leto 1888.
Ž85
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXX. Izdan in razposlan dne 23. junija 1888.
Slovstvena in poštna pogodba od 19. marcija 1888,
sklenena med c. in kr. ministerstvom vnanjih reči z ene in paroplovstvenim podjetjem avstro-oger-skega Lloyda z druge strani.
Slovstvena in poštna pogodba,
k;
jo z ene strani c. in kr. vkupno ministerstvo v,laojih reči pod pridržkom poustavne privolbe avsWjskcga in ogerskega državnega zbora in 1 ('ruge strani paroplovstveno podjetje avstro-°8erskega Lloyda sklenila dne 19. marcija 1888 tako le :
Člen I.
Paroplovstveno podjetje avstro - ogerskega °yda zavezuje se, po voznih redih, ki jih odobri Histerstvo vnanjih reči, vzdržavati, dokler bode
trajala pričujoča pogodba, v prilogi naznačene vožnje za odplato v naslednjem členu ustanovljeno. Ta priloga je po vsej svoji vsebini celokupen del pogodbe.
Kaka premena, pomnožba, pomanjšatev ali popolna odprava v pogodbi izgovorjenih voženj pridržavajo se posebnim domenitvam med pogodil ikoma.
Ministerstvu vnanjih reči pridržuje se, dovpra-šavši ga popred o tem, naložiti Lloydu da naj sc dotika pristanišč, ne obseženih v voznih črtežih pogodbenih prog, pod uvetom, da mu s tem ne postane nemogoče, vzdržavati potohod (itinerar) dotične proge z ladjami v to določenimi. A zahtevati od Lloyda, da bi tako raztegnil vožnje, dopuščeno je samo pri vožnjah skupin B in C a ne smejo v skupini B skupnega števila od 3000 in v skupini C skupnega števila od 5000 pomorskih milj presezali.
Lloyd se zavezuje, na zahtevanje ministerstva vnanjih reči v tozemski službi za povzdigo prog težečili k večjim pristaniščem iz svojega potohoda odločiti manj znamenita pristanišča ter rečene proge podpirati podeljujoč provizije za dovažanje blaga na njegove ladje.
Naprava novih v prilogi ne navedenih perijod-nih voženj po progah, na katerih c. kr. ali kr. ogerska vlada podpira perijodne vožnje kakega drugega podjetništva, potrebuje odobrenja od ministerstva vnanjih reči.
«!Y«nlsoh.)
57
Člen II,
Povračilo za podpirane vožnje iznaša:
a)	za brzne vožnje s hitrostjo voženja od 11 */, morskih milj na uro 2 gl. 60 kr. av. v. od milje;
b)	za vožnje s hitrostjo od 10 morskih milj na uro 1 gl. 65 kr. av. v. od milje, in
c)	za vožnje z manjšo brzino od poslednjič omenjene 1 gl. 5 kr. av. v. na miljo.
Skupni iznos miljnih novcev vendar v enem letu ne bode presezal 1,300.000 gl. av. v.
Člen III.
Ministerslvo vnanjih reči si pridržuje pravico po meri, kakor se dogradé železnice po jutrovem, proge in potohod primerno premenili 1er podpor-ščine, kolikor bi od njih odpadlo za prestajajoče vožnje, predjati na nove proge pod uvcti, ki bodo ustrezali veljajoči pogodbi.
Čle n IV.
Paroplovstveno podjetje avstro-ogerskega Lloyda zavezuje se, da hoče na pogodbenih vožnjah uporabljati samö take ladje, katere potrebam do-tične vozne proge v oziru na brzino vožnje, na potniško, listno-poštno in vozno-poštno službo in pa gledé nakladnega prostora ustrezajo ter so do-voljno varne.
Sirova prostornina v službo danih ladij parnic naj iznaša najmanj :
a)	Za proge 7, 10, 12 in kos od Krfa do F’re-
veze na progi 9: 350 bečev (ton);
b)	za proge 3, 4, 8, 9 (izimši kos pod a) imenovan) in 11: 700 bečev;
c)	, za proge 6, 14, 16 in 17: 1000 bečev;
d)	za proge 1, 2, 5, 13 in 15: 1700 bečev.
G. kr. in kr. ogerski vladi bode vsegdar na voljo, ladje avstro-ogerskega Lloyda dati preiskati v odnosu na omenjene potrebnosti.
Parnice plovoče po pogodbenih linijah, ki se dogotovijo po tem, ko je pogodba sklenena, ali ki se na novo pridobé, treba je porazrediti po najvišjem razredu pri avstro-ogerskem zavodu „ Veritas“ ali pri kakem drugem domačem zavodu enake vrednosti.
Črteži za ladje, ki se imajo iznova zdelati ali ki še ležč na odru, sè stroji vred, predlagajo se mi-
nisterstvu vnanjih reči na znanje, predno se začno delati, odnosno predno se sklene pogodba o gradnji ladje. A črtcže takih ladij nasproti, ki se dogotov-ljene kupijo, treba je s črteži od strojev vred precej po nakupu predložiti.
člen V.
Paroplovstveno podjetje avstro-ogerskega Lloyda zavezuje sc, skrbeti za to, da se vožnje navedene v prilogi ne prekinejo, in da se ne bode odstopalo od voznega reda, ter izrekuje, da je za to odgovorno.
Kadar se ladja s katerega koli vzroka zakesni treba je zamudo — kolikor je moči — popraviti s tem, da se hitreje vozi.
