo- darstvo« narodnega parka, in to z domačini vred. Tudi ni prav nobene potrebe za to. Delitev narodnega parka na dve vsebinsko različni kategoriji popolnoma uresničuje na- ravovarstvene cilje za današnji čas oziroma današnje razmere, s tem pa ne mislim, da je to dokončna vsebina prihodnosti. O njej naj se odločajo zanamci. Morda gre za nesporazume tudi zato, ker »Se iščemo« med »pravim« narodnim parkom (11. kate- gorije) in narodnim parkom, kakršnega imamo (11. in V. kategorije). Razumljivejše bi bilo, če bi govorili o narodnem parku (11. kategorije) in zunanjem (robnem) območju polnaravne in kulturne krajine, kjer s sana- ravnim gospodarjenjem in upravljanjem us- tvarjamo del dohodka za domačine in par- kovno varstvo (gre za vsebino varovanih območij nižjih rangov, kot so naravni, krajin- ski, regijski parki). Triglavski narodni park ima za to vse pogoje. Izhodišče je že danes njegova delitev na osrednje in robno ob- močje. Dejstvo je, da se v Triglavskem narod- nem parku upravlja z nekaterimi vrstami prosto živečih živali tudi z odstrelom, kjer gre predvsem pri odstrelu trofejnih živali za komercialni lov, namenjen pridobivanju do- hodka, s katerim se pokriva polovica let- nega parkovnega proračuna. Seveda je takšen pristop za reševanje parkovnih fi- nanc v nasprotju z dogovorjenimi cilji in poslanstvom narodnega parka. Medna- rodni dogovori o narodnih parkih prepove- dujejo lov v pridobitne namene, dovoljujejo pa regulacijo rastlinojedih vrst v robnih območjih parkov (V. kategorija). Takšno stališče je samodejno trajno zavarovalo vse vrste, ki imajo samo trofejno-statusni značaj. To je pravilno in dobro. Ni pa najbolj razumljivo, da se določilo nanaša tudi na rastlinojede vrste, za katere sicer tudi nara- vovarstvo meni, da jih moramo regulirati z odstrelom iz znanih vzrokov: prenaselje- nost zaradi boljših, zlasti prehranskih pogo- jev v kulturni krajini in zaradi pomanjkanja in/ali izpada plenilskih vrst. Bistveno je, da v Triglavskem narodnem parku določimo del parkovnega območja kot »pravi« narodni park (11. kategorija), kjer vse prepustimo naravi in tudi živali obravna- vamo kot >>svobodne otroke narave«. Kolik- šen površinski del naj izločimo v l. in 11. kategorijo, je stvar strokovne presoje, kon- kretnih danosti in postopnosti. V Triglav- skem narodnem parku vsekakor imamo možnosti, da izločimo dovolj veliko površino za >>pravi« narodni park. Druga bistvena odločitev je razdelitev prosto živečih živalskih vrst na trajno zava- rovane (teh je največ) ter na tiste, s katerimi upravljamo tudi z regulacijo - na območju V. kategorije (to so predvsem rastlinojedi). Vse živalske vrste, ki imajo trofejno-statusni pomen, niso več predmet lova ampak traj- nega varstva. Tako smo v Triglavskem narodnem parku v letu 1992 trajno zavaro- vali ruševca, z njim pa tudi vse ptice ter večino zveri. Medved in ris sta še posebej zavarovana oziroma njuno trajno zavaro- vanje še posebej poudarjamo. Medved je v našem parku redni sezonski gost, ris pa je postal stalni prebivalec parkovnih go- zdov. Od lova na zveri dovoljujemo lov lisice - predvsem iz zdravstvenih razlogov (steklina) in delno jazbeca, vendar le živali na manjših območjih okoli naselij, ki so predmet odškodninskih zahtevkov. Vse omenjeno varstvo velja za lovišče ))Tri- glav«, ki ga upravljamo sami. Lovišče s 56.000 ha zajema večji del narodnega par- ka. Ostali del je v upravljanju lovskih družin in GL Prodi. Ker še nimamo ustrezne zako- nodaje, ki bi upoštevala novo vsebino, sku- šamo le to sporazumno uveljaviti z vsemi subjekti upravljanja. Pripravljamo predlog programa o enotnem in celovitem varstvu in upravljanju s prostoživečimi živalmi v narodnem parku. Poleg strokovnih določil bomo v njem predlagali usklajeno načrtova­ nje vseh upravljalcev lovišč znotraj Triglav- skega narodnega parka. Program bomo GozdV 51, 1993 '199 utemeljili z določili IUCN konvencije ozi- roma s stališči naravovarstva v posebej varovanih območjih. Tretja bistvena stvar so točno določena pravila regulacije. Postavljamo biološka in etična načela. Z ožjega strokovnega sta- lišča so pomembna predvsem biološka na- čela. Gre zlasti za primerno višino ter sta- rostno in spolno strukturo odstrela. Te stvari so z raziskovanjem ugotovljene. Seveda pa niso dane enkrat za vedno, ampak se dopolnjujejo z novimi odkritji in spoznanji. Vsaka živalska vrsta ima svoje biološke značilnosti, kar moramo pri upravljanju upo- števati. Izhodišče načrtovanja za varstvo in regulacijo so bioindikatorji, to so kazalci stanja populacij, ki jih ugotavljamo zlasti s tehtanjem in zdravstvenim stanjem uplenje- nih živali ter bivalne in prehranske obreme- njenosti njihovega življenjskega prostora, kar ugotavljamo z objedenostjo vegetacije po metodi vzorčnih ploskev. Pri biološko postavljenih pianih regulacije ni več komercialnih špekulacij. ln to je za . narodni park bistveno. Sestavni del regula- cije še vedno ostaja t. i. trofej ni odstrel. Del biološko načrtovanega odstrela so namreč vedno tudi t. i. trofej ne živali, vendar trofeja ni postavljena kot cilj. Kdo izvaja biološko regulacijo v narodnem parku je predvsem stvar politične (upravljalske) in ne strokovne odločitve. Seveda pa je z vidika stroke potrebno tudi ustrezno znanje ljudi, ki regu- lacijo izvajajo oziroma neposredno na te- renu odločajo, kaj se odstreli. Ukrepa biolo- ške regulacije sta tudi nekrmljenje ter var- stvo in ustvarjanje pogojev za stalno prisot- nost plenilnih vrst. Nedopustno je t. i. siste- matično krmljenje, to je zalaganje krmišč poleg sena še s svežo in močno krmo. Nesporne so ugotovitve raziskav, da je takšno krmljenje za živali in okolje škodljivo in je izključno špekulativne narave. V Tri- glavskem narodnem parku sistematičnega krmljenja ni. Tudi >>klasična(< krmišča za srnjad smo večinoma opustili. >>Intenzivna<< ostajajo predvsem krmišča za muflone. Mu- flon pa je neavtohtona vrsta in zato dolo- čena za postopno izločitev iz narodnega parka. Ponovna naselitev plenilskih vrst zahte- va, da jih zavarujemo in ohranimo ter, če je potrebno, ustvarimo primerne habitate. 200 GozdV 51, 1993 V Triglavskem narodnem parku je še dovolj ustreznih naravnih predelov, moramo jih le določiti za naravne rezervata in območja miru. Pri regulaciji na kratko omenimo še po- men »hitrosti« izvajanja odstrela; velja pra- vilo »čim prej«, ker to pomeni čim hitrejšo razbremenitev življenjskega okolja in skraj- šanje lovne dobe, s tem pa zagotovitve miru v energetsko najbolj neugodnem času -zimi. Tu omenimo praktični problem regu- lacije; to je poglavje, ki je nedorečena. Pravzaprav smo nemočni pri določitvi naj- boljše metode, zato vsak narodni park po svoje izloča številčni >>presežek« populacij rastlinojedov. Tako na primer v Berchtes- gadnu regulacijo izvajajo poklicni lovci - gozdarji, v Bayerischer Waldu izločijo dolo- čeno število pred ponovno izpustitvijo iz obor, v švicarskem Engadinu poženejo div- jad iz narodnega parka na robna območja, kjer jo pričakajo lovci itd. Je vse to potreb- no? Očitno je. Ali je to etično? Odgovor ni tako preprost, kot je morda videti na prvi pogled . Uvedli smo tudi določilo, da zaradi atrak- tivnosti, zanimivosti, posebnosti, pestrosti, ki jih narodni park ima, ne izločamo posa- meznih zdravih živali, ki v okolju vizualno izstopajo (barva dlake, rogovje). Ves čas govorimo o narodnem parku, o Triglavskem narodnem parku kot veliki temi slovenskega naravovarstva, zato vsi priča­ kujemo, da bomo v njem ohranili izjemne naravne vrednote in doživljali najvišja člo­ vekova kulturna in etična načela. Kulturna in etična načela nam v narodnem parku prepovedujejo izločanje v času razmnože- vanja (parjenja), dovoljujejo regulacijo le nekaterih vrst zaradi znanih vzrokov, strogo varujejo večino prosto živečih živalskih vrst, določajo način izvajanja odstrela (kdo, kje, kdaj itd.). Najpomembnejši je vsekakor lo- vopust v času razmnoževanja in parjenja, ki je etična zahteva, za samo biološko regulacijo pa ni bistven. S trajnim varstvom pretežnega dela živalskih vrst smo to vpra- šanje na najboljši možni način rešili. Najbolj nedopustno je bilo namreč odstreljevanje gozdnih kur v času rastitve. Datumi lovopu- stov v času razmnoževanja zajemajo čas razmnoževanja in najbolj intenzivnega par- jenja za vsako vrsto posebej. Tako smo prišli nekako do konca sploš- nega razmišljanja o statusu prosto živečih živalskih vrstah v Triglavskem narodnem parku in naši vlogi pri tem. Poudarjam, da gre v nekaterih stvareh tudi za osebno mišljenje, predvsem pa gre za koncept postopne hoje k cilju; gre za koncept var- stva in izvajanja v tem srednjeročnem ob- dobju in verjetno še v naslednjem ali nekaj naslednjih. ln prav na koncu namenjam naslednjo misel predvsem strokovnemu naravovar- stvu: pri zavzemanju za »Čiste« naravovar- GDK: 902:903 stvene cilje upoštevajmo razmere v času in prostoru. Naša osnovna naloga ni v tem, da rezervatno zavarujemo čim več narave (prostora), ampak v tem, da ustvarimo po- goje, da bodo zanamci lahko več in bolje varovali. Želimo si, da bodo naši potomci materialno bogatejši, predvsem pa du- hovno zrelejši ter jim bo varstvo narave potreba in moralna obveznost. Sami pa ostanimo na realnih (današnjih) tleh. Zato pri zavarovanjih V. kategorije poudarjamo možnost ••samovzdrževanja(< s sonaravnim ustvarjanjem dohodka od vseh naravnih dobrin. Razvoj gozdnega gospodarjenja od konca 2. svetovne vojne do danes Marjan ZALOKAR* Sem upokojeni gozdarski tehnik, ki sem sam doživljal vse spremembe v povojnem času in jih primerjam z dogajanji zadnjih dveh let. 40 let delovne dobe mi je gozd pomenil drugi dom. Službo gozdarja sem začel v državnem gozdu. Takrat je država terjala od gozdov veliko - za obnovo države. Gozd je bil glavni surovinski vir naše države. Potrebe po lesu so bile zelo velike. Ker so bile v vojnih letih sečnje lesa minimalne in še te so se v tem času izvajale le ob prometnicah (cestah, železnicah, utrdbah), zaradi varno- sti okupatorjevih objektov, intezivne po- vojne sečnje v gozdovih niso povzročile tako hudih škod. Menim, da škode, ki so v gozdovih nastale v zadnjih dveh letih, pre- segajo tiste iz zgodnjega povojnega obdo- bja. Tedaj je večini nepravilnostim botrovalo predvsem dejstvo, da je imela politika tudi vse vajeti gozdarjenja v svojih rokah, pri- manjkovalo pa je tudi gozdarskih strokov- njakov. Posamezna obdobja od povojnih časov * M. Z., gozd. tehnik, 64260 Bled, Prisojna 9, SLO do danes so bila zelo različna v pogledu ravnanja z gozdovi. To je bilo bolj odvisno od državne politike kot pa od same gozdar- ske stroke. Za boljši opis tega časa bi bilo potrebno opisati vsako posebej. V spremembah pa je najbolj trpel gozdar, saj jih je moral, ne glede na to, ali so koristne ali ne, upoštevati v praksi. Kot gozdar- revirni vodja sem v službi doživljal vse spremembe te dobe, razen zadnjih. Vse do l. 1951 sem služboval v državnem gozdu. Razmere za delo in gozdarjenje so bile tedaj zelo slabe. Delovni čas je veči­ noma trajal od zore do mraka, v nedeljah pa smo delali še na udarniških akcijah. V času obvezne oddaje lesa iz zasebnih gozdov, posebno v spomladanskem času, ko so bile velike nedeljske akcije, je priha- jalo do pojava žarišč lubadarja, ker se les ni tekoče predeloval. Pri nadaljnjem trans- portu rezanega lesa so bile pogoste škode, ker les ni bil primerno suh za prevoz z ladjami. Nad celotnim delom v gozdarstvu je bdela udba, ki je ne glede na to ali je prišlo do okvare naprave - stroja ali pa do ne- sreče pri delu, takoj poslala na kraj dogodka ljudi (ki se na gozdarstvo niso spoznali), da GozdV 51, 1993 201 so ukrepali, kot jim je bilo naročeno. Navajam samo primer iz Bohinja, z žič­ nice S'oteska. Ko se je strgala žična vrv, so prišli ljudje udbe in odpeljali žičničarja. Ne- kaj dni ni nihče vedel, kje je, ko pa se je vrnil, ni nikoli hotel povedati, kaj se mu je tiste dni godilo (slika 1 ). Sprva so v gozdu delali tudi vojni ujetniki. Gradila se je ,.prva cesta na Jelovica in nekatere ceste po pokljuški planoti. Te ceste so odprle prve velike gozdne kom- plekse (slika 2). V letu 1949 so se oblikovale "frontne brigade« (prisilne), v katere so mobilizirali vse, ki so bili zdravi: ženske in moške vseh mogočih poklicev (frizerji, krojači, čevljarji, kmetje in drugi). Tudi miličniki so morali nositi drobni les iz gozda do ceste (slika 3). Za časa brigad je bil gozdarjev delovni dan takle: v ranih jutranjih urah, še pred prihodom brigadirjev, je začel z odkazilom drevja; prek dneva je organiziral in nadziral delo. Popoldne je moral izmeriti les vsako- dnevne sečnje, zvečer pa do 23. ure napi- sati dnevno poročilo, ki ga je kurir odnesel sprva na direkcijo GG in še isti večer v Ljubljano. Po letu 1949 pa so se začele obvezne oddaje lesa iz zasebnih gozdov. Za to delo so usposabljali starejše gozdne delavce, da so označevali drevje za posek (slika 4). Zaradi pomanjkanja gozdarske delovne sile na Gorenjskem so začeli priha- jati gozdni delavci od drugod, sprva iz Slika 2: Gradnja prve ceste leta 1951/52 na Jelovici, ko so uporabili edini traktor, ki so ga s težavo pripeljali iz Selške doline. Slika je last inž. Jožeta Ostermana. Slika 1: Zgorrija postaja žičnice v Soteski, na kateri se je leta i 949 strgala žič na vrv. Viden je tudi način dovoza na ramo. Slika je last muzeja v Bohinju. 202 Gozd V 51, 1993 Primorske, pozneje tudi iz Prekmurja in Bosne. Sprva so bili to sezonski delavci, pozneje pa jih je dosti ostalo za stalno. Domača delovna sila pa se je zaradi težkih delovnih razmer v gozdu povečini zaposlila v Železarni Jesenice. Stalni gozdni delavci so ostali le prebivalci gorskih vasi Koprivnik in Gorjuše. Med temi je bil tudi trikratni udarnik Ferdo Korošec iz Koprivnika (slika 5). Prisilno so se mobilizirali vozniki za spra- vilo in odvoz lesa. V gornjesavski dolini, v Karavankah, smo na golo sekali 200m širok obmejni pas, da bi takratna oblast lahko bolje varovala državno mejo pred številnimi pobegi v tuji- no. Zaradi nemogočih delovnih razmer ob meji in zato, ker sem bil kot vojak na meji ranjen in tudi postal vojni invalid, sem zaprosil za premestitev. V l. 1950 in 1951 sta delovali ločeno gozdarska služba za odkazilo in ločeno služba za transport lesa. Po l. 1951 se je organizirala gospodarska služba za za- sebne gozdove, takratni okrajinski gozdar pa je bil državni uslužbenec. V tistem času je bila prvenstvena vloga gozdarja, da je skrbel za odkazilo, obnovo, nego in varstvo, medtem ko je bila manipulacija z lesom prepuščena lastnikom. Največja pomanjklji- vost je bila sprva pomankanje znanja, ven- dar se je le to izboljšalo s prihodom novega šolanega kadra. Gozdarji smo se z lastniki, predvsem kmeti, veliko bolje razumeli kot danes, saj so le ti veliko bolj spoštovali gozd, kot pa ga spoštujejo danes. Kmetje niso čutili tolikšna potrebe po modernizaciji kot da- nes. Sodelovali so pri odkazilu in še neka- terih ostalih dejavnostih v gozdu. Priznati moram, da sem se sam prav v tem obdobju veliko naučil za nadaljnje delo. Pozneje so se preorganizacije gozdarske službe kar vrstile, vse pa so imele v glav- nem negativen predznak, predvsem zaradi obremenjevanja gozdarske službe z mani- pulacijo lesa. Velika škoda se je delala v nekaj poznej- ših letih zlasti zaradi zanemarjanja urejeno- sti parcelnih meja, saj je bilo vodilo politike zanemarjanje zasebnega lastništva go- zdov. Leta 1958 so ustanovili poslovne zveze za gozdarstvo. Planske obveznosti glede oddaje lesa so zahtevale vedno večjo anga- žiranost pri manipuliranju z lesom. V letu Slika 3: Najbolje nagrajena skupina frontne brigade na Audnem polju. Slika je last gozdarja Vinka Kobala. GozdV 51, 1993 203 Slika 4: Za tiste čase edinstvena slika odvoza lesa leta 1949. Slikanih je sedem naloženih kamionov na Zatrniku, ki peljejo les iz pokljuških gozdov. Slika 5: Trikratni udaJnik Ferdo Korošec iz Koprivnika leta 1949 s svojo takratno vsakdanjo opremo po končanem delu. Zal ni videti majevca - šepsarja, saj ga prav pri lupljenju lesa ni nihče dohitel. Slika je last inž. Jožeta Ostermana. 204 Gozd V 51, 1993 1959 se je v nedržavnem gozdu izvajalo zelo pomembno delo. Od pomladi do zime se je delalo na urejanju parcelnih meja v zasebnem gozdu, s splošno angažiranostjo posestnikov pri tem delu. Nato smo, prvič v zgodovini zasebnih gozdov, izvedli po- polno iz mero gozdnega drevja, debelejšega od 10cm. že leta 1961 pa je nedržavni sektor gozdov, skupaj s kadrom, prešel h kmetij- skim zadrugam, kar je verjetno najslabša ureditev za gozdarsko stroko, saj je poslej moral celotni gozdarski kader poprijeti za najrazličnejša kmečka dela. Po l. 1963 pa je celotna gozdarska služba prešla h GG, kjer je še danes. Takratno Gozdno gospo- darstvo je dajalo prednost oddaji lesa, manj pa osnovni dejavnosti stroke. Tudi stimula- cija gozdarjev je bila višja za tistega, ki je presegel oddajo lesa, nižja pa za kvalitetno delo na področju gojenja gozdov. Poslab- šali pa so se tudi odnosi med gozdarjem in posestnikom, saj smo se gozdarji pred lastniki najprej pojavljali kot gozdarji (pri odkazilu), ga nato silili k oddaji lesa, na koncu pa se v primeru nepravilnosti poka- zali še kot policaji. Gozdarska stroka je precej izgubila na bistvu stroke, saj je zanemarila kvaliteto gozdarskega dela. Najnovejša, lahko zapišemo: primitivna medijska vojna proti gozdarstvu, ki so jo pred leti začeli predstavniki Slovenske kmečke stranke, ki so spregledali strokovno in raziskovalno področje slovenskega go- zdarstva in njegov mednarodni ugled, s kakršnim se lahko ponaša le malokatera naša panoga, ogroža najtrdnejše slovensko vrednoto - gozd. Nova gozdarska zakono- daja bi morala biti zasnovana na podlagi mnenja vrhunskih strokovnjakov, ki poznajo stroko v celoti, vso dosedanjo gospodarsko politiko in se zavedajo velikega pomena revirnega gozdarja za pravilno ravnanje z gozdom. Moj namen pisanja je dati pomen revirnemu gozdarju in njegovemu delu. Mo- ral bi biti ustrezno izobražen (gozd. teh. ali inž.) s širokimi pooblastili, da lahko v pri- meru nepravilnosti hitro ukrepa. Nujno pa se morajo spremeniti prednostne naloge dela revirnega gozdarja, ki naj si sledijo po Slika 6: Avtor prispevka ob častitljivi bukvi, zaščiteni po zaslugi njegovih prizadevanj. GozdV 51, 1993 205 naslednjem vrstnem redu: - odkazilo v pravnem pomenu besede, - intenzivna nega in uspešno varstvo gozdov, - spravilo in transport lesa - naj samo spremlja. Predpogoj za uspešno delo pa je, da bo državni uslužbenec tudi primerno stimuli- ran. Revirne gozdarje se ne sme pogosto menjavati, saj morajo gozd dodobra spo- znati, za to pa je potrebno več let. Sicer se gozdar lahko veliko nauči tudi iz lastnih napak, vendar naj bo teh čimmanj, saj gozd ni njiva, ki si opomore v nekaj letih. Ko gozdar stopi v gozd, se mora vživeti vanj in mora misliti na to, da svoje delo opravi kar najbolje. Odgovorna vloga gozdarja v zasebnem gozdu bo predvsem strokovno odkazilo drevja. Gospodarjenje z gozdovi mora biti uspešno ne glede na lastništvo. Vedno večji pomen za človeštvo ima le zdrav gozd s pestrostjo svojih gozdnih vrst. Za Slovenijo je les najpomembnejša obnov- ljiva surovina in energetski vir, zato je nujno, da se z njim ravna v občo korist in ne samo v korist posameznika. To je še posebej pomembno danes, ko ob denacio- nalizaciji veliko gozda prehaja v roke prejš- njim lastnikom, od katerih mnogi v gozdu vidijo le materialno korist. Gozd moramo bodočim rodovom ohraniti zdrav, vitalen, čimbolj naraven. Glede na to pa se sprašujem, ali je prav, da gozd ostaja v pristojnosti Ministrstva za kmetij- stvo. Gozdovi v Sloveniji pokrivajo več kot 50% površine in so pljuča naše dežele. Slika 7: Mešan naravni gozd smreke in macesna na nad~IJorski višini 1700 m na Zgornji Komni, nad Lepim Spičjem. Zato menim, da bi bilo bolje, če bi imelo gozdarstvo svoje ministrstvo s priključenim Ministrstvom za okolje. Pri gozdu gre za večjo povezavo z okoljem, kot pa s kmetij- stvom. ZVEZA DRUŠTEV INŽENIRJEV IN TEHNIKOV GOZDARSTVA IN LESARSTVA REPUBLIKE SLOVENIJE vabi vsa društva, da si za 25. september 1993 rezervirajo čas za strokovno in družabno srečanje v BISTRI pri Vrhniki (Tehniški muzej) Podroben program bomo društvom posredovali do konca avgusta 1993. 206 Gozd V 51, 1993 Za prireditelja gozdarji z Vrhnike GDK: 62 Stališče GG Postojna do "Dilem nadaljnjega razvoja Gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji" Živan VESELič•, Frenk KOVAč•, Jože STERLE•, Peter JEž•, Elizabeta HABič•, Franc PERKO .. UVOD Najprej v obliki polikopije, nato pa še vezane (v 150 izvodih) so v mesecu maju 1993 izšle Dileme nadaljnjega razvoja goz- dnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji, nekakšen etapni izdelek v okviru širše razi- skovalne naloge Izpopolnjevanje sistema gozdnogospodarskega načrtovanja v Slo- veniji, s katerimi želijo dr. Franc Gašperšič, nosilec naloge in sodelavci dr. Marijan Ko- tar, dr. Dušan Mlinšek in mag. Janez Po- gačnik čimprej in že v kali zatreti vsa vzporedna (alternativna) razmišljanja o tem, v katero smer v prihodnje razvijati gozdnogospodarsko načrtovanje pri nas. Na način, ki izraža netolerantnost do vseh drugače mislečih (kljub njihovemu stalnemu poudarjanju o nujnosti kreativnega dela), želijo avtorji "Dilem" opraviti predvsem z razmišljanji mag. A. Goloba in s Progra- mom obnove načrta za GE Leskova dolina in Mašun, konceptualnim izdelkom skupine inženirjev GG Postojna, ki sta tudi edini zapisani celovitejši razmišljanji o možnem prihodnjem gozdnogospodarskem (in goz- dnogojitvenem) načrtovanju pri nas. Čeprav so "Dileme" predstavljene kot del raziskovalne naloge, moramo resnici na ljubo ugotoviti, da v sebi ne nosijo prav nič raziskovalnega. če jim je že bil cilj podati samo aktualne domače in tuje poglede na gozdnogospodarsko načrtovanje, bi nujno morale seči v Sloveniji še v kako okolje, vsaj po mnenje o zdaj uveljavljenem načinu načrtovanja, v tujini pa vsaj v grobem tudi * Mag. ž. v., dipl. inž. gozd., F. K., dipl. inž. gozd., J. S., dipl. inž. gozd., P. J., dipl. inž. gozd., E. H., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Postojna, 66230 Postojna, Vojkova 9, SLO. •• Mag. F. P., dipl. inž. gozd., 61381 Rakek, Slivice 34, SLO. na (gnili) zahod. Tako pa si je Oddelek za gozdarstvo privoščil v ugledni vezavi izdati izdelek, ki je moder predvsem v pogledu ovitka, sicer pa v bistvu (strokovni) pamflet. Na tem mestu ne bomo poskušali razso- jati o nasprotujočih si pogledih podpisnikov "Dilem" in mag. Goloba, ne glede na to, v kakšnem odnosu so v posameznih primerih pogledi obojih do naših stališč. To bi zelo podaljšalo ta zapis, koincidiranje oz. razha- janje pogledov mag. Goloba z našimi razmi- šljanji pa je poznavalcem idej obojih lahko razumljivo. Mag. Golobu kot raziskovalcu na Inštitutu za gozdno in lesno gospodar- stvo, izrazito raziskovalni organizaciji, pri- znavamo pravico do avtonomnega in dru- gačnega razmišljanja, izražamo priznanje za spremljanje sodobnih metod analize pro- stora, povabili smo ga tudi, da nam jih predstavi, operativa z neposrednimi izkuš- njami na terenu pa mora biti sposobna (v dialogu z znanostjo) presoditi, katere od razvitih oz. osvojenih metod in na katerih ravneh je koristno uporabiti pri neposred- nem operativnem delu. Na področju gozdnogospodarskega in gozdnogojitve- nega načrtovanja ni nič tako dokončnega (tudi naša razmišljanja ne), da bi si upali ovirati razmišljanja tistih, ki poskušajo s pogledom naprej iskati novih poti. V grobem naj na tem mestu zapišemo le to, da se nam na osnovi spoznanega ne zdi smotrno sprotno računalniško ažuriranje gozdnogojitvenih načrtov ter njihovo nepo- sredno "prelivanje" v bazo podatkov, ki bi služila izdelavi gozdnogospodarskega načrta. Pravzaprav je veliko lažje opravljati s pogledi, ki sežejo predvsem nazaj, ki kažejo rešitve, ki so že pokazale slabosti, ki so preživele, ker so v nasprotju z nujnimi spremembami, ki jih prinaša razvoj vsega Gozd V 51, 1993 207 r 1 na tem svetu, in čemur se tudi gozdarstvo ne sme izogniti, če noče postati izolirano in nezanimivo za sodobne razgledane šoR lane ljudi. Predvsem o tem pa bo tekla beseda v odgovor eminentni skupini pod- pisnikov "Dilem". Pred samo strokovno obravnavo pa se nam zdi potrebno, da kot prispevek h kulturi dialoga in vsem prihodnjim iskanjem stro- kovnih rešitev v našem gozdarstvu opozoR rima na več načelnih nekorektnosti, ki ve- jejo iz izdelka navedenih avtorjev. 