Ako se kdaj za več nego tri ure prestopi v voznem črteži postavljeni čas odhoda in prihoda na izhodišči, dohodišči in važnejšem stikali^1 tozemskih prog (črt) in prog Tržaško-Aleksan-drijske (tek. št. 1), Reško-Aleksandrijske (t. št. 2), Tržaško - Pirejsko • Garigradske (t. št. 5), Tržasko-Reško-Carigradske (t. št. 13), Tržasko-Reško-Snii-renske (t. št. 14), Pirejsko-Smirenske (I. št. 6) in Carigradsko-Smirensko-Aleksandrijske (t. št. 15), ali pa, če se ne zaplove v pristanišče, katero je vzprijelo v vozni črtež pogodbenih prog, družba zapade konvencionalni kazni. Izimlje se ta slučaj, kadar se pretrg ali narušaj (motež) vožnje zgodi vsled izrednih dogajajev, ki jih podjetje ni moglo odvrniti, in če se zamuda, kakor je izkazano, več m mogla dotegniti tudi, ako bi se bilo z večjo brztno vozilo. To kazen je družbi naložiti za poznejši pri' hod pri vožnjah t. št. 1, 2, 5, 6 in 15 za vsako nadaljšnjo uro do 25 goldinarjev, pri ostalih vožnjah za vsako nadaljšnjo uro do 15 goldinarjev in o neprihodu v kako pristanišče do 120 goldinarjev, ter naj se odbija od novcev za milje.
Zarad nadzora gledé pravšne zvršitve v črteži ustanovljenih voženj treba je vselej, kadar se kaka parnica (parobrod) povrne v izhodno pristanišče* predložiti pristanskemu, odnosno c. in kr. konzulskemu uradu vse potrebne dopovedi obsezajoč posnetek iz dnevnika, ki ga piše ladja.
Vozni red in ustanovljena postajališča smejo se pri vožnjah, kar jih je ali pozneje bode po pogodbi, premenili samo tedaj, če vkupno ministerstvo vnanjih reči to poprej izrecno odobri.
Člen VI.
Za vožnjo ljudi sploh in za promet blaga na izvozu iz avstrijskih in ogerskih pristanov veljaj0
formalne tarife, ki jih odobri ministerstvo vnanjih ro<h. Istemu odobrenju podležč vsa določila, ki se ličejo prevažanja nakladov.
Dokler traja pogodba smejo se normalne tarife samo premeniti, ako ministerstvo vnanjih reči ta odobri.
Normalne tarife in nakladninski (vozninski) Postavki za promet iz avstro-ogerske monarhije ali va-njo naj ne bodo višji, nego bivajo pod enakimi Uveti za občenje (promet) s pristani tekmeci kake Vr»anje dežele. Na to stran pristojf ministerstvu '"aiijih reči pravica zahtevati primerno uredbo tarif, odnosno nakladninskih postavkov.
Na inozemskih vožnjah, o katerih se govori v pričujoči pogodbi, bode tarifa za ljudi, blago in Vrednotne poslalve iz Reke in v Reko, odnosno ^rst enaka tarifi iz Trsta in v Trst, oziroma
Keko.
Vsi odpuščaji, vse refakcije, s pomorsko v°znjo združene pristanske pristojbine ali druge Rodnosti, dodeljene v oziru na odobreno tarifo na v°žnji iz Trsta, odnosno Reke. uporabljajo se tudi Na vožnji iz Reke, odnosno Trsta, kadar je blago lsta kakovosti naloženo na isto ladjo in za isto na-
taenižče.
Na wozu iz inozemskih pristanišč, ki so obse-Z(aia v odobrenem potohodu, naj se v izračunjanji Nakladnih troškov med Trstom in Reko kakor pristanoma, kamer je ladja namenjena, ne dela nikak •azloček, marveč naj se popolnem enako postopa 2 °oema pristaniščema.
Ta enakost naj velja tudi pri onih ne podpiranih Lloydovih vožnjah, ki se stikajo s kako pogodbeno progo.
Lloyd poskrbi tudi za vse naredbe, da v od-Pravi iz Reke, odnosno Trsta prevažanih tovorov Ne bode nobene zakesnitve ali prikrate v primeri z °Nimi, ki se na ravnost v Trstu, odnosno Reki °ddadd; sosebno bode Lloyd skrbel za to, da bodo 'ja gori omenjenih vožnjah, ki se po potohodu ne Netikajo enega ali drugega pristana, poslalve pre-važatie lakö, da se vsled tega ne ukrati enakost v°zNih troškov.
Člen VIL
. Avstro-ogerski Lloyd se zavezuje, da bode kar 0(ta moči za svojo potrebo jemal tozemsko ogljije, er bode v to vsako leto najmanj po 30.000 beče^ iz tozemskih rudnikov prejemal, namreč . -000 bečev iz avstrijskih, 10.000 bečev iz rud-N‘kov ogerskega ozemlja, tako, da se ogljije dobavi
ponudoma, in sicer da se množina, potrebovana za linije, ki se začenjajo na Reki, oddâ na Reki, in množina, potrebovana za linije, ki izhajajo iz Trsta, v Trstu.
Člen VIII.
Ladjam parnicam avstro-ogerskega Lloyda dodeli se tudi na dalje ta polakšica, da morajo pri-stanski in pomorsko-zdravstveni in tudi policijski uradniki po dnevi in po noči na ladje same hoditi, da pri odhodu špedicijo, a o prihodu pratiko dad6, kolikor je sploh po namenu in oziroma izviru ladje intervencija gori omenjenih organov potrebna. V teh slučajih je družbina dolžnost, priskrbeti jim potrebna plovila.
Člen IX.