1. Dr. Gašperšič si je kot nosilec razisko- valne naloge, ki je bila dogovorjena na seji 12. maja 1992 na (tedanjem) Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, prikrojil vlogo koordinatorja med posameznimi vzor- čnimi projekti (načrti) in poskuša z izdela- nim svojim Predlogom obnove načrtov in s takojšnjim javnim obračunanjem z zametki vseh dragih idej na nekorekten način uve- ljaviti svoje mnenje pri iskanju poti prihod- njega razvoja gozdnogospodarskega na- črtovanja v Sloveniji. Na omenjeni seji je bilo namreč sklenjeno, da naj izbrana Goz- dna gospodarstva pripravijo po svoji zamisli in ne glede na veljavno zakonodajo vzorčne gozdnogospodarske načrte. Tak avtoritativen in hkrati nekorekten pri- stop (nekorekten zato, ker se želi tudi z neresnicami in s polresnicami zavesti stroR kovno javnost, še predno je izdelek dokon- čan in na voljo v presojo tudi njej) bi moral, skupaj z marsičem v preteklosti, dokončno na smetišče zgodovine, ker ne vodi v napreR dek ampak v propad, ne le znanosti in stroke ampak vsega, na vseh področjih, kjer se pojavi. 2. že od samega začetka se v "Dilemah" pojavlja "floskula", za tako hudo obtožbo mnogo premalo argumentirana, da GG Po- stojna s predlaganimi vsebinskimi spre- membami gozdnogospodarskega načrto­ vanja (ki naj bi jim bile menda edini vzrok sodobne metode zbiranja podatkov o go- zdovih) negira nam vsem (tudi nam!) sveto načelo sonaravnosti in mnogo'namenskosti ravnanja z gozdovi. Tak način razprave je resnično iz žalostne orožarne na srečo že preteklega obdobja, ko se je tistega, ki se ni strinjal s čemerkoli, za vsak primer, zlasti tedaj, ko je bilo na voljo bolj malo oprijem- ljivih argumentov, želelo pred javnostjo do- 208 GozdV 51, 1993 tolči še z vsem (obvezno) razumljivim očit­ kom, da je "obsojeni" z dejanjem želel spodkopati ves družbeni sistem. Predlagane spremembe načrtovanja re- snično nimajo nič skupnega z negiranjem sonaravnosti in večnamenskosti ravnanja z gozdom. Prepustiti več besede in samostoj- nosti (podrobnemu) gozdnogojitvenemu načrtovanju in ne togo vztrajati na z gozdno gospodarskim načrtom predpisanih obve- zah na ravni odseka, ki za deset let naprej in ob nujno bolj grobi obravnavi sestojev za potrebe gozdnogospodarskega načrta, nikoli ne morejo biti dovolj dobre, da bi smele biti obvezujoče, pomeni kvečjemu korak k sonaravnosti in ne stran od nje. A o tem več pozneje. 3. Način zapisa "Dilem" izraža nestrpnost in poskuša opraviti z drugače mislečimi že kar (z dobesedno žaljivimi) pod naslovi, kar pristoji "pamfletnemu" novinarskemu zapi- su, ne pa strokovni razpravi. Ob tem je vsaj čudno, da učitelji očitajo strokovnjakom, svojim učencem, ki so pred kratkim diplomirali ali magistrirali, in z jav- nimi razpravami dokazujejo, da dokaj te- koče spremljajo nova spoznanja, "zmedo", "zamenjevanje cilja s sredstvi", "nedojema- nje razvoja ekološkega informacijskega si- stema" ipd. Zmede ni, znanja je za praktične pobude in razpravo o njih tudi dovolj (čeprav nikoli dovolj). Razlike so v pogledih na posame- zne prvine, ki jih zajema oz. si z njimi pomaga gozdnogospodarsko načrtovanje. Drugačne poglede označiti z neznanjem in zmedo je (spet ali še enkrat) nekaj, kar je tuje akademski razpravi. Nekaj neakademskosti smo si zaradi vsega navedenega v odgovoru dovolili tudi mi. V tem zapisu očitkom (in podtikanjem) ne bomo odgovarjali strogo po zaporedju, kot se pojavljajo v "Dilemah", pač pa po posameznih širših vsebinskih sklopih, ki jim v grobem vendarle sledijo tudi "Dileme" O TEMELJNIH IZHODIŠČIH GOZDNO- GOSPODARSKEGA NAČRTOVANJA Kot je že v Uvodu omenjeno, smo glo- boko prepričani, da s predlaganim načinom gozdnogospodarskega načrtovanja v niče- mer ne načenjamo sonaravnega in večna­ menskega obravnavanja gozda, ki mora biti izhodišče ne le načrtovanju ampak vsemu ravnanju z gozdovi. O potrebnosti celostnega in raziskoval- nega pristopa pri načrtovanju, pa tudi o potrebnosti dinamičnega usmerjanja (kon- trole) procesov, smo seznanjeni. Sodobne metode zajemanja podatkov omogočajo, skupaj z ustreznim kartnim zapisom stanja gozdov (označeni gospodarski razredi, (večje) površine gojitvene intenzivnih raz- vojnih faz = (večje) površine za sestoje usodnejših ali delovno intenzivnejših goji- tvenih del) hkrati kontinuiteto podatkov iz preteklosti in smiselno (kakovostno) obrav- navo trenutnega stanja sestojev - razčle­ njenih tako, kot zahtevajo smernice za nadaljnje delo z njimi. Samo zaradi boljše transparentnosti kon- tinuitete 40- ali tudi večletnih podatkov, ki zaradi pravkar povedanega sploh ni ogro- žena, vztrajati pri starih okvirih analitičnega obravnavanja sestojev (npr. pri nespreme- njenih gospodarskih razredih ali pri rasti- ščno zelo raznolikih odsekih), pomeni iz- gubljati prihodnost. Povsem neprimerno je zaradi fetišiziranja preteklosti, ki nas sicer pomembno oplaja, vsem nadaljnjim (koli- kim?) rodovom predpisovati okvire njiho- vemu razmišljanju in tako njihovo delo že v osnovi napravljati nekreativno, zato neza- nimivo in celo neumno. Vztrajati na primer v snežniških gozdovih na mejah gospodarskih razredov pretežno čistih jelovih sestojev še tedaj, ko teh sploh ni več (so npr. bukovi, tako kot tisti, ki so bili bukovi že prej), samo zaradi skupne preteklosti, je že zdaj v mnogih primerih milo rečeno nespametno, jutri, pojutrišnjem ali čez 200 let pa bo naravnost smešno. To pa ne izključuje možnosti, da si, kadarkoli si ob poglobljenih analizah to želimo, vzpo- stavimo (seveda na ravni natančnosti vzor- ca) film razvoja prav tistih nekdanjih sesto- jev, katerih pretekli razvoj bi želeli podrob- neje spoznati. Zbiranje podatkov o gozdo- vih s pomočjo stalnih vzorčnih ploskev omogoča to v mnogo večji meri, kot spremi- njajoče se delne površine ali sestojnim razmeram sledeča odsečna členitev go- zdov. Gozdnogospodarski načrt mora nujno omogočati preverjanje njegovega izvajanja, tudi inšpekciji. Seveda pa je nesmiselno ocenjevati model prihodnjega gozdnogo- spodarskega načrta z vidika današnje in- špekcijske prakse. O tem je škoda izgubljati besed. Tudi v zadnjem poglavju smo se tega problema samo dotaknili, saj bi po- drobnejša razlaga zahtevala celovitejši opis sodobneje zasnovane inšpekcijske dejav- nosti, kar bi naš zapis zapeljalo predaleč. O INFORMACIJAH O GOZDU IN SESTOJIH Splošno V našem "Programu" je jasno navedeno, da naj bi bili viri informacij pri gozdno- gospodarskem načrtovanju, ki ga imamo v mislih, naslednji: 1. stalne vzorčne ploskve (v veliki večini ploskev na 5 ha), 2. opis gozdov (sestojev), 3. evidenci poseka in gojitvenih del, 4. kronika, 5. izsledki različnih raziskav. Posebej smo opozorili, da bomo opis gozdov izvajali pozorno in da v vsebinskem pogledu tu ne bo sprememb. Opis gozdov naj bi imel, tako kot doslej, osrednjo vlogo pri določitvi gozdnogojitvenega ukrepanja. Razlika med pogledi dr. Gašperšiča in so- delavcev ter našimi pogledi je v potrebni podrobnosti izvedenih opisov gozdov. Me- nimo, da je, ob skrbno izvajanem gojitve- nem načrtovanju, pri izdelavi gozdnogospo- darskega načrta nepotrebno do podrobno- sti, celo z ocenjevanjem lesnih zalog posa- meznih delov odsekov in etata zanje, obravnavati posamezne sestoje, saj to vodi v podvajanje dela. Nekoliko bolj grobe opise gozdov dr. Gašperšič s sodelavci kratkomalo negira, kar je grobo zavajanje. Ob vsem povedanem je prvi stavek 7. poglavja "Dilem" na str. 19, v katerem je dr. Gašperšič s sodelavci, kljub seznanje- nosti z našimi pogledi na opis gozdov, lahkega peresa zapisal, da je Gozdno go- spodarstvo Postojna ugotavljanje vseh zna- čilnosti gozdnih sestojev zasnovala na me- todi stalnih vzorčnih ploskev, grobo izkriv- ljanje dejstev. Enako lahko iz istih razlogov zapišemo za vepino napisanega na straneh GozdV 51, 1993 209 21 in 22. Podobnih zavestnih zavajanj bralca v "Dilemah" mrgoli. , Dr. Gašperšič in sodelavci menijo, da "bo ·zelo nerodno, če bodo pozneje ugotovili, da so zaradi velikih vzorčnih napak ugotov- ljene lesne zaloge in prirastki po gospodar- skih razredih enot neuporabni za preverja- nje uspešnosti gospodarjenja in za načrto­ vanje prihodnjega razvoja gozdov." Nadalje je zapisano, da "postojnski pred- log minimalne površine gospodarskega raz- reda 200 ha, s katerim naj bi dosegli stati- stično zanesljivost pri oceni lesne zalo9e, kaže na njihovo odvisnost pri načrtovanju od ene informacije (lesne zaloge) in mi- selno ujetost v neko metodo (metodo stal- nih vzorčnih ploskev)". Dr. Gašperšič s sodelavci ne pove, s katero metodo (oz. s čigavim denarjem) bi bilo mogoče doseči statistično značilnost podatkov o lesni zalogi tudi za gospodarski razred manjše (majhne) površine in za posamezne razvojne faze. V zameno za metodo stalnih vzorčnih ploskev ne ponudi nobene druge objektivne metode zbiranja podatkov o lesni zalogi, pa tudi prirastku, ki bi zagotovila objektivne in dovolj točne informacije o obojem za majhne gospodar- ske razrede in za posamezne, zlasti šibko zastopane razvojne faze. Ali bi to bila vsota okularnih ocen lesnih zalog posameznih. sestojev majhnega oz. vsakega gospodar- skega razreda? Okularna ocena lesne za- loge sestojev in tudi delov sestojev je sicer mogoča, vendar je neobjektivna in za spremljanje trendov gibanja lesne zaloge na kateri koli ravni povsem neuporabna. Zato je okularno ocenjevanje lesne zaloge vseh sestojev nepotrebno in nesmiselno. Dr. Gašperšič in sodelavci bi bili lahko prepričani, da smo natančnosti pričakova­ nih podatkov posvetili ustrezno pozornost in se tako izognili ne korektnemu podtikanju, da v tem pogledu tavamo povsem v temi. Končno tudi podatka o navedeni potrebni površini gospodarskih razredov, ki jih bomo analizirali podrobneje, nismo izžrebali. Seveda pa se je površina sestojev (go- spodarskega razreda), za katero natanč­ nost podatkov omogoča podrobnejšo ana- lizo razvoja lesnih zalog, z uvedbo vzorčnih metod nujno povečala. Temu se ni mogoče izogniti. (O prirastku tu ne govorimo, ker so 21 O Gozd V 51, 1993 z njegovo oceno v vsakem primeru težave, morda z uporabo metode stalnih vzorčnih ploskev še najmanjše.) Metode, ki ne slonijo na stalnih vzorčnih ploskvah, so, kljub svoji teoretični objektiv- nosti, pokazale toliko praktičnih slabosti, da jih po našem mnenju v večjem obsegu ne gre uporabljati. Stalne vzorčne ploskve pa omogočajo še dvoje: - dobro oceno prirastka, in to brez vrta- nja drevja! - zasilno evidenco poseka (višine in strukture), ki bo kljub zasilnosti (za 10-letno obdobje - za daljše obdobje bo ocena boljša), v zasebnih gozdovih v prihodnje zelo dragocena informacija o poseku. Razlogov za uvedbo metode stalnih vzor- čnih ploskev je bilo torej več. če bi želeli idealno rešiti vse očitane nam primere, bi morala biti vzorčna mreža ne- skončno gosta. Ker to ni mogoče, se bo treba v posameznih primerih zadovoljiti tudi s podatki, ki ne bodo idealni in si z njimi, in (samo) tu in tam tudi z okularnimi ocena- mi, pomagati po najboljših močeh. Da bo to dotolklo strokovnost gospodarjenja s slo- venskimi gozdovi, je seveda grobo natolce- vanje. Sprenevedanje je, da dr. Gašperšič, ki je (skupaj s sodelavci) še leta 1986, ob spre- jemanju prejšnjega Območnega načrta, v "Strokovni oceni stališč GG Postojna" ostro obsodil GG Postojna, da opušča polno premerbo sestojev, danes očita GG Po- stojna miselno obremenjenost s podatkom o lesni zalogi. (Polna premerba ob zelo velikih stroških postreže samo s podatkom o lesni zalogi, največkrat kar s skupnim za ves odsek oz. oddelek, kar je gojitvene zelo malo vreden podatek.) ln to očita prav GG Postojna, ki je, zavedajoč se pomena števil- nih dejavnikov pri odločitvah o ravnanju z gozdovi, med vsemi Gozdnimi gospodarstvi verjetno zastaviJo največ raziskav o vseh teh dejavnikih. Navedimo najpomembnej- še: o ekologiji pomlajevanja, o vplivu rastli- najeda divjadi na gozdno mladje, o vrašča­ nju listavcev v nasade, o vitalnosti jelke, o rdečem srcu bukve in notranjih poškodbah javorja, o vplivu smreke na rastišča Viso- kega krasa in njeni vlogi v dinarskih gozdo- vih; ekološke razmere v naših gozdovih smo poskušali doreči s študijo olistanja bukve, dogovorili smo se za popis ptic v naših gozdovih, prek vseh državnih gozdov izločamo t. i. naravne celice, s katerimi bomo zaščitili tudi vse posebne habitate živali, izključno na našo pobudo se vrh Snežnika (nad 1400 m) bliža popolni nara- vovarstveni zaščiti. Glede obravnavanja majhnih gospodar- skih razredov smo dolžni pojasnilo, saj iz zapisanega v "Programu" ni vse razvidno, z razpravo v Starem trgu 4. februarja 1993 pa se v vse podrobnosti nismo utegnili dovolj poglobiti. Naša odločitev je, da vse specifične ras- tiščno-sestojne enote (majhne, celo zelo majhne gospodarske razrede) ni ustrezno, zgolj zaradi poenostavitve obravnave go- zdov GE, priključevati večjim gospodarskim razredom, kot se je to praviloma delalo doslej. Za vse te majhne rastiščno-sestojne enote bodo v gozdnogospodarskih načrtih posebej navedene tudi gojitvene smernice. Zato v našem primeru ne gre za togo postavljeno minimalno površino gospodar- skega razreda (ca. 200 ha), ampak za odločitev, da na ravni GE podrobno (študij- sko) obravnavamo podatke o lesni zalogi in prirastku ter trende gibanja višine in strukture obojega samo za dovolj velike gospodarske razrede, za katere imamo do- volj zanesljive podatke meritev lesne za- loge in prirastka, medtem ko bodo manjši gospodarski razredi v teh pogledih analizi- rani bolj grobo, pač odvisno od površine oz. natančnosti podatkov meritev. Samo v skupni bilanci GE bodo - vzporedno z večjimi gospodarskimi razredi - ti "gospo- darski razredi" nastopali skupaj. Verjame- mo, da se bo tudi s sestoji, ki bodo pripadali tem gospodarskim razredom, ravnalo stro- kovno, zaradi njihove manjše površine pa ni nevarnosti, da bi nas pomanjkanje kvan- titativno neoporečnih strategij v pogledu njihove strukture pri delu pomembneje za- neslo. O mejah gospodarskih razredov in njihovi trajnosti Ali naj gospodarske razrede sestavljajo še naprej odseki, ali jih oblikovati ne glede na odsečne meje? Odločitev o tem, ali naj gospodarske razrede še naprej sestavljajo odseki ali pa jih kartirati povsem na novo ter jih oblikovati ne glede na odsečne meje, je bila najtežja in smo o njej v resnici dolgo razmišljali. Mnenje dr. Gašperšiča in sodelavcev, da je težnja k rastiščno popolnoma homoge- nim gospodarskim razredom podobno (ne)smiselna kot težnja k rastiščno popol- noma homogenim odsekam, čeprav si že- limo v odseku čim manjšo rastiščno hetero- genost, je v določeni meri umestno. Na drugi strani je res, da bi neugodno sprejeli rastiščno karto, pa čeprav bi bila izdelana samo za gozdarsko uporabo, kjer bi bila rastišča kartirana kar po mejah odsekov. Tudi v solidneje izdelanih gozdno- gospodarskih načrtih pričakujemo karto go- spodarskih razredov z vrisanimi njihovimi dejanskimi mejami. Na terenu je taka karta v pomoč načrtovalcu-gojitelju, medtem ko je karta, v kateri je vrisana samo pripadnost odsekov posameznim gospodarskim razre- dom, pravzaprav le grafični seznam odse- kov po gospodarskih razredih. Zaradi navedenega imamo vsekakor na- men, skladno z merilom karte, ki spremlja gozdnogospodarski načrt (merilo 1 :10.000) in skladno z gostoto mreže stalnih vzorčnih ploskev, poskušati čim bolje razmejiti posa- mezne gospodarske razrede. Pri tem bo- mo, iz razlogov, ki ji bomo navedli pozneje, znatno strožji pri razmejitvah gospodarskih razredov zaradi rastiščnih razlogov, kot pa pri razmejitvah gospodarskih razredov za- radi različnega sestojnega stanja. Kljub težki dilemi se razmišljanja v zad- njem času vendarle nagibajo k odločitvi, da gospodarske razrede vežemo na odseke - predvsem zaradi istega prostorskega ime- novalca v pogledu načrtovanja ukrepov ter evidentiranja poseka in gojitvenih del. V tem primeru bo treba vse rastiščno očitno raznolike oddelke oz. odseke podrobneje razčleniti, in to ne glede na kontinuiteto podatkov in v nujnih primerih tudi ne glede na parcelne meje, saj prevelika rastiščna raznolikost gospodarskih razredov pogosto onemogoča kakovostne analize. Zlasti v zasebnih gozdovih bo takih primerov raz- meroma veliko. žrtve se torej nakazujejo tudi ob tej rešitvi, zato je razmišljanje o možnih rešitvah seglo do zelo različnih variant. GozdV 51, 1993 211 O trajnosti mej gospodarskih razredov Že v poglavju O temeljnih izhodiščih gozdnogospodarskega načrtovanja je po- udarjeno, da je znotraj rastišča neprimerno za vsako ceno, sarno iz razloga kontinuitete podatkov, vztrajati na danih rnejah gospo- darskih razredov. Znotraj določenega ra- stišča se lahko v nekaj desetletjih sestojne razmere povsem spremenijo, zato bi bilo predolgo vztrajati na preteklih razmejitvah gospodarskih razredov povsem nesmisel- no. Ker nam je dolgoročni cilj oblikovati znotraj vsakega rastišča čim bolj mešane sestoje, ki bi na čim manjši površini zago- tavljali trajnost vseh vlog gozda, bi dejavnik sestaja pri oblikovanju gospodarskih razre- dov moral počasi izgubljati na pomenu, medtem ko bo dejavnik rastišča svoj pomen ohranil. V mnogih primerih je zato pričakovati, da se bodo "sestoj ni" gospodarski razredi zno- traj danega rastišča, prek naraščajoče po- vršine gospodarskega razreda mešanih se- slojev na tem rastišču, postopno zlili, v celoti ali pa vsaj z večinskim d~ležem, v en gospodarski razred - gospodarski razred mešanih gozdov na danem rastišču. V nekoliko bolj razčlenjenih smernicah za tak gospodarski razred pa bo zapisano, kako ravnati v primerih posameznih zgradb se- slojev oz. skupin. V takih, v pogledu zrnesi in oblike zelo pestrih sestojih, je želja po izločanju delnih površin in podrobnejši obravnavi vsake od njih ob izdelavi gozdno- gospodarskega načrta še posebej nestvar- na. Hkrati to opozarja na dejstvo, da bo v prihodnje okvir globalnih dolgoročnih analiz predvsem rastišče. Kot smo že omenili, pa prav zbiranje podatkov o gozdovih prek stalnih vzorčnih ploskev, skupaj z ustreznim kartnim zapisom, v vsakem trenutku omo- goča kronološko analizo razvoja sestojev katerega koli dela gospodarskega razreda, zato vztrajanje na "sestojnih" gospodarskih razredih, ki jih opravičuje samo preteklost, motijo pa aktualne analize in sklepanja, resnično ni umestno. O OBLIKI ZAPISA OPISA GOZDOV . (SESTOJ EV) Glede oblike zapisa opisa gozdov se naši pogledi močno razlikujejo od pogledov 212 GozdV 51, 1993 dr. Gašperšiča in sodelavcev - skladno z razlikami v pogledih na podrobnost obrav- nave gozdov pri gozdnogospodarskem načrtovanju. Vendar razlika ni v tem, da dr. Gašperšič s sodelavci zagovarja ob deduktivnern tudi induktivni pristop pri gozdnogospodarskem načrtovanju, pri GG Postojna pa slednjega negiramo, ampak, kot smo že omenili, v dejstvu, da naši sogovorniki zagovarjajo po našem mnenju nepotrebno podroben in- duktivni pristop, mi pa, glede na aktualno prakso izdelovanja gozdnogojitvenih načrtov, ustrezno poenostavljenega. Menimo, da je ob izdelavi gozdnogospo- darskega načrta nepotrebno posamezne sestoje kot dele odsekov analizirati tako podrobno, da jirn poskušamo oceniti lesno zalogo in etat. Posamezni sestoj zahteva posebno pozornost v splošnem le tedaj, ko je očitno, da bi pri njem lahko prišel v poštev ukrep, ki bi bil gojitvene zelo inten- ziven oz. bi pri njem prišlo do poseka večje količine lesa ali pa v primerih, ko bi npr. iz varovalnih razlogov utegnila biti intenziv- nost posega v sestoj daleč pod povprečjem za gospodarski razred, ki mu sestoj pripa- da. Tudi v teh primerih je z vidika gozdno- gojitvenega odločanja nesmiselno posku- šati sestoju podrobneje določati lesno zalo- go, saj je značaj potrebnega ukrepa odvi- sen predvsem od drugih dejavnikov. Na načrtu priloženih kartah naj bodo označene približne površine tistih specifič­ nih sestojev, ki zahtevajo usodnejše goji- tvene posege, sicer pa kaže, da bi bilo primerno predvidena gojitvena dela locirati na opisnem listu za oddelek, kjer naj bi bila ločeno navedena za skupine odsekov v vsakem oddelku, ki pripadajo istemu go- spodarskemu razredu (včasih je to kar cel oddelek). V samem načrtu bi se evidenci sečenj in realiziranih gojitvenih del vodili po oddelkih, medtem ko bi se evidenca obojega po odsekih vodila v prilogi načrta -kot sestav- nim delom enega od izvodov načrta. Opisanemu načinu izdelave gozdnogo- spodarskega načrta bi težko očitali odsot- nost induktivnega pristopa. Seveda pa v zvezi z njim ostajamo pri bistvenern. Vse podrobnosti, skupaj s kontrolo učinkov izve- denih ukrepov, prepuščamo podrobnemu gojitvenemu načrtovanju, pri katerem zmo- remo in moramo posamezne sestoje obrav- navati mnogo podrobneje, zato lahko tudi natančneje in bolj konkretno analiziramo učinke posegov v sestoj. Včasih se kljub skrbno izdelanemu (podrobnemu) gojitve- nemu načrtu določen ukrep dokončno obli- kuje šele pri odkazilu (npr. nekaj poškodo- vanih dreves narekuje razširitev sicer načrtovanega pomladitvenega jedra ali osnovanje manjšega jedra, ki ga z načrtom nismo predvideli). Resnično je neumestna ambicija načrtovalca-urejevalca, da bi mo- gel na ravni sestojev ali odsekov, in to za obdobje do deset let naprej, kar tudi v odsotnosti večjih nesreč vendarle pomeni dejavnik dodatnega rizika natančnejše na- povedi, tako natančno predvideti vse ukrepe in njihovo intenzivnost, da bi s svojimi ocenami "oplajal" ne le načrtovalca­ gojitelja ampak tudi inšpekcijo. Zaradi pravkar navedenega in zaradi ne- izbežnega dejstva, da na ravni odsekov ne moremo računati z dovolj natančnimi po- datki o lesni zalogi in prirastku, se nam zdi opisni list na ravni odseka nepotreben. Nekatere osnovne podatke, npr. okvirno lesno zalogo, obseg predvidenih gojitvenih del in okvirni etat, imamo namen zapisati v opisni list na ravni oddelka. Tu bi našla prostor tudi predvidena gojitvena dela na ravni skupine odsekov, ki pripadajo določe­ nim gospodarskim razredom. Obrazec še ni dokončno zasnovan. GOZDNOGOSPODARSKI NAČRT IN IZVAJANJE KONTROLE PRI GOSPODARJENJU Z GOZDOVI Stališča do te problematike, ki jo obrav- nava zadnje, 12. poglavje "Dilem", smo v nekaj besedah pojasnili že v uvodu. Nesmi- slu, da se ustreznost preživelih idej o na- črtovanju poskuša dokazati z metodami preživele inšpekcijske prakse, tudi na tem mestu ne bomo posvečali posebne pozor- nosti. Samo nekaj besed v razmislek o mož- nem sodobnem nadzoru ravnanja z gozdo- vi. Sodobno bi na primer bilo, če bi inšpek- tor prišel na gozdno upravo, si za ogled izbral poljuben oddelek- v času, ko je le-ta odkazan ali tik po sečnji, pregledal ustre- znosi gojitvenega načrta, ustreznost iz- vedbe del (npr. odkazila, poseka), proučil izvajanje gozdnogospodarskih načrtov tudi v globalnem, izrazil svoje mnenje do oprav- ljenega, svetoval, in seveda tudi ukrepal, če bi bilo potrebno. Dr. Gašperšič s sodelavci bi, skladno z dokazovanjem potrebnosti podrobnih dolo- čitev načrta na ravni odseka, želel ohraniti tudi inšpekcijsko službo, ki bi v pogledu nadzora ravnanja z gozdovi še naprej teme- ljila predvsem na sankcioniranju (razumlji- vih) odstopanj izvedenega od tistega, kar je bilo z bolj grobim pregledom gozdov (pa naj bo pristop še tako induktiven) pred leti določeno. Tudi to v imenu naših še nekaj let službe in v imenu prihodnjih rodov slo- venskih gozdarskih strokovnjakov s hvalež- nostjo odklanjamo. ZA KONEC ŠE TO Razen postopnega uveljavljanja gospo- darskih razredov, ki obravnavo gozdov (analize, usmeritve) napravljajo logičnejšo in preglednejše, načrtovanje gozdov pri nas že dolgo obdobje ostaja konseiVativno, vse bolj se poglablja razkorak med njim in razgledanostjo strokovnjakov (splošno in biološko), metodami obravnavanja pojavov, tehničnimi pripomočki idr., skratka sodob- nim okoljem, ki mu tudi gozdarstvo, kljub naporom nekaterih, da ga ohranijo konser- vativnega, ne more uiti. Če bi mu, bi bilo to zanj, kljub navideznemu trenutnemu uspehu, dolgoročno zanesljivo pogubno. KonseiVativnost narave in gozda ne pome- ni, da mora biti tudi delo pri ravnanju z njima konseiVativno. Kljub opisanemu razkoraku, ki je zlasti v zadnjem desetletju postajal vse bolj kričeč, niso tisti, ki so bili ta čas najbolj odgovorni za njegov razvoj, niti poskušali (ali pa tega niso bili sposobni) s poglobljeno analizo ugotoviti prave vzroke krize načrtovanja, kaj