V takih časih, ko je ukazana zaprtija ali pažnja, dopušča se paroplovstvenemu podjetju avstro-ogerskega Lloyda, na vseh tistih vožnjah, kjer se po veljavnih pravilih rok zaprtije okrajša, če so navzoči na ladji zapriseženi zdravstveni čuvaji ali gvardijani, oskrbujoči med potjo opravila v pomor-sko-zdravstvenem pravilniku propisana, jemati na ladje še pred odhodom iz avstrijskega ali ogerskega pristanišča zdravstvene čuvaje, za katerih odbor se mora poprej zaprositi pri dotičnem pristanskem in pomorsko zdravstvenem uradu.
Člen X.
Ladjam parnicam avstro-ogerskega Lloyda je v vsakem avstrijskem ali ogerskem pristanišči, v katerega pravilno zavažajo, za čas nakladanja in razkladanja, potreben v navadnih razmerah, odka-zati neko mesto na bregu, ali, kjer bi kraj bil takšen, da to ni nikakor mogoče, poseben kotveni poplavek ali bojo.
Parnice avstro-ogerskega Lloyda bodo, dokler bode trajala pogodba, kakor ladije od vojnega pomorstva odvezane plačila konzulskih pristojbin, pri vseh c. kr. konzulskih uradih. Nasproti pa bodo te atije v avstrijskih in ogerskih pristanih plačevale pristanske in druge pomorsko-zdravstvene pristojbine, kakor tudi knjigopisnino (knjižno pristojbino).
Člen XI.
Paroplovstveno podjetje avstro - ogerskega Lloyda zavezuje se, da hoče kakor doslej na vseh progah dovoljevati brezplatno vožnjo služboma po-
57 *
ir
tujočim državnim uradnikom in služabnikom iz področja (resorta) vnanjih reči, po meri dotičnili določil.
Dalje prevzema Lloyd dolžnost, na zahtev c. in kr. vkupnega vojnega ministerstva V slučaji mobilizacije in vojske (vojne) vse razpoložne ladjo — kolikor je potrebno — pod primernim povračilom dati za svrhe vojne uprave, namreč za prihod Vojaščine, kamer je klicana, in za druge vojaške prevožnje, odnosno na službo vojnemu pomorstvu.
Kadar bode potreba, naj se na razpolog dado tudi one ladje, ki so že naložene, a še niso odšle, kakor tudi one, katere je moči še pravočasno nazaj obrniti.
Pri tem se izjavlja,da nosi družba one poškodbe ali izgube, ki se zgodé po lastni krivnji družbinih ljudi na Lloydovih ladjah, preoddanih vojnemu pomorstvu v slučaji mobilizacije in vojske, ali po kaki nezgodi na morji ah po požaru. G. in kr. vojno pomorstvo povrača samo one škode in izgube, ki se primerijo po kakem činu sovražnika ali vsled vnetja vojnega streliva (municije).
Slučaje, v katerih nosi družba troške kakih poškodeb na ladji, treba je tanje določiti v dogovoru s c. in kr, vkupnim vojnim ministerstvom o dajanji ladij za pomorstvene svrhe.
Ako hode potreba, dopusti ministers Ivo vnanjih reči, da se v slučaji mobilizacije in vojske nekatere izmed pogodbenih voženj v vnanje dežele ustavijo, da hode Lloydu mogoče zahtevom c. in kr. vkupnega vojnega ministerstva brezuvetno ustrezati.
Tudi bode c. in kr. vkupno vojno mini-sterstvo — če vzmore — Lloydu že pred mobilizacijo dalo na znanje, koliko ladij se bode potrebovalo, da potrebne ladje za vojne svrhe pridrži.
Za čakanje glede ladij pridržanih za svrhe mobilizacije in vojske odškoduje se Lloyd po posebnem dogovoru, ki se ukrene med c. in kr. vkupnim vojnim ministerstvom in avstro-ogerskim Lloydom.
Gledé prevažanja vojaščine sploh veljajo določila dogovora že obstoječega med c. in kr. vkupnim vojnim ministerstvom in avstro-ogerskim Lloydom, v katerem so izražene tudi one vozninske znižbe, katere podjetništvo dodeljuje za prevažanje vojaščine in posamič potujoče vojaške osobe, in ki naj bodo odslej raztegnene na vse podpirane vožnje tozemske in inozemske.
Oba dogovora veljata — pod pridržkom onih premen, ki se pozneje v vkupnem poraznimi
storé, — za ves čas, dokler traja pričujoča po-godba.
Ako hi pa dogovor gledé ugodnejšega prevažanja vojaščine s katerih koli vzrokov izgubil svojo moč, ima plovstvena družba v vseh razmerah dolžnost, vojaščino, kakor tudi posamič potujoče vojaške osobe, po tem vse vojaško blago voziti za polovico veljajočih civilnih tarif.
Člen XII.
Avstro-ogerski Lloyd ima dolžnost, v pristaniščih inozemskih, v katera on zavaža, na pismeno naročilo c. in kr. konzulskih oblastev ali c. in kr. poslaništev pomornike, ki jih je domov poslati, ali druge ljudi, imajoče dovoljenje za pomorsko vožnjo (pomorsko službeno knjigo), prevzemati in jih prav zastonj, torej tudi brez povračila troškov vzdrževanja, prevažati v Trst, na Reko ali v drugo tuzemsko pristanišče, v katero se pride na vožnji, ako ne bi morebiti dotična oblaštva poterjala troškov za odpravo domov od ladijarja postavno dolžnega ali od skupila za blago iz morja oteto. Ljudém p° zgornjem zastonj voženim dajalo se bode mesto in prehrana kakor potnikom tretjega razreda, in poveljniku ladje parnice je na voljo, v slučaji primernosti porabiti jih med vožnjo za službo na ladji; nego Lloydovi agenti in kapetani ne bodo dolžni, ako sami ne privolijo, čez dvanajstero ljudi na eno ladijo o isti dobi sprejemati.