šele pripraviti predlog njegove temeljite revizije. Dr. Gašperšič je pred leti sicer kritiziral tedaj oblikovana Navodila za izdelavo goz- dnogospodarskih načrtov gospodarskih enot, vendar so bile njegove pripombe v smislu našega razmišljanja obrobne in niso na tem področju nakazovale ničesar prepa- GozdV 51, 1993 213 trebno novega. Tudi kritika dr. Gašperšiča in sodelavcev Programa obnove načrtov GE Leskova dolina in GE Mašun kaže na to, da bi jo pri GG Postojna še najbolje odnesli, če bi predlagali ohranitev starega načrtovanja (z nekaj popravki), kar pa se- veda ni sprejemljivo. V strokovnem pogledu smo to že pojasni- li, na tem mestu se dotaknimo še člove­ škega dejavnika. Skoraj ni članka ali predavanja dr. Ga- šperšiča, pa tudi drugih, kjer ne bi bilo poudarjeno, da bi morali izdelovati gozdno- gospodarske načrte izkušeni strokovnjaki. Glede na usodne odločitve, ki se v zvezi z gozdom oblikujejo pri gozdnogospodar- skem načrtovanju, je poudarjana strokov- nost in izkušenost za to delo vsekakor upravičena. Vsaj dvajset let pa je očitno, da (razen s položaja vodij načrtovalskih služb) od· načrtovalskih zadolžitev trumoma bežijo sposobni strokovnjaki, načrte pa ne- redko izdelujejo začetniki, kot to večkrat ugotavlja tudi dr. Gašperšič. Očitki so bili vselej namenjeni tistim, ki bežijo od teh del in tistim, ki jih na teh delih niso uspeli zadržati, nikoli pa kritiki niso zmogli tega, da bi z vidika sodobnosti sveta poglobljeno pomislili, ali ni morda nekaj generalnega narobe tudi s samim gozdnogospodarskim načrtovanjem. Menimo, da sta vzroka za nezanimivost gozdnogospodarskega načrtovanja pri lju- deh predvsem dva: 1. načrtovanje je nezanimivo, če ni na- črtovalec tudi izvajalec, 2. ob izdelavi gozdnogospodarskega načrta gospodarske enote je velik (in vse večji) delež obveznih toda nesmiselnih 214 GozdV 51, 1993 opravil (delovnega balasta), kamor ne- dvomno spadajo tudi vsa prepodrobna od- ločanja o stvareh, o katerih je ob izdelavi gojitvenega načrta tako ali tako potreben ponovni razmislek, morda čez več let tudi v pomembno spremenjenih razmerah. Ker je v delu preveč nesmiselnega in nepotreb- nega, je za načrtovalca nezanimivo, okolica tega dela ne ceni, od tu pa je le še korak do nizkega (tudi uradnega) statusa človeka, ki opravlja tako delo, do njegovega sora- zmerno nizkega osebnega dohodka in se- veda do njegove želje, da si poišče drugo delo. Problem gozdnogospodarskega načrto­ vanja je torej celovit- vsebinski, metodolo- ški in kadrovski, zato mora biti celovito tudi njegovo zdravljenje. Vzorčne ploskve za zajemanje podatkov niso vzrok za nujnost sprememb ampak so že neobhodna posle- dica izvirnejših vzrokov (tudi ekonomske- ga), seveda pa tudi njihova uporaba pri delu v nadaljnjem vpliva na oblikovanje sistema načrtovanja, ki mora biti notranje nujno usklajen. Nič nam ne pomaga drob- ljenje analiz na dele površin, če zanje nimamo ustreznih podatkov in nič nam ne pomagajo vsi podatki, če so podrobne ana- lize na dani ravni obravnave že na prvi pogled nepotrebne, zato nezanimiva, in bodo odbijale sposobne ljudi. Tako kot nihče ne bo mogel prisiliti ljudi, da bodo vpisovali študij, ki jim bo s svojo današnjo fakultetno zahtevnostjo omogočal pred- vsem delo revirnega vodje, tako jih (nas) tudi nihče ne bo mogel prisiliti, da bodo (bomo) še naprej izvajali preživelo načrto­ vanje, ki bo zanimivo samo nekaj pristojnim avtoritetam. Življenje pišejo ljudje, saj z zamenjavo vseh ni najboljših izkušenj! STALIŠČA IN ODMEVi GDK: 414.11:414.4 O ogroženosti od podlubnikov z vidika stroke Po ocenah in predvidevanjih določenih krogov strokovnjakov čaka slovensko go- zdarstvo nova katastrofa, grozila naj bi gradacija podlubnikov. Preteči nevarnosti primerno so tekle naj- različnejše kampanjske priprave za ustre- zno obvladovanje pričakovane nadloge. V ozračju nerealno predimenzioniranega pro- blema, (ogrožena naj bi bila cela Slovenija!) je očitno zmanjkalo prostora za kritično strokovno presojo dejanskega stanja in temu primerno reagiranje. Posledica takšne psihoze se je kazala v paničnem hlastanju za problematičnimi instant metodami in sredstvi, ki jih stroki ponuja kemična indu- strija (feromoni, insekticid!). Poenostavlje- na, množična uporaba teh sredstev, ki se sedaj zelo resno nakazuje, sicer obeta uničiti veliko lubadarjev, ne more pa odpra- viti vzrokov oziroma pogojev za njihovo prenamnožitev. Hkrati nekritična preorien- tacija na vabljive možnosti, ki jih danes omogočajo različne vrste kemične represije (uničevanje lubadarjev), zavaja težišče strokovnega varstva gozdov od zahtevne a učinkovite diagnostike in preventive na si- cer enostavnejše, a veliko manj učinkovito represijo. Ali enostavneje - od vzrokov k posledicam ! Dislokacija smreke in njenih konzumen- tov (lubadarjev) od njihovih avtohtonih ras- tišč (Piceetumov), že sama po sebi pred- stavlja šibko točko v spremenjenem bio- ekološkem ravnotežju. Intenzivni Gakost in pogostost) človekovi posegi še dodatno vplivajo na delovanje naravnih mehani- zmov, ki sicer ob nemotenem funkcionira- nju vzpostavljajo biološko ravnotežje. Po- sledica tega so potencialno labilni gozdni ekosistemi, v katerih se, ob izpolnjenih pogojih, lahko sprožijo zelo intenzivni pro- cesi. Med nje denimo spada tudi gradacija podlubnikov. V kontekstu ogroženosti gozdov po luba- darjih moramo zato potenciale za možno katastrofo (gradacijo) najprej iskati v prisot- nosti smreke v gozdnih sestojih. Vendar smreka sama po sebi ne povzroča ogrože- nosti po lubadarjih. V normalnem stanju (rasti) tvori s svojim okoljem, vključno z lubadarji, biološko ravnotežje, ki ga v ento- mologiji označujemo z železnim stanjem. številčnost lubadarjev v železnem stanju ni konstantno, marveč nenehno variira, vse- lej v tesni odvisnosti od razpoložljive hrane (oslabele smreke) in klimatskih razmer, ki pogojujejo fiziološko aktivnost žuželk. Zato številčnost lubadarjev sama po sebi ne more biti kriterij za ocenjevanje ogroženosti gozdov po lubadarjih. Vsled tega je po- trebno množično uporabo feromonov zaU. monitoring, odločno odsvetovati. V pogojih železnega stanja lubadarji pra- viloma manj ogrožajo smreko kot ona njih. To dejstvo je posledica njihovega specifič­ nega načina prehranjevanja. Prav ta speci- lika je, tako smreki kot lubadarjem, omogo- čila preživetje v evolucijskem razvoju. Lu- badarji so se v tem razvoju izpopolnili v specialista za odkrivanje oslabelih smrek (njihova hrana). Sočasno se je smreka kot vrsta, kljub stalni prisotnosti lubadarjev, ohranila in celo razširila v svojem okolju. Pojav lubadarjev na oslabeli smreki je torej normalen pojav, ne pa znak za preplah ali celo vzrok za panične posege v sestoje. Lubadarji po svoji naravi niso gozdni škod- ljivci, temveč stalen člen spremenjenega biološkega ravnotežja. V normalnih razme- rah (železno stanje) svojega gostitelja ne ogrožajo, temveč se razvijajo na gostitelju, ki je že prej oslabel zaradi primarnih vzro- kov (ujme, bolezni). Z vidika ogrožanja pridobivanja lesa, lahko postanejo lubadarji problematični ta- krat, kadar se močno poveča običajna po- nudba njihove hrane. To namreč izboljša prehrambene in razmnoževalne pogoje lu- badarjev, na katere se populacija odzove s stopnjevitim razmnoževanjem ali gradaci- jo. Po večjih prenamnožitvah običajno zmanjka normalne hrane (oslabelih dre- GozdV 51, 1993 215 ves), kar lubadarje prisili v začasno poselje- vanje zdravih, vitalnih smrek. S tem se spremeni njihova običajna vloga v gozdnem ekosistemu. Začno ogrožati tudi vitalne smreke (postanejo primarci), predvsem pa začno ogrožati človekove cilje (ne naravo!) intenzivnega pridobivanja oziroma gojenja smreke. Stopnja ogroženosti sestojev je vselej v tesni odvisnosti od stopnje spreme- njenosti naravnega okolja. Močno spreme- njeno (izmenjane) naravno okolje je namreč ekološko in biološko labilno in zato ogrože- no. V njem se pogosteje in intenzivneje manifestirajo selektivne reakcije okolja (uj- me). K tem je potrebno, kot posledične, prišteti tudi občasne množične pojave luba- darjev in njihovo primarno aktivnost. Primarni problem varstva gozdov je zato v obvladovanju nedoraslih umetnih tvorb. To skušamo v varstvu gozdov zagotoviti predvsem z odpravljanjem pogojev za možno prenamnočitev lubadarjev - PRE- VENTIVA. Zaradi zahtev po racionaliziranju problematičnih posegov v gozdne sestoje je potrebno strokovno dosledno spremljanje in razlaganje pojavov v gozdu: Pri tem je zlasti pomembno kritično razlikovanje zna- kov neposredne ogroženosti (pogoji za gra- dacijo) od znakov potencialne ogroženosti kot posledice spremenjenega okolja. Potencialno ogroženi sestoji so močno spremenjeni in izmenjani sestoji v narav- nem okolju, v katerih naravne ujme ali neustrezno poseganje v sestoje (gozdni red), v določenih okoliščinah LAHKO POV- ZROČIJO nastanek žarišč gradacije. žarišče gradacije je konkretna lokacija v potencialno ogroženih sestojih, kjer se v danih okoliščinah pojavijo ustrezni pogoji za prenamnožitev lubadarjev (gradacijo) - t. j. za njihovo razširjeno reprodukcijo. Nahajališče lubadarjev so oslabljena dre- vesa v sestoju, ki jih lubadarji izkoriščajo za normalni razvoj svojega potomstva - tj. za enostavno reprodukcijo. Vsebinsko razlikovanje pojma žarišča gradacije od nahajališča lubadarjev je po- trebno tako zaradi prioritete ukrepanja, kot tudi zaradi samih načinov ukrepanja in sredstev, ki se pri tem uporabljajo. žarišče gradacije neposredno omogoča nevarno prenamnožitev lubadarjev, torej posledično tudi večje ekonomske posledi- 216 GozdV 51, 1993 ce. Zato dajemo sanaciji žarišč prioriteto pred drugimi ukrepi. žarišča gradacij so praviloma posledica naravnih ujm, zato se navadno pojavljajo v velikem obsegu in številčnosti. To zahteva hitre in obsežne intervencije, ki marsikdaj presegajo možno- sti klasične (okolju prijazne) sanacije (izde- lava sortimentov, sežiganje lubja). Zato pri sanaciji žarišč, silam prilik kombiniramo klasično nevtralizacijo lesne mase tudi s kemičnimi sredstvi (insekticidi). Za razliko od sanacije žarišč je obrav- nava nahajališč lubadarjev stalno opravilo. Spada v področje gozdne higiene in je posledica slabe vitalnosti gozdnih sestojev. Proces propadanja dreves prehiteva nor- malne razvojne procese v gozdu. Zato so kriteriji za izločanje dreves predvsem var- stvenega značaja, sečnja pa varstvene (slučajni pripadki). Z vidika varstvene pre- ventive je sicer pomembno, da drevo iz sestaja odstranimo, preden postane naha- jališče lubadarjev (predno dovolj oslabi), kar pa je v praksi tudi iz objektivnih razlogov težko zagotoviti. Pospešeno hiranje dreves v sestojih ne- dvomno prispeva k večanju številčnosti lu- badarjev. Vendar značaj tega pojava (za- radi majhne intenzitete !) še vedno omo- goča okolju neproblematično spreminjanje oziroma adaptacijo biološkega ravnotežja. Zato pri tem pojavu ne prihaja do pogojev za množično prenamnožitev (gradacijo) lu- badarja, oziroma do njegovega primarnega delovanja (ostane v železnem stanju). Pač pa se zaradi povečane številčnosti luba- darja zviša njegov razmnožitveni potencial in s tem potencialna ogroženost okolja. Ob izpolnjenih pogojih za razvoj gradacije (uj- me) je tako pot do možne prenamnožitve spet nekoliko skrajšana. Tako se osnovnemu potencialu ogrože- nosti - smreka v tujem okolju, pridruži še en - nevitalna smreka v določenih stadijih razvoja, oziroma njeno hiranje kot posledi- . ca. To pa skupaj že predstavlja tako velik potencial ogroženosti, da kaže o njem re- sneje premisliti. z vidika stroke ni veliko alternativ - ali zagotoviti nedvomno zahtevne predpo- stavke za zagotavljanje učinkovitega pre- ventivnega varstva ali pa znižati zahteve in cilje dragega in tveganega gojenja smreke (in drugih iglavcev !) izven njenih prirod nih arealov. Kakšne so možnosti, da se gozdarstvo organizira po prvi alternativi, naj ocenijo za to bolje kvalificirani. Vsekakor pa je pot, po kateri bomo poslej podlubnike obvladovali z ekološko problematičnimi kemičnimi priprav- ki, strokovno oporečna. Ker pa se prav ta pot v zadnjem času zelo intenzivno nakazuje, naj mi bo dovo- ljeno nanizati nekaj razlogov, zaradi katerih menim, da