Za druge, na pismeno povabilo c. in kr. konzulskih uradov ali c. in kr. poslaništev domov vožene nepremožne avstrijske ali ogerske državljane bode vsakrat povrniti po tarifi voznino za potnike tretjega razreda in troške za hrano, namreč po 50 kr. v zlatu na dan, in da se to izplača, napravi po izkazani prevožnji v Trstu ali na Reki dotično pomorsko oblastvo. Ako so ti nepremožni državljani podvrženi stavi (naboru), naj bodo zastonj voženi.
Takisto se bode tudi v slučajih v odstavku 1 izvzetih, kjer se poterjavajo troški za vožnjo pomor-nikov, pozneje Lloydu povračilo opravilo. Islj uveti kakor za prevažanje neimovitih avstrijskih ali ogerskih državljanov, naj veljajo tudi za prevožnjo neimovitih tujcev, odpravljenih na zaprosbo tozem-skih oblastev iz avstro-ogerske monarhije v svojo domovino.
Kadar se kdo domov pošilja, kakor se je go*1 Æklo, bode se gledalo, da se bodo bolniki (tud' blazni), samo tako dajali na ladje, da ne bodo p°h nikom delali nikake nepristojne ovire ali nadlego, in da so primerno poskrbi za potrebni nadzor.
Jetnike bodo konzulska oblastva v porazumu ''• agencijami dajala na ladjo. Na ladji prevzame '*oydovo osobje ob enem z oblastvenimi organi nadziranje teli ljudi; dokler ladja biva v kakem Pristanišči, sme se, ako bi treba bilo, zahtevati peinoč konzulskih oblastev za nadzor jetnikov.
Člen XIII.
Kolikor paroplovstveno podjetje avslro-oger-Xega Lloyda posreduje poštno občenje, šteje se Za zavod spadajoč k poštnima zavodoma c. kr. avstrijskemu in kralj, ogerskemu ter je kot takšen 'sem dotičnim določilom poštnih zakonov in pro-lusov podvržen.
1’ošlna zavoda c. kr. avstrijski in kralj, oger 1 iniala pravico v odpravo listovno-poštnih ir vOzno-poštnih poslalev vsakovrstnih, naj izhajaj« a koder koli in bodo namenjene kamerkoli, upo r. jati vse parnice avstro-ogerskega Lloyda, name 'Jene voženju ljudi na vseh svojih, torej tud ^Pogodbenih vožnjah, vsled česar bodo se morale adjinih listinah oznamenjati za avstro-ogerskc P°Stne ladje.
Pravica obeh poštnih uprav, uporabljati avstro-ogcrski Lloyd v odpravo in posredovanje Poste, razteza se tudi na listevno-poštne poslatve ^akovrstne, Ki jih tuji poštni zavodi ali ladje dova-/aJ° Lloydovim ladjam.
smatrajo se za eno edino poslatev, kar se tiče povračila Lloydovili pristojbin.
Avstro-ogerski Lloyd je dolžan, poslatve tovorov, namenjene v avstro-ogersko monarhijo ali v kako tujo deželo iz takih krajev, kjer ni nikakega c. kr. avstrijskega ali kraljevsko-ogerskega poštnega urada, ki bi mu bila izročena vozno-poštna služba, ako se pošiljalci hočejo poslužiti nadaljšnjega posredovanja avstrijskega ali ogerskega poštnega zavoda, prejemati in dotičnemu poštnemu zavodu preoddajati. Za odpravo takih poslatev od kraja, kjer se mu dadö, do avstrijskega ali ogerskega pristanišča, kjer jih z ladje oddâ, dobiva avstro-ogerski Lloyd pristojbine po tarifi za občinstvo sploh veljajoči ali po neki nižji tarifi, o kateri se napravi poseben dogovor. Tarifni postavki avstro-ogerskega Lloyda, kolikor se uporabljajo na vozno-poštne poslatve, smejo se samo V porazumu z obema poštnima upravama predrugačiti.
Člen XV.
Avstro-ogerski Lloyd odgovarja z vsemi svojimi ladjami, in z vsečiharnim imenjem svojim za preoddane mu listovno-poštne in vozno-poštne po-slalve, a za kako premoč in pomorsko nevarnost samo tedaj, ako je bila poslatev nalašč zavarovana.
Člen XVI.
Člen XIV.
Avstro-ogerski Lloyd ima dolžnost, brez-L atno oskrbovati odpravo in posredovanje j enu XIII. omenjenih listovno-poštnih poslatev ui'adnih vozno-poštnih poslatev.
A kolikor poštni zavod zahteva zavarovanje 'adnih vozno-poštnih poslatev proti kaki nevar-st' ua morji, bode za to Lloydu povračati zava-
ru val ni no, kolikor je pride po
dogovorjeni Lloydovi
d .> Občinstvu v porabo namenjeni predmeti avne samoprodaje in drugi erarijalni proizvodi ®orejo se smatrati za uradne vozno-poštne ^slatve.
Zasobne vozno-poštne poslatve odpravljajo in I ' ouujojo se za povračilo nakladnim? in če so pool j., ^varovane, tudi zavarovalnin po tarifi, ki za nistvo sploh veljajo, ali po nižji tarifi, katera se iiic(	^0£<)V01''- Z eno in isto vozno-poštno razkaz-
u odpravljene zasobne vozno-poštne poslatve
Avstro-ogerski Lloyd naj se zdržuje posredovanja listovno-poštnih poslatev za svoj račun tako po avstro-ogerski monarhiji, kakor tudi po vnanjih deželah, ter mu je skrbeti za to, da se bodo tudi njegovi služniki vladali po tem.
Na željo c. kr. avstrijske ali kraljevsko-ogerske poštne uprave naj družba na svojih ladjah namešča nabiralnice, kamer se vlagajo in kjer se nabirajo listovno-poštne poslatve.