je potrebno kemične rešitve v varstvu gozdov jemati z veliko večjo rezer- vo. Feromoni - so sintetične, torej umetno narejene snovi, ki skušajo zmesti naravne nagone in sposobnosti lubadarjev pri iska- nju hrane. Osebke, pri katerih predpostavka uspe, zvabijo v posebne pasti, kjer se jih po določenem času fizično uniči. Umetni surogat seveda ne deluje popolno. To zelo dobro vedo tudi njegovi proizvajalci. Zato je uporaba feromonov strogo (preventivno) definirana in predvsem ozko omejena! Naj spomnim samo na pomembnejše predpo- stavke pri njihovi uporabi: - feromonski atraktanti so namenjeni t. i. monitoringu, to je vzorčnemu ugotavljanju prisotnosti lubadarjev, - vabe ne smejo biti locirane v sestojih (ali na skladiščih) in se jih uporablja le v pogojih železnega stanja, - ogrožena drevesa v okolici morajo biti preventivno tretirana (zaščitena) s kontakt- nim insekticidom (zaščitni pasovi), - pasti je potrebno redno in temeljito čistiti, sicer začno delovati problematično - koncentrirajo lubadarje v svoji okolici, - obstaja cela vrsta zelo pomembnih .neznank o dejanskem vplivu feromonov na okolje: ne ve se, kako daleč privablja (koncentrira) lubadarje, kakšen delež popu- lacije ujame past, kako neulovljeni del po- pulacije lahko vpliva na okolje, kaj pomenijo številčne kvantifikacij s ujetih lubadarjev itd. ln končno, pri ocenjevanu smiselnosti uporabe feromonskih preparatov ne mo- 'remo mimo naslednjih dejstev: - z monitoringom lahko ugotavljamo le dejstva, ki so splošno znana (glej spredaj!), - številčnost lubadarjev variira, - z uničevanjem ujetih hroščev pri vzor- čenju, kar monitoring je, delujemo na zane- marljiv del populacije lubadarjev, - uporabo feromonov v represivne na- mene, torej v pogojih progradacije, ne bi smeli uporabljati, tako zaradi omejitvenih predpostavk metode same, kot zaradi dej- stva, da imamo na voljo veliko učinkovitej­ ših in zanesljivejših načinov za profilaktično redukcijo podlubnikov, - uporaba feromonov ne more nadome- stiti ukrepov klasične profilakse, zato jih je potrebno obravnavati kot dodaten strošek in nepotreben input v naravno okolje. lnsekticidi so kemične substance za po- končevanje žuželk. Za uničevanje lubadar- jev se uporablja t. i. kontaktne insekticide. Ti seveda niso selektivni in zato uničijo vse žuželke, ki pridejo v stik s strupom. Stranske učinke nezaželjenih (znanih in neznanih!) posledic strupov skušamo zni- žati na nujno potrebni minimum. Najučinko­ vitejši način je neuporaba strupov v gozdu. Kemična industrija sedaj ponuja >,zdrav- stveno in ekološko sprejemljive« insekticide na vodni osnovi in hitreje razgradljive. Ven- dar gre še vedno le za "GIDE«, torej strupena sredstva za ubijanje živih organi- zmov. če se z njimi spravimo, denimo na letošnjo gradacijo podlubnikov, to pomeni le večjo količino blažjih strupov za enak učinek. Z vidika stroke in načela sonaravnosti je potrebno možnosti za kemično obvladova- nje ekoloških procesov v ogroženih gozdo- vih (lubadar) obravnavati skrajno kritično. Zato iskreno upam, da se bo izkazalo, da so bile črnoglede napovedi o vseslovenski gradaciji podlubnikov, tokrat preuranjena in da bodo zato širokopotezno nabavljena kemična sredstva vsaj zaenkrat morda le obležala v skladiščih. Pač pa bi kazalo že pri letošnji akciji "nič nas ne sme presenetiti~argumenti«, ki jih je možno prebrati tudi v gradivu današnjega posveto- vanja (dr. Kotar). Kako bo z delom v revirju (po letu 2000 !), če se uveljavi zapisano GDK: 945.3:684 Gozdar in šola Eva ČEČ* DANES ... Biti gozdar ni več čast, temveč krivda za tisoč odločitev in ukrepov, ki jih je speljalo gozdarstvo v navezi s politiko. Žal se ljudje bolj spomnimo tistih gozdarjev, ki so poli- tične interese postavljali nad strokovne, kot pa večine ostalih, ki so se takemu načinu pasivno. ali aktivno upirali. Nove vetrove sta začutili tudi obe gozdar- ski šoli: srednja tehnična in fakulteta. že nekaj let ne uspela selekcionirati prijavlje- nih kandidatov, ker je le-teh manj kot pa vpisnih mest. To seveda samodejno po- meni večji osip pri prehodu iz prvega v drugi letnik (pri nespremenjenih kriterijih). Zadnji dve leti Gozdna gospodarstva (ra- zen častnih izjem) ne razpisujejo več ka- drovskih štipendij, potencialni gozdarski tehniki in njihovi starši se zato raje odpove- dujejo sanjam o gozdarstvu in si poiščejo nadomestno šolo v svojem kraju (velikokrat po posvetovanju z vodilnimi na GG). Tako se podira sistem, na katerem je slonelo izobraževanje gozdarskih tehnikov zadnje desetletje. "' E. č. prof. matem., Gozdarski šolski center Postojna, 66230 Postojna, Tržaška 36, SLO 238 GozdV 51, 1993 časovno zaporedje dogodkov, je že drugo vprašanje. Lansko leto smo ponosni praznovali 1 OO- letnico ustanovitve prve srednje gozdarske šole na naših tleh. Letos naj bi postali prepričani v ukinitev edine. Naredimo po svoji vesti! Toda, če nas bo ta le kdaj zapekla, bodimo pošteni: tokrat ne gre za ''Prekletstvo«, ki ga je nad gozdarstvo priklicala neka imaginarna poli- tika. Gre za konkretne gozdarske »strokov- njake«, ki ob pomanjkanju svežih idej, stroki ponujajo neuporabne rešitve. Kaj pa program za gozd arja? Odkar na GŠC vpisujemo v program gozdar, nabe- remo zanj le skromno število vpisanih dija- kov. Skupaj z neuspešnimi med gozdar- skimi tehniki nabere mo od 1 O do 18 dijakov na leto. Tem pa se postavlja vprašanje: Čemu v šolo? Vsak delavec po opravlje- nem tečaju na GŠC ali na svojem GG opravlja enako delo in nosi enak naziv. Obema šolama torej gori pod nogami. Fakulteta je letos vpisala veliko študentov ob delu - halo efekt je naredil svoje - ter na tak način kratkoročno rešila svoj položaj. Srednja šola je v sodelovanju z Ministr- stvom za kmetijstvo in gozdarstvo posku- šala s programom za kmeta-gozdarja. Žal neuspešno. Dokler je javno mnenje do gozdarstva tako, je nemogoče pričakovati kaj drugega. IN JUTRI? ... 1. Ta hip je največ govora o varianti, ki zagovarja izobraževanje gozdnih delavcev z nadgradnjo v višjih strokovnih šolah in izobraževanje diplomiranih gozdarskih in- ženirjev. Bodoči študentje gozdarstva bodo gimnazijci, ki jim bo v primerjavi z doseda- Posvetovanje: Izobrazba revirnega gozdarja njimi gozdarskimi tehniki ))manjkalo<< kakih 600 ur praktičnega dela v gozdu pri različnih gozdarskih opravilih in tistega nekaj znanja, ki jim ga dajo strokovni predmeti. Sicer pa je v knjigah vse napisano - prakso lahko v dobi informatike uspešno simuliramo, raz- lične naravne procese pa lahko brez ))du- še« vpnemo v matematične modele. 2. »Tišja« varianta zagovarja dosedanji vertikalni način izobraževanja, z vsemi vmesnimi stopnjami, ki pa ga je treba poso- dobiti in tako spremeniti, da bi ne imel slabosti, na katere opozarjajo v praksi. Ta varianta izobraževanja naj bi bila za družbo tudi cenejša. 3. Učitelji na srednji šoli smo že pred tremi leti začutili, da se bodo spremembe v političnem sistemu v gozdarstvu odrazile še posebno močno. Zato smo, skupaj s strokovnjaki različnih strok, sestavili tak program, ki v naslovu ne opozarja pred- vsem na gozdarja, pač pa vključuje ekolo- ška, tehniška in ekonomska znanja, ki jih pri gozdarskem tehniku najbolj pogrešamo. Naslovili smo ga ekološko-krajinarski in turistični program, katerega osnova je gim- nazijski predmetnik. Program je strokovni svet za vzgojo in izobraževanje sprejel, GDK: 945.3:684 vendar ga zaradi lokalnih interesov nismo smeli izvajati. Vendar bi z večjo podporo gozdarske stroke tak program kljub temu lahko zaživel. SKLEP Reforma šolskega sistema, ki se priprav- lja (odprtih je sicer še nekaj variant) ter spremembe v sami stroki bodo dokončno odgovorile, kako bo z izobraževanjem v gozdarstvu v prihodnje. Vendar pa bi si morala gozdarska stroka čimprej priti na jasno, kako in koliko izobražene ljudi bo rabila za opravljanje različnih del v gozdar- stvu. Ker je gozd del naravne in kulturne dediščine naroda ter v sebi združuje zelo različne funkcije, sta za gospodarjenje z njim zelo pomembna izobrazba in praktična usposobljenost njegovega varuha - go- zdarja (in ne morda le kmeta ali koga drugega). Kje bo v tem sistemu pristal GŠC pa je skorajda jasno: gozdarska srednja šola ne bo preživela! ln njen novi ustanovitelj - Republika Slovenija - bo poskrbel, da ga bo tako ali drugače napolnil. O potrebni izobrazbi revirnega gozdarja Živan VESELIČ* O vprašanju potrebne izobrazbe revir- nega gozdarja razpravljamo nekaj let pre- pozno. Slovensko gozdarstvo bi moralo tako razpravo organizirati že vsaj tedaj, ko se je odločilo v Pravilnik o gozdnem redu zapisati, da je za (samostojnb) odkazilo gozdnega drevja potrebna vsaj višješolska izobrazba. Tedaj bi bila razprava o izobrazbi revir- nega gozd arja zanimivejša in bolj smiselna, kot danes, ko kaže, da je v slovenskem * Mag. ž. V., dipl. inž. gozd., Gozdno gospo- darstvo Postojna, 66230 Postojna, Vojkova 9, SLO gozdarstvu v glavnem že dogovorjeno, da mora biti revirni gozdar vsaj višje šolsko izobražen. Morda je taka rešitev tudi dobra, vendar je danes razprava o njej prepozna. Omenjena rešitev pa tudi ni v celoti premiš- ljena, saj dveletna višja šola verjetno ne bo dovolj, ko bo za vpis nanjo zmanjkalo maturantov srednje gozdarske šole ozi- roma gozdarskih tehnikov iz operative. Prav slednje kaže, da je bila hitra odločitev o uveljavitvi višje šole plod tudi drugib raču­ nov, ne le poglobljenega oblikovanja pri- hodnjega celovitega izobraževalnega si- stema za potrebe slovenskega gozdarstva. Večje znanje revirnih gozdarjev bi si v GozdV 51, 1993 239 Posvetovanje: Izobrazba revirnega gozdarja operativi želeli, vendar moramo biti pri do- kazovanju zahtev po njihovi višji izobrazbi korektni. Kritike na račun srednje šole v Postojni oziroma njenih profesorjev zaradi premaj- hne usposobljenosti maturantov ob za- ključku šolanja, zlasti pa kritike na račun manj uspešnega dela gozdarskih tehnikov v operativi, so v marsičem krivične. Gozdarska operativa na eni strani ugo- tavlja, da maturanti gozdarske srednje šole nimajo dovolj strokovnega znanja, profe- sorji na fakulteti pa na drugi strani kritizirajo raven njihovega znanja splošnih predme- tov. Oboje je verjetno res, vendar za to niso krivi ne dijaki ne profesorji ampak tisti, ki so od štiriletnega učnega programa sploh pričakovali, da lahko da (povprečnemu) dijaku hkrati solidno raven strokovnih in splošnih znanj. To je teoretično nemogoče in gozdarstvo bi se moralo s to preprosto resnico v smislu iskanja rešitve spoprijeti že davno. Morda bi bila rešitev v petletnem šolanju gozdarskih tehnikov, pri čemer bi bil pro- gram splošnih predmetov zaradi potrebne prehodnosti zaključen po štirih letih, vendar je o takih rešitvah, kot že rečeno, danes razpravljati že neaktualno. Krivična je tudi na tem seminarju izra- žena trditev, da je morda prav premajhna izobrazba revirnih gozdarjev kriva za to, da se je večnamensko gozdarstvo še tako slabo uveljavilo v praksi. S trditvijo se torej hoče vse slabosti preteklega dela po Gozdnih gospodarstvih zvaliti na pleča tistih, ki so v veliki večini primerov v glavnem skrbno izvajali tisto, kar jim je bilo naročeno. Za to, da delo z gozdom marsikje ni bilo tako strokovno, kot bi lahko bilo (odstopanja od idealnega bodo 240 GozdV 51, 1993 vedno), je bilo mnogo odločilnejših dejavni- kov kot je izobrazba revirnih gozdarjev. Najpomembnejši med njimi so bili naslednji: - Celotna gozdarska strokovnost je bila v gozdnih gospodarstvih drugotnega pome- na. Kdor je ob neposrednem operativnem delu in obveznih samoupravnih in sindikal- nih zadolžitvah izpopolnjeval še svoje stro- kovno znanje, si je bil za to v glavnem sam kriv. - Družbeni sistem ni dopuščal niti pozi- tivne niti negativne stimulacije pri delu. - Organiziranega ni bilo skoraj nobe- nega dodatnega izobraževanja za gozdar- ske tehnike. Zato za prepočasno uveljavljanje stroke v operativi pri nas niso bili krivi revirni gozdarji ampak predvsem vodilni ljudje po Gozdnih gospodarstvih, ki so veliko bolj prijateljevali s politiko kot z gozdarsko stro- ko, tako da je bilo gozdarsko znanje nema- lokrat tujec v lastni hiši. še beseda o izraženem predlogu, da bi moral biti revirni gozdar diplomirani inženir gozdarstva. Tak diplomirani inženir, kot si ga želimo: široko razgledan, kreativen, analitičnega razmišljanja in ambiciozen bi se ob vsem njegovem današnjem znanju v revirju poču­ til slabo, saj človeka v revirju vendarle čaka veliko opravil, ki so objektivno manj zahtev- na, kot jih je sposoben izvajati (današnji) diplomirani inženir gozdarstva. Odločitev, da naj bi bil revirni gozdar diplomirani· inženir, bi nujno vodila v znižanje ravni ne le diplomantov gozdarske fakultete, ampak že tistih, ki bi se na gozdarsko fakulteto sploh vpisali. Taka odločitev bi morda bila kratkoročno ugodna za gozdarsko fakulte- to, dolgoročno pa katastrofalna za vso go- zdarsko stroko in tudi za gozdarsko fa- kulteto. lit~JI'illfliilrt§Al~i~;!Wi~'lf!Elliiif2t~ltiJiiJ11il!~ifii~~" 1 Novo na zakonodajnem področju 17. junija 1993 je bil v Uradnem listu RS objavljen Zakon o varstvu okolja. 25. junija 1993 je začel veljati nov Zakon o gozdovih (Uradni list RS, 30/93 z dne 10. junija 1993). · Z njegovo uveljavitvijo gozdnogospodarske organizacije nadaljujejo delo kot izvajalska podjetja. TOZD-i in DSSS postanejo njihove organizacijske enote, TOK-i pa samostojne pravne osebe, ki poslujejo po predpisih o zadrugah. Do konca septembra je zakonski rok za ustanovitev Zavoda za gozdove Slovenije. Vlada mora imenovati vršilca dolžnosti direktorja, ki bo vodil pripravo za organiziranje in začetek dela Zavoda. Do konca letošnjega leta naj bi bile sklenjene pogodbe o razdružitvi premoženja in delavcev gozdnogospodarskih organizacij med njihove pravne naslednike. Z dnem uveljavitve Zakona so se ustanoviteljske pravice Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehniški fakulteti prenesle na Vlado Republike Slovenije, ki bo v treh mesecih uskladila njegov ustanovitveni akt s tem zakonom. Inštitut se bo skladno z zakonom imenoval Gozdarski inštitut Slovenije in bo poleg raziskovalnega dela opravljal tudi določen del nalog javne gozdarske službe. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo mora v enem letu pripraviti podzakonske akte k Zakonu, prioritetno bodo določeni pogoji, ki jih morajo za opravljanje del v gozdovih izpolnjevati izvajalci. Do izdelave podzakonskih predpisov k novemu Zakonu o gozdovih se smiselno uporabljajo dosedanji predpisi. Maja 1993. leta je Državni zbor sprejel tudi Strategijo razvoja kmetijstva, o Programu razvoja gozdov Slovenije pa se začenja javna razprava. Končana naj bi bila septembra letos. Na podlagi pripomb bo zdaj pripravljeno gradivo dopolnjeno in posredovano v postopek sprejemanja Državnemu zboru. Anica Zavrl-Bogataj Dejavnost Gozdarskega inštituta Slovenije V okviru tedna gozdov sta Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva Slovenije in Gozdarski inštitut Slovenije 27. maja 1993 organizirala republiško posvetovanje na temo: MESTNI IN PR/MESTNI GOZDOVI- NA$A SKUPNA DOBRINA. Osnovni cilj posvetova- nja o tej izvirni in vse aktualnejši problematiki je bil inventarizirati obseg in stanje gozdov okrog Ljubljane in drugih slovenskih mest in naselij, ugotoviti njihovo funkcijo za rekreacijske in druge potrebe meščanov, oceniti ohranjenost in ogroženost ter opredeliti bodoče načrtovanje in gospodarjenje s temi gozdovi. Dr. Lojze čampa GozdV51,1993 241 Sodelavci znanstveno-raziskovalnega oddelka za gozdno ekologq·a pri Gozdarskem inštitutu Slovenije se intenzivno pripravljajo na proučevanje stanja gozdnih ekosistemov (analiza gozdnih tal, fotiarne analize) v zvezi z njihovim onesnaževanjem s snovmi iz onesnaženega zraka. Raziskovalni program koordinira delovna skupina pri Evropski gospodarski skupnosti. Da bi zagotovili ustrezno kontrolo kakovosti dela v laboratorijih, ki sodelujejo v tem programu, so organizirali medlaboratorijsko primerjavo analiznih rezultatov taJnih vzorcev. Razen v tej primerjavi sodeluje pedološki laboratorij Inštituta še v podobni primerjavi analiznih rezultatov foliarnih vzorcev, ki jo je pripravila organizacija IUFRO. Janko Kalan Od 7.-9. junija 1993 je bil na Gozdarskem inštitutu Slovenije uvaja/ni seminar za popisovalce propadanja gozdov v letu 1993 v Sloveniji. Letošnjo ekipo je na predlog Inštituta imenoval Minister za kmetijstvo in gozdarstvo R Slovemje. Gre za strokovno izjemno zahteven in hkrati odgovoren mednarodni strokovni projekt, ki ga mora slovensko gozdarstvo tudi zaradi Jastne veljave v vseh ozirih korektno izpeljati. Izkušnje prejšnjih let nisa·takšne. Letošnja ekipa, ki jo je imenoval minister, je izbor najboljših sodelavcev in naj bi postala jedro tudi v naslednjih letih. Mag. Dušan Jurc Kanec maja 1993 je bilo na Gozdarskem inštitutu Slovenije delovno srečanje z naslovom »Uporaba mlkrovalov za pripravo laboratorijskih vzorcev<<, Srečanje je organiziralo podjelje dr. NEMO iz Ljubljane v sodelovanju z italijanskim proizvajalcem laboratorijskih mikrovalovnih pečic MILSTONE. V dveh dneh smo prikazali delovanje mikrovalovnih pečic, ki so jih za to prireditev namestili v pedološkem laboratoriju. V pečici vzorce sežigamo, sušimo, jim določamo vlago in koncentriramo tekočine. Mi krava/ovna pečica je zelo uporabna za mokri razklop vzorcev, v katerih določamo vsebnost posameznih elementov z atomsko absorbcijsko spektrosko- pijo (AAS) ali ICP atomsko emisijsko speklroskopijo. Vsi našteti procesi potekajo v mikrovalovni pečici zelo hitro v primerjavi s klasičnimi postopki. Sušenje in določanje vlage poteka pri znižanem tlaku, zato so temperature nizke, kar je pomembno predvsem pri delu z občutljivejšimi materiali, kot so rastlinska tkiva. Ob prikazu delovanja mikrovalov- nih pečic smo spoznali tudi veliko primerov njihove uporabe v gozdarstvu m Jesarstvu. Polona Kalan 242 Gozd V 51, 1993 IN MEMORIAM GDK: 902.1 V spomin profesorju HANSU LEIBUNDGUTU - švicarskemu profesorju za gojenje gozdov GozdV 51, 1993 243 V marcu letos smo dobili iz Švice sporo- čilo, da je prof. dr. Hans Leibundgut v 84. letu starosti neopazno in na hitro za vedno odšel. Mnoge, ki smo ga poznali, je ta odhod resnično prizadel in presenetil. Saj je do zadnjega dne še polno ustvarjal s pisanjem knjig o gojenju gozda, vsega 18, posmrtno pa bo izšel še ponatis njegove knjige o pragozdovih. Prof. Leibundgut je Švicar, rojen v kan- tonu Freiburg leta 1909. študiral je gozdar- stvo na ETH v Zurichu in bil po nekaj letih praktičnega dela v gozdovih leta 1940 ime- novan za profesorja. za gojenje gozdov na ETH v Zurichu. Kot pedagog je izkoristil ugodno švicarsko okolje in razvil resnični naravi gozda prilagojeno gojenje gozdov. Gozdarstvo Švice je z Leibundgutom dobilo velik mednarodni sloves. Leibundgut je raz- vil zavidanja vredno celostno delo z go- zdom. Bil je gozdar praktik, učitelj v gozdu, odličen opazovalec, velik oboževalec nara- ve, ki se je uspešno trudil ravnati z gozdom na ohranjevalni način. Njegovo desetletja dolgo delo na razvojnem vrhu svetovnega gozdarstva je spremljala vrsta vzporednih nalog. V svoji aktivni dobi je preživel kar 1622 dni v švicarski vojski kot visoki oficir. Opravljal je rektorsko poslanstvo na ETH v letih 1965-70. Bil je svetovalec FAO. Močno je bil dolga leta prisoten v organizaciji IUFRO. Bil je 35 let urednik švicarskega gozdarskega glasila SZF. Razvil je švicar- ski fakultetni učni gozd na zavidljivo višino. Bil je nenehni svetovalec in pobudnik raz- voja v švicarski gozdarski praksi in v razi- skovalnem delu. ln še mnogo več. Iz njego- vega gnezda je izšlo kar 42 doktorjev zna- nosti. Nadvse pa se je posvečal varstvu narave in s tem sta bila prežeta tudi njegovo gojenje gozdov, življenjski nazor in vse njegovo delo. Najvidnejši rezultat takšne naravnanosti je Leibundgutovo delo v teoriji in praksi nege gozda, ki jo je naslonil na delo svojega učitelja W. Schiidelina in je to nego izoblikoval kot temelj slehernemu rav- nanju z gozdom. Gozdarski krogi Slovenije pa tudi celotne bivše Jugoslavije poznamo Leibundguta še kot eksperta FAO, ko je prihajal v letih 1951-55 v jugoslovanske republike. Kot gozdarju - zagovorniku naravnega gozda -so naši gozdovi še posebej prirasli k srcu. 244 Gozd V 51, 1993 V njih je dobil, kot je sam pravil, vrsto pobud za svoje ustvarjalno delo in za širjenje naravovarstvene misli. Kot odličen opazo- valec je kmalu ugotovil, da jugoslovanski gozdarji ne potrebujejo pouka in nasvetov, temveč da je to potrebno oblastem in poli- tičnim veljakom. Povod tej oceni je bila tudi njegova ugotovitev, ki je tudi mednarodno odmevala, in sicer, da je gozd pri nas že takrat dojet v prvi vrsti kot nacionalna dobri- na, da pa povsod revne podobe gozda opozarjajo, da je Jugoslavija bogata na revnih gozdovih. Leibundgut je bil eden od tistih redkih svetovalcev FAO, ki ni pridigal, temveč je na njemu značilen način v gozdu konkretno pokazal, kaj in kako z naravo gozda ravnati. To mu je prineslo tudi največje simpatije. Toda tudi Leibundgut je duhovno bogatel pri obiskovanju gozdov v različnih delih Balkana. Kot je sam pravil, je spadalo npr. med najlepše dni v njegovem življenju biva- nje in proučevanje v pragozdu Peručiča v Bosni. Doživetja v pragozdu so mu, po njegovih besedah, prispevala k razumeva- nju narave gozda več kot pa ves študij literature o gozdu. »Kajti videti in doživeti v gozdu vzbuja domisleke, ki so vredni posredovanja. ln še nekaj, če ni zapažanja, tudi ni domiselnosti.« Razmišljanje o življenju pragozda je odlo- čilno oblikovalo profil Leibundgutove stro- kovne naravnanosti. Prepričan v znan- stveno zakladnico - pragozd je močno pospeševal tovrstno raziskovalno delo in se dokopaval do življenjskih modrosti tudi v svojem zasebnem življenju. V delu in v uveljavljanju novih zamisli je bil Leibundgut zelo uspešen. Držal se je poznanega reka: "Pustite nas ostajati pri dobrem starem, toda na starih dobrih temeljih je treba ne- nehno ustvarjati novo.« Tako ni imel nikdar težave uveljavljati novo. Bil pa je tudi mno- gokrat razočaran, še posebej, ko je ugotav- ljal, kako kratkotrajno je pri študiju pridob- ljeno znanje o naravi pri mnogih praktikih, pa čeravno obstaja zaradi mnogih vzrokov nuja za sonaravne gojenje gozdov. ln ven- dar je bil optimist. O tem govorijo tudi vsa njegova poznejša razmišljanja. Tako se ne strinja z Goethejevim razmišljanjem (z Eckermannom): "Cloveštvo - bo postalo pametnejše, uvidevnejše - toda boljše, srečnejše in ustvarjalnejše nikdar - morda le v posameznih obdobjih. Vidim prihajati čas, ko Bog ne bo imel nobenega veselja več z njim. Moral ga bo uničiti, da bi lahko prišlo do novega stvarstva.« Leibundgut pravi drugače: "Mnogo je znakov, da pri- haja čas velikega preobrata. V njem bodo imeli gozdarji pomembno poslanstvo. So- naravno gozdarstvo je edino, ki bo zmoglo uveljavljati večnamenskost gozda in tudi drugih obnovljivih naravnih virov.<< Tako upravičeno razmišlja mož, ki je posvetil vse KNJIŽEVNOST GDK: 902:375:(048.1) svoje življenje dobrobiti gozda in narave. Kot sam pravi, je začel kot gojitelj gozda, postajal vse bolj varuh narave in nazadnje negovalec krajine in celostnega življenja. Živo ga vidim, kako se pogovarja z živalmi, neguje doma sove za prosto življenje v gozdu in razvija življenjski odnos do rastlin- skega sveta. Na koncu je ostal umaknjen in se pokončen, kot je vedno bil, za vedno poslovil. dr. Dušan Mlinšek Gozdne železnice na Slovenskem V jeseni bo izšla izjemno zanimiva knjiga Tadeja Brateta: Gozdne železnice na Slo- venskem. Knjiga je pomembni del pozabljene iden- titete naše stroke, ki je nihče ne more vreči, tudi politiki ne! Zato priporočamo, da jo uporabite predvsem v stiku s tistimi, ki še vedno mislijo, da je gozdarstvo »kar tako<<, Ko bodo znani vsi pogoji za natis, bo prišla ponudba na vse gozdarske organizacije. Opozarjamo, da bo knjiga zelo primerna za novoletne pozornosti. Dodajamo nekaj slavkov iz prospekta. Leta 1820 je bila v idrijskih gozdovih zgrajena prva železnica pri nas, vsa je bila lesena. Zgrajena je bila 30 let pred zname- nito Južno železnico (Dunaj-Trst) in 5 let pred Stephensonovo železnico, ki velja za prvo javno železnico na svetu. Gozdna železnica v Jelendolu nad Tržičem je bila prva železnica pri nas (in med prvimi v Evropi) z električno vleko. Tudi bencinska in diesel vleka ima svoj domicil v naših gozdovih in ne na javnih železnicah. Razvoj slovenskih gozdnih železnic je razvoj svetovne železniške tehnologije v malem. Na prek 200 kilometrih železnic v slovenskih gozdovih, od popolnoma lesenih do jeklenih, so ropotale parne, plinske, dieselske, bencinske in električne lokomoti- ve, med njimi pa je bilo veliko železnic s konjsko vleko, gravitacijskih in spuščalnih železnic. To je veličastna tehniška dediščina, ki ji ob kulturni ni potrebno zardevati. Take nima kdorsibodi! Tudi ta je prate melj in pričevalec naše nacionalne trdoživosti, vztrajnosti in upoštevanosti. Posebno sporočilo gozdarjem. »Gozdne železnice na Slovenskem« bodo takorekoč zapoznela promocija na- šega gozdarstva. Z njo se naša stroka uvršča med prve inženirske stroke na Slo- venskem. Prelahkotno pozabljate na tradi- cijo in dediščino, pozabljate na strokovno slavo svojih prednikov, ki jih je takrat po- znala vsa Evropa. Razvoj železnic v naših gozdovih je primerljiv samo z najdrznejšimi razvojnimi premiki v svetu. Kmečki glas in Gozdarski inštitut Slovenije GozdV 51, 199:3 245 GDK: 946.1 Gozdarska smučarska tekmovanja v zimi 1992/93 1. SREČANJE GOZDARJEV TREH DEŽEL Na povabilo državne gozdarske službe pokrajine Furlanije - Julijske krajine se je 18. in 19. januarja 1993 25 smučarjev iz Slovenije udeležilo »1. SMUČARSKEGA SREČANJA GOZDARJEV TREH DEŽEL«. v državni gozdarski službi Italije dajejo športu, posebno smučanju, velik pomen. V teh službah zaposlujejo veliko vrhunskih športnikov in državnih reprezentantov, ki imajo po končani športni poti zagotovljeno delo. Zato ne preseneča zelo dobra organi- zacija smučarske prireditve in velika pozor- nost, kl so jo prireditvi namenili vodilni gozdarski in politični delavci pokrajine in občine. Posebno slovesen je bil večerni sprejem za tekmovalce ter zaključek s po- delitvijo priznanj najboljšim. Naš nastop je bil dokaj uspešen, saj se najbrž še nikoli nismo s kakega mednarod- nega tekmovanja vračali s toliko pokali. Del tekaške ekipe Slovenije s pokali iz »Trbiža 93« 246 GozdV 51, 1993 Škoda, da so tekmovalci veleslaloma že takoj po tekmi odšli domov, tako da smo pokale morali prevzeti tekači, ki smo tekmo- vali še drugi dan. Med ekipami je zmagala ekipa Furlanije -Julijske krajine pred ekipami gozdarjev iz Trbiža, Slovenije in Koroške. Med našimi so se najbolje odrezali: v veleslalomu - Rozman (GG Kranj) s 3. mestom v 1. kategoriji, Podobnik (SGG Tolmin) s 1. mestom in Klinar (GG Bled) z 2. mestom v 3. kategoriji ter Praprotnikova z 2. mestom med ženskami. V teku je bil med našimi najboljši Ro- zman, štafeta v postavi: Devjak, Pe ruše k, Rozman in Andrejc pa je zasedla 6. mesto - za najboljšimi italijanskimi štafetami. V razgovorih z Italijani in Korošci smo se zaenkrat previdno izogibali ponudbam za organizacijo 2. srečanja. Vsekakor se bomo težko izognili organizaciji 3. srečanja. Po- trebovali bomo podporo vodilnih ljudi v našem gozdarstvu, da bomo to zmogli. 1 1 1 2. GOZDARSKI SMUČARSKI DAN - KOPE Po lanskem poskusu oživitve tradicije gozdarskih smučarskih tekem na Pokljuki so gozdarji iz Slovenj Gradca pripravili 2. gozdarski smučarski dan na Kopah. V so- boto, 13. februarja, se nas je v čudovitem vremenu zbralo prek sto gozdarjev - smu- čarjev. Prireditve so se udeležili gozdarji iz vseh gozdnogospodarskih območij. Manj- kali so le gozdarji iz Prekmurja, Krasa in gozdarji iz GG Maribor. če lahko prvim in drugim odsotnost še nekako opravičimo, pa za zadnje ni opravičila ... Sodelovanje so obljubili gozdarji iz Italije in Avstrije, vendar smo jih na Kopah zaman čakali. Pogrešali smo tudi udeležbo gozdar- ske nadgradnje (srednja šola, Biotehniška fakulteta, Inštitut in Ministrstvo). Tekmovanje je bilo dobro organizirano in tudi proge so zdržale, kljub toplemu soncu. Najboljši so prejeli medalje, diplome ter praktične nagrade - gozdarsko orodje po- djetja Carex iz Celja. Za zavarovanje tekmovalcev je uspešno poskrbela Zavarovalnica Maribor, ki je pri- spevala pokal za ekipno zmago. Najboljši po kategorijah so bili: Veleslalom - moški 1. st. razred (1958 in mlajši) Rozman Milan, Kranj Turk Vik1or, Novo mesto Grobelnik Branko, Slovenj Gradec 2. st. razred (1957-48) Šemrl Janez, Bled Kutin Bogdan, Slovenj Gradec Mikeln Jani, Slovenj Gradec 3. st. razred (1947 in starejši) Plesec Franc, Slovenj Gradec Ponikvar Janez, Kranj Podobnik Silvo, T elmin Veleslalom - ženske Thorževsky Neva, Novo mesto Krevh Petra, Slovenj Gradec Oderlap-Kranjc Ida, Celje Teki- moški 1. st. razred Rozman Milan, Kranj Devjak Tomaž, Kočevje Perušek Mirko, Kočevje 2. st. razred Andrejc Hinko, Slovenj Gradec Ivančič Franc, Postojna Konečnik Janez, Kočevje 3. st. razred Konečnik Maks, Kočevje Prelesnik Tone, Kočevje žensko čast je v teku reševala Majda Klemenšek iz Slovenj Gradca, ki je edina upala na progo. Ekipno so največ točk zbrali domačini, pred ekipo Kočevja in Kra- nja. Splošno mnenje je bilo, da so takšna srečanja potrebna, kajti ob tekmovanju je vedno še dovolj časa za družabnost ali strokovne razprave. Vsi udeleženci smuča­ nja smo bili zadovoljni, tudi tisti, ki so po dolgem času prvič stopili na smuči. Naj- boljši izgovor za malo slabši rezultat je imel kolega iz Kočevske Reke, ki je šele zvečer, pred tekmo ugotovil, da so mu miši požrle »pancerje« in je moral tekmovati s spasa- jenc opremo. Silvo Podobnik (SGG Tolmin), zmagovalec vele- slalomske preizkušnje (3. kategorija) »Trbiž 93« (obe sliki: foto: J. Konečnik) GozdV 51, 1993 247 25. Evropsko prvenstvo gozdarjev Za prizorišče letošnjega jubilejnega, 25. evropskega prvenstva gozdarjev v smučar­ skem teku je bil izbran »GAL Y ATETO« na Madžarskem. Pred tekmovanjem smo raz- mišljali, kako ga bodo Madžari sploh izvedli v njihovih terenskih in snežnih razmerah. Kaže, da je pomagal optimizem, ki ga je izžareval Ferenc Gerely iz madžarskega gozdarskega društva (ta šteje 4500 članov). Se teden dni pred tekmo je verjel v napoved vremenoslovcev, da sneg bo, in to se je potem tudi v resnici zgodilo. Tekme so potekale na gorovju Matra, kakšnih 1 OO km severovzhodno od Budim- pešte. To je hribovje z najvišjim vrhom 1 015 m, ki je zelo priljubljeno izletniško območje, s hoteli in naselji počitniških hišic in domov, v urabnističnem pogledu pa daje zelo neurejen videz. Sneg je torej bil, tik pred začetkom tekem ga je zapadlo dovolj, da so ogranizatorji uspeli proge dobro pripraviti. Ob temperatu- rah -5 do -1 O' C smo imeli odlične pogoje za tek. Kot običajno se je tudi tokrat evrop- skega prvenstva udeležilo veliko gozdarjev - prek 600, v različnih starostnih kategori- jah, tokrat iz 17 evropskih držav. Iz Slove- nije nas je bilo šest. Tekme so potekale dva dni. Prvi dan smo tekli na 12 km. Da bi nam bila tekma še težja, smo morali na strelišču zadeti tri tarče, kazen za zgrešen strel pa je bil kazenski krog, ki pa je obsegal ravno najtežji del proge. Le redki (med njimi tudi Rozman Milan) so zadeli vse tri strele. Najboljši so bili Italijani, Finci in Svedi. Edini, ki se je uspešno kosal z njimi, je bil Ceh Jirži Beran (nosilec olimpijske meda- lje). V starostnem razredu 30-40 let so predstavniki Slovenije med 120 uvrščenimi dosegli zelo dobre rezultate. Devjak (Koče- 248 GozdV 51, 1993 vje) in Rozman (Kranj) sta zasedla 20. in 21. mesto, Miklavčič (Kranj) je bil 26., Andrejc (Slovenj Gradec) pa 38. Ivančič (Postojna) je dosegel rezultat za uvrstitev do 30. mesta, vendar so mu pripisali kar 20 minut daljši čas teka. Konečnik (Koče­ vje) pa je v kategoriji 40-50 let zasedel 36. mesto med 90 tekmovalci. Drugi dan je bil na sporedu tek štafet 4 x 6 km. Poleg najboljše postave smo so- delovali še v dveh kombiniranih štafetah. Tako je Andrejc tekel v štafeti J. Tirolska- Slovenija, Konečnik pa v postavi Alpe- Adria, skupaj z Avstrijci. Zmagali so Italijani pred Finci in Svedi, naši (Rozman, Ivančič, Miklavčič in Devjak), so po zelo dobrem teku med 1 oo štafetami zasedli 16. mesto. Tako lahko tekmovalni del ocenimo kot uspešen. Sodelovali smo tudi na gozdarsko-stro- kovnem delu prireditve in se udeležili eks- kurzije v narodni park Bukk. Po besedah gostiteljev je »pragozd«, ki smo si ga ogle- dali, edini čisti bukov pragozd v Evropi. O navedbi bi lahko razpravljali, vsekakor pa je to edini ))pragozd«, ki so si ga nekateri ogledali- s smučmi na nogah. V tem gozdu že več kot 70 let ni bilo sečnje, leta 1942 pa je .bil uradno zaščiten. Ogledali smo si še znani dresurni center Szilvasvarad, kjer imajo kar precej »lipican- cev«. Ekskurzijo smo v močnem snežnem metežu zaključili v znani vinski kleti - mu- zeju sredi vinorodnega področja Egger. Madžarsko smo zapustili z dobrimi vtisi in s spoznanjem, da imajo naši sosedi poleg dobrih vin in hrane tudi lepe proge za smučarski tek. Janez KONECNIK Obvestilo avtorjem prispevkov, namenjenih objavi v Gozdarskem vestniku .PRAVILA OBJAVE Revija Gozdarski vestnik (v nadaljevanju GozdV) objavlja samo izvirne prispevke. Avtorji morajo dobiti ·'dovoljenje GozdV), če želijo v GozdV objavljen prispevek objaviti še v kaki drugi reviji. Znanstveni prispevki se vsi recenzirajo, strokovni prispevki se recenzirajo po presoji uredništva. Avtorji lahko zahtevajo "postavljen• prispevek v korekturo. Tekstov prispevkov ne vračamo, vračamo pa diapozitive, fotografije, grafikone in skice. NAVODILA ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV Znanstveni prispevki ne smejo biti daljši od 15 tipkanih strani s po največ 35 vrstami na stran (vodilni prispevki do 20 strani). Grafikoni, skice in fotografije niso vključeni v navedeni obseg. Strokovni in drugi prispevki naj ne bodo daljši od 1 O tipkanih strani. Znanstveni in pomembnejši prispevki morajo biti opremljeni z izvlečkom (največ 8 vrstic) in s čimbolj zgoščeno napisanim povzetkom. T eks! znanstvenih prispevkov naj bo na Gozd V dostavljen v 2 izvodih. Prispevki naj bodo zaradi lektoriranja tipkani z velikim razmikam med vrsticami (največ 35 vrstic na stran). Tekst prispevkov je .lahko Qa GozdV poslan tudi na računalniških disketah. Disket ne ~račamo po pošti, mogoč je njihov osebni prevzem. Tekst naj bo napisan v urejevalnikih besedil tipa WS 2000 ali Ws 2~7. O možnosti prenosa teksta prispevkov prek ''modema•c vas bomo obvestili v GozdV. Viri (literatura) na koncu prispevka morajo biti razvrščeni po abecednem redu priimkov avtorjev. Neavtorizirani viri se navedejo zadnji. Viri naj bodo citirani; kot kažeta primera: a) Knjiga: 9. Mlinšek, D., 1968. Sproščena tehnika gojenja gozdov na osnovi nege. - Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij, Ljubljana, 117 s. · b) Članek: 3. Rebula, E., 1990. Delovni učinki pri prevozu gozdnih lesnih sortimentov. GozdV, 48, 3, s. 393·406. Viri med tekstom se navedejo v oklepaju - s priimkom avtorja, izpisanim z malimi črkami, in letnico objave vira, npr. (Kotar 1980). V znanstvenih in pomembnejših strokovnih prispevkih morajo imeti naslovi, podnaslovi in ves tekst preglednic, grafikonov in skic pod slovenskim izpisom tudi angleški (izjemoma nemški) prevod, ki naj bo izpisan z drobnejšimi črkami. Ob pripravi prispevkov lahko avtorji zaprosijo za prevode omenjenih tekstov uredništvo GozdV. Grafikoni in skice naj bodo brezhibno izrisani s tušem - na belem ali paus papirju. Grafikoni in skice naj bodo enake velikosti ali nekaj večje (slednje je bolje), kot naj bi bili objavljeni v GozdV. V primeru računalniško izdelanih grafikonOv in skic naj bodo izrisi obvezno opravljeni na laserskem tiskalniku. Za fotografije, ki bodo objavljene v črno beli tehniki, je treba priložiti črno belo fotografijo, dovolj kontrastno barvno fotografijo ali kakovosten barvni diapozitiv. Za objavo barvne fotografije potrebujemo kontrastno barvno fotografijo ali kakovosten barvni diapozitiv. Prispevek mora biti opremljen z imenom in priimkom avtorja, njegovim poklicem (izobrazbo) in strokovnim nazivom ter točnim naslovom delovne organizacije oziroma njegovega bivališča {če ni zaposlen). Prispevki so (skromno) honorirani, zato je potrebno ob svojem prvem prispevku, namenjenem objavi v GozdV, v spremnem dopisu navesti tudi žiro račun. Prispevkov iz tujine (tujih avtorjev) zaradi stroškov prevoda ne honoriramo. Uredništvo Gozdarskega vestnika . .