Na vsaki ladji določiti je posebno, primerno razsežno in varno prostorijo, ki bodi zaprta in ostani pod osobitninl nadzorom družbenega oficirja, oskrbujočega poštno službo, da se va-njo spravljajo poštne poslatve.
Na zahtev ministerstva vnanjih rečt bodo na posamnih krajih primerno sposobni Lloydovi agenti za zmerno opravnino oskrbovali poštne po-slove za račun države po vsakokratnih za c. kr. avstrijske, odnosno kraljevsko-ogerske poštne urade na jutrovem (Levante) veljajočih poštnih propisih pod družbirio odgovornostjo.
Poštne pristojbine, ki jih avstro-ogerski Lloyd in njegovi agenti pobirajo, odpravljajo se na račun vkupnih financij.
Člen XVII.
Avstro-ogerski Lloyd uživa prostost poštnine za službeno dopisovanje sè svojimi agenti, kakor tudi za dopisovanje teh agentov med sabo, ako se vozi na Lloydovih ladjah ter je opravljeno s pošiljal-čevem imenom in' z opomnjo „Lloydov služben dopis“.
Člen XVIII.
Ako bi se dotični poštni upravi vzvidelo, dati poštne poslatve spremljati po svojih organih, odka-zali je brezodplatno postnemu uradniku mesto prvega razreda s kabino pripravno za poštno manipulacijo, a kondukterju ali služabniku mesto drugega razreda, in odločen, zaprt prostor, kjer se branijo poštne poslatve. Tudi je nadzornim uradnikom, ki jih poštni zavod včasih pošilja, brezodplatno dajati mesto prvega razreda.
Za preskrbo opravljajo dotični organi, kjer o tem ni posebnega dogovora znižani postavek po 1 gl. 50 kr. na dan.
Člen XIX.
Ako se ladji parnici medpotoma pripeti kaka nezgoda, dolžnost je kapetanova in sicer, kadar je službo vršeč poštni uradnik na ladji, zaslišavši tega, skrbeti za najvarnejšo in najhitrejšo odpravo pošte. Troške prizadete s tem nosi podjetje.
Člen XX.
Kako naj se v ostalem izmotava poštna služba, to uravnajo obe poštni upravi in družba avstro-oger-skega Lloyda s posebnim dogovorom.
Člen XXI.
Vsi udje upravnega svéta in ljudje, ki jih družba v avstro-ogerski monarhiji in na vnanjem namesti s trdno plačo, morajo biti avstrijski ali ogerski državljani ter se sme izimek zastran nameščencev s trdno plačo zgoditi samo, če vkupno ministerstvo vnanjih reči privoli.
Družba avstro-ogerskega Lloyda bode pri podeljevanji mest v pomorstveni službi dajala pod enakimi uveti prednost aktivnim in reservnim oficirjem in pa reservnim pomorskim kadetom vojnega po-
morstva pred drugimi prositelji. Ona se podvrguje, kar se tiče vslužbovanja dosluženih podoficirjev iz vojstva, vojnega pomorstva in obeli domobranslev (deželnih bramb) zakonitim določilom, katera na to stran veljajo za subvencionirana železnocestna in paroplovstvena podjetja.
Člen XXII.
Trgovinski ininisterstvi c. kr. avstrijsko in kra-ljevsko-ogersko imenujeta vsako po enega uda v upravni svèt družbe ter nista pri imenovanji tem navezani na določila pravil gledé tega, koliko delnic mora imeti upraven svetnik.
Člen XXIII.
Družba avstro-ogerskega Lloyda se zavezuje, ta čas, dokler trpi pričujoča pogodba, v načelnih vprašanjih, kakoršna so obstanek družbe, sklepanje novih zajmov, 'obtežitve imenja, pomnožba ali po-nižba družbine delniške glavnice sploh, in premena, prodaja ali zastava k družbini imovini spadajočih parnic in nepremičnin, brez odobrenja vkupnega ministerslva vnanjih reči ničesar ne ukrepati.
Pri gradnji in popravi ladij, njih sestavin in strojev bode avstro-ogerski Lloyd, kolikor bode moči, oziral se na porabo domačega (tozemskega) gradiva 1er mora tudi za dobavo ladij, njih sestavin in kotlov v kaki vnanji deželi zadobiti privolitev vkupnega ministerstva vnanjih reči, katera se pa tedaj ne more odreči, kadar je izkazano, da bi se ladje v avstro-ogerski monarhiji o pravem času ne dostavile, ali da je moči v vnanji deželi pod res posebno ugodnimi uveti pridobiti jih.
Člen XXIV.
Lloyd se zavezuje, da hoče zadnji čas do 15. dne vsakega meseca kosmate dohodke, dosežene od začetka leta do konca drugega poprej preteklega meseca, razglaševati v uradnih listih Du' najskem, Budim-Peštanskem, Tržaškem--in Beškem-
Člen XXV.
Lloyd se zavezuje, da hoče družbina pravila dovesti v sklad z določili le pogodbe. Predrugačena pravila naj pridejo v moč s pogodbo vred-Dokler bode pogodba trpela, ne morejo se brez privolitve vkupnega ministerstva vnanjih reči i'/p|-e" nieniti.
Člen XXVI.
Ministerstvo vnanjih reči vrši priglcd ali kou-Irolo o polanki izpolnitvi tega, kar je z družbo dogo-v°i'jeno.
kino si pridržuje pravico, vpogledovali v Lloy-dovc poslovne knjige 1er dati pregledovali njegovo Poslovanje.
Brez vede vladnega komisarja, katerega po-slavi ministerstvo vnanjih reči, ne sme se nobena važna naredba v upravstvu ukreniti. Komisarjeva Pravica je, priti v seje upravnega svéta in velikega /d|ora. kolikorkrat mu sc vzvidi potrebno, kake občnemu interesu kvarne ukaze ustaviti ter naznani stvar ministerstvu vnanjih reči, da ono naredi, Česar bode dalje treba.
Z ozirom na trud priglednih organov, katere Postavi vkupno ministerstvo vnanjih rečt, in v za-l°žbo troškov, narastajočih iz vršitve vladnega nad-z°ra. zavezuje se družba avstro-ogerskega Lloyda, *er bode 4000 gl. av. velj. kot letno povprečnino odpravljala v državno blagajno, katero določi vbopno ministerstvo vnanjih rečt.
Člen XXV1I.
Lloyd ima dolžnost, v Beki ustanoviti pod-raviiateljstvo s primerno raztegnenim področjem.
Glavne (generalne) agencije bivajoče na Du-naJ! in v Budim-Pešti ostanejo in dobodo oblast, “a pošiljalčev zahtev v imenu Lloydove uprave klepati pogodbo o pomorski vožnji tovorov in ako °bstoje preme (direktne) odprave, tudi za vso vožnjo °d kraja, kjer se kaj na vožnjo odda, do kraja, ka-Illcr jc namenjeno,
Člen XXV111.
Paroplovstveno podjetje avstro - ogerskega *^°yda zavezuje se, skrbeti za pravilno odpravo aga v zmislu pravilnika (reglement) o vršenji Poslov. Kake premene tega pravilnika potrebujejo Privolitve ministerstva vnanjih rečt.
Družba bode skrbela za to, de sc bode s po-Sestniki postopalo pristojno.
Na vsaki družbini ladji in tako tudi pri njenih aSencijah bode ležala knjiga za pritožbe, v katero ““° smeli dotični pristanski uiadi in konzulstvena “bistva, kakor tudi vladni komisar vsak čas vpo-
Bledati.
ali mesečninah. A ker je stoprv konci leta mogoče za trdno najti številčno vsoto povračila v primeri k prehojenim morskim miljam, to se dodeljujejo iz državne blagajnice na račun tega povračila brezobrestne ponapredščine, katerim se ta čas', dokler traja pričujoča pogodba, v iznosu od 105.000 gl. av. velj. o začetku vsakega meseca tek odpre.
Po izteku vsakega solnčnega leta bode paro-plovstvena družba avstro-ogerskega Lloyda dolžna vkupnemu ministerstvu vnanjih rečt predložiti izkaz svojih pogodbenih voženj v celem letu, pri čemer se mora z uradnimi listi pristojnih pri-stanskih in konzulskih oblastev dotrditi, da je res bilo toliko voženj in v tolikem razsežaji, kakor kaže izkaz.
Brž kakor jo ta izkaz pregledan in v čisto djan, napravi se obračun gledé ponaprcdščin, ter se ostanek terjatve Lloydovemu podjetju po odbitih kakih globah odšteje, a kadar bi se primerilo, da, bi terjatev bila manjša od vsote ponapredščin, odbije se preveč prejeto od prihodnje mesečnine ali od več mesečnin in kadar doteče pogodba, utegne se v gotovini povrniti.
Ako bi se pogodbene vožnje za dalj časa ustavile, tedaj si državna uprava — ne krateč določil ustanovljenih v členu IV — pridržava pravico, gori zagotovljene mesečne ponapredščine časno umanjšati ali celö ustaviti; vendar, ako ni podjetje samo krivo, da se je vožnja ustavila, naj se Lloydu gredoče povračilo ne zniža pod 1,000.000 gl. av. velj.
Člen XXX.
Ako ji ministerstvo vnanjih reči ne dà oblasti, družba avstro-ogerskega Lloyda ne sme dividende čez štiri odstotke porazdeliti. Ako čisli donos Lloyda v enem letu preseže šest odstotkov dotične delniške glavnice, porazdeli se prebitek med ministerstvo vnanjih rečt in družbo takö, da se ministerstvu vnanjih rečt odkaže tretjina in družbi dve tretjini.
Člen XXXI.
Ustanavlj a se,da bodejpričujoča pogodba veljala deset let od 1. dne julija 1888 počenši.
V dokaz tega sta se dva soglasna primerka te pogodbe v nemškem in ogerskem jeziku izdala in s potrebnimi podpisi in pečati opravila.
Na Dunaji, dne 19. marcija 1888.
Člen XXIX.
- Državno povračilo za vožnje (člen II) pojde 10ydovemu podjetju v dvanajst mesečnih obrokih
Kälnoky s. r.
M. pl. Morpurgo s. r. Oton baron Bruck s. r.
Priloga.
Izkaz
o vožnjah po avstro-ogerski monarhiji in inostranstvu, katere je paroplovstveno pod jetje avstro-ogerskega Lloyda po pogodbi dolžno vzdrževati.
Tekoče število	Označba voženj	Število letnih voženj	Število morskih milj za vsako popolno pot tje in nazaj
1	A. Vožnje z hrzino od 11'/, morskih milj na uro najmanj. Trst—Aleksandrija in nazaj	 		52	2402
2	It. Vožnje z hrzino od 10 morskih milj na uro najmanj. Reka - Aleksandrija in nazaj		12	2330
3	Trst — Kotor in nazaj 		52	756
4	Reka—Kotor in nazaj		52	584
5	Trst Krf—Pirej—Carigrad in nazaj		52	2386
6	Pirej — Smirna in nazaj		52	418
7	C. Vožnje z hrzino od 8 morskih milj na uro najmanj. Trst—Splet — Metko vidi in nazaj	 		52	543
8	Trst —Pulj — Drač—Krf in nazaj		52	1262
9	Trst—Pulj —Dalmacija — Krf—Preveza in nazaj 		52	1464
10	Reka — Trst in nazaj		52	254
11	Reka—Kotor in nazaj		52	772
12	Splet—Metkoviči in nazaj		52	156
13	Trst—Reka —Krf—Patras — Pirej — Sira — Solun —Carigrad in nazaj . . .	26	3690
14	Trst —Reka—Krf—Kandija—Smirna in nazaj		52	2605
15	Carigrad—Smirna—Ciper (Kiper) —Beirut—Aleksandrija in nazaj ....	26	2674
16	Carigrad —Kustendže— Brajlov in nazaj		40	758
17	Carigrad — Trapezunt — Batum in nazaj		12	1246 1
Zapisnik.
^ današnjem podpisavanji plovstvenc in poštne pogube z družbo avstro-ogerskega Lloytla so se še Naslednje opomnje in domembe vzele v pričujoči zapisnik.
Ako se za omenjene pogodbene vožnje 14 dni pred odhodom ladje iz Roke ali v Reko zglasé večje množine (čez tretjino nakladnega prostora), morebiti naklad cele ladje, voljan je Lloyd, dobiti prostor tem večjim množinam, na slučaj, primerno ladjo dali. Pod naklado m cele ladje razumeva se nakladni prostor parnic, rabljenih na dotični progi, kakor je razviden iz člena IV.
K členu I.
Lloyd sc zavezuje, na progi Trsi-Aleksandrija O- št. 1) uporabljati ladje parnice, ki utegnejo sč slalno brzino od 13 morskih milj na uro voziti se, P° meri, kakor se dobavijo nove parnice za to
Pfogo.
Lloyd je voljan;žavažati kakor doslej v pristanišča Krško, Vrbeniško, Baško novo, Rabsko in Mulatsko, 'P>kler sc drugače ne poskrbi, da zaplove kaka ladja
va-nja.
Lloyd jemlje na se dolžnost, ko se odpri; prekop i*-°rintski, progo Trst-Garigrad (I. šl. Ô) zavesti skozi njega.
Na progi Trst—Raka—Smirna (I. šl. 14) bode S(i Ha kosu od Reke v Krf in nazaj vozilo z brzino °? 10 morskih milj na uro brez premene odplate, Kl Je postavljena za to progo, 1er se naredi, da bode J'1 proga v Krfu sovpadala (koincidirala) s progo r®t—Carigrad (I. šl. h).
Lloyd prevzema zaveznost, na zahtev minister-^Va vnanjih reči po progi Varna — Carigrad in nazaj kakor doslej, še šest mesecev od veljati pričujoča pogodba.
ezodplalno voziti,
' 110 > katerega začne
Pri pogodbenih vožnjah, v katerih ladja po j'0i'ricrn črteži zavaža v Reko, naj na izhodišči tre-J r,a ladjenega ’ prostora ostane prihranjena za ta Pristan tako, da sme Lloyd s tem nakladnim prosto-t?01 samo tedaj drugače razpolagati, če mu se po-^atve jz Reke ap v Reko, pri manjih množinah '•adnji čas 24 ur, a pri večjih množinah do osem 11 zadnji čas pred odhodom ladje niso zglasile.
(Slov«ni»oh.)
K čle.n" IV.
Pod črko a) stoječe določilo se ne odnaša na parnice, katere sc zdaj rabijo na progi Reka — Trst (t. šl. 10).
Sklepaje pogodbe o zavarovanji bode se avstro-ogerski Lloyd primerno oziral na ogerske zavarovalne družbe.
Želje, ki pridejo na dan o pretehtavanji črtežev (poslednji odstavek člena), dado se Lloydu na znanje, da se doseže porazum in ustanove kake pravice na odškodovanje.
K členu V.
Podrobno ustanovljeni vozni črteži, ki jih Lloyd na temelji domenitev, ukrenenih v prilogi pogodbe, izdela o prihodnjem potohodu (itinerarji), naj se ministerstvu vnanjih reči najpozneje mesec dni pred obveljavo te pogodbe predloŽč v odobrenje.
Vozne rede in kako premeno leh redov treba je 14 dni, predno obveljajo, istodobno razglasiti na Dunaji, v Budim-Pešti, Trstu in Reki, ako ne bi ministerstvo vnanjih reči zahtevalo ali odobrilo, da prej v moč pridejo.
Takisto naj se tudi vozni redi ne pogodbenih voženj poprej razglašajo.
Posamezne vožnje naj se praviloma kar je mogoče za časa oznanijo v imenovanih krajih.
58
V takih slučajih, kjer vsled zaprtije ne kaže zapluti v kako pristanišče vzprijeto v vozne redove, ter se ne more zadobiti odobrenje ministerstva vnanjih reči, opustiti dotično postajo, ker ni časa, ukrene družba dotičen sklep samo v porazu tnu in s privoljenjem vladnega komisarja. Ako bi v slučaji kako sile ne bilo mogoče dobiti odobrenja od ministerstva vnanjih reči, za zavoženje (zaplovbo) v postajališče, ki ne stoji na voznem črteži, družba ukrene tudi v tem oziru dotični sklep samo v porazumu in s privolbo vladnega komisarja. Kadar bi nastopile kvarantene ter bi za vzdržbo kake proge bilo potreba več ladij, nego jih hoče vožnja po tej progi v navadnih razmerah, sme Lloyd število voženj primerno zmanjšati, vendar ako je koli mogoče, ne rlrugače nego samo zadobivši odobrenje ministerstva vnanjih reči.
Kadar parnica dospe kam stoprv po tem, ko je v voznem črteži ustanovljeni čas pretekel, treba je bivanje omejiti na Čas, ki je brezuvetno potreben za spravljanje ljudi in blaga z ladje in na ladjo in za preoddajanje in vzprijemanje pošte.
K členu VI.
Kadar koli bi Lloyd namerjal premeno normalnih tarif, predloži jo vselej najmanj osem tednov, predno ima ta premena obveljati, ministerstvu vnanjih reči v odobrenje ; veljalo bode, da je premena odobrena, ako v povedanem roku ministerstvo vnanjih reči drugače ne ukaže.
Lloyd se zavezuje, normalne tarife in občne refakcije, kakor tudi vsako njihovo prenaredbo istodobno in najmanj 14 dni predno obveljajo, razglasiti na Dunaji, v Budim-Pešti, Trstu in Reki.
Lloyd jemlje na se dolžnost, dodeljene ugodnosti in znižbe od odobrenih normalnih tarif pozneje v trimestralnih izkazih naznaniti ministerstvu vnanjih reči.
Ministerstvo vnanjih reči si pridržuje, v svojo informacijo zahtevati predlaganje izkazov ovozninskih postavkih, kakeršni so se uporabljali pri vvažanji blaga v avstrijske in ogerske pristane.
Kadar se odpuščaji oïl tarife dovolijo tako, da je znižbanavezana na neko letno količino poslatev ali na neko najmanjo vsoto voznine, ki jo je doseči, ali pa, dokler se obdrži sostav skalamihrefakcij,naj ministerstvu vnanjih reči pristojl pravica, za izvoz iz Trsta ali Reke v taka vnanja pristanišča, katerih se vožnja dotika na progah s pričujočo pogodbo ustanovljenih, tedaj, kadar bi se vsled prometnih razmerov za eno ali drugo imenovanih pristanišč ne dala doseči pogo-
jena količina ali vozninska vsota, zahtevali za dotično pristanišče primerno znižbo te količine ali vozriinske vsoto.
Ako bi se izjavilo z razlogi podprto zahtevanje, da naj se postavijo direktne kombinovane tarife za vožnjo po suhem in po morji, ter je za to moči doseči sodelovanje dotičnih železnocestnih uprav, jemlje Lloyd na se dolžnost, na pozov ministerstva vnanjih reči take tarife v svojem področji postaviti.
Pri eventuvalnih vožnjah, ako bi izhajale iz pristanišč, v katera se zavaža na progah s pričujočo pogodbo ustanovljenih, s tovorom, ki se ima nekaj v Trstu in nekaj v Reki z ladje dati, ne srne biti razločka v vozninskih postavkih med obema imenovanima nameniščema. Pod enakimi uveli odklada bode ta enakost veljala tudi pri eventuvalnih vožnjah s polnim nakladom v obe pristanišči.
Lloyd bode skrbel za to, da bodo potujočemu občinstvu na vseh pogodbenih progah v 1. in II. razredu na razpolog znižane tour- in retour-karte.
K členu VIL
Lloyd ima dolžnost jemati domače ogljije do pogojene količine pod predpologo, da razmera gledč kurilnosti med domačim in angleškim ogljem, katero Lloyd navadno žge, iznaša najmanj 84 : 100 in da to domače ogljije v Trstu ali Reki ne stoji več nego angleško v istih mestih.
Kolikor Lloyd dobiva ogljije iz vnanjega, bode se za prevažanje njegovo v avstrijska ali ogerska pristanišča pod enakimi razmerami oziral na domače ladje.
K členu IX.
Lloyd jemlje na se dolžnost, na ladje, ki se vozijo po progah Trst—Aleksandrija (t. št. 1), Trst — Carigrad (t. št. 5), jemati zdravnika, ki ga je po* morsko-zdravstvena uprava vzela v prisego. Mini' sterstvo vnanjih reči si pridržuje pravico, dokler bode trajala pričujoča pogodba, to dolžnost, ako bi treba bilo, raztegniti tudi na druge Lloydove proge-Dalje je postaviti po enega zdravnika na takih Lloy-dovih ladjah, katerim je ukazano prestati karanteno v kakem kontumacijskem zavodu na jutrovem, ,e vozijo čez 50 popotnih, katerih namera je čas karantene jirebili na ladji.
K členu X.
Da mu se dâ slavišče v novem Tržaškem pristanu v napravo klanic za blago, bode se Lloyu
domenil s c. kr. ministerstvom za trgovino. Kar so l'(;e Reke, bodo, dokler traja pogodba, družbi na lazPolog ona zgradba, katero zdaj rabi.
K členu XI.
1* pravilnih vožnjah ladij parnic poleg avstrij-skega in ogerskega obrežja dolžna je uprava avstro-ogerskega Lloyda vozni red (vozni črtež) finančnim deželnim ravnateljstvom, odnosno finančnim ravnateljstvom, v katerih upravnem okoliši bivajo prista-"isča, katerih se vožnja dotika, pismeno naznaniti Ier jim vsako premeno najmanj 8 dni, predno °bvelja, tudi pismeno zglasiti, da bode moči prizna-n'ti jo nižjim oblastvom in uradom.
Oni odposlanci ravnajočih finančnih oblastev ln oni uradniki in nameščenci slražnega zavoda, katerim sc posebej izroči prigled colnijskega pro-
dotično blago odprav-totične parnice avstro-ogerskega Lloyda izkazno listino, katero je izdalo javnajoče finančno oblastvo in kije v nji povedano lrne in službeno svojstvo prejevšega jo uradnika ali tiameščenca, imajo oblast, zarad službenega pregledovanja in raziskovanja spremljati parnice avstro-ogerskega Lloyda po onem kosu obrežja, ki je imenovan v izkaznici, ter nadzirati izstop potnikov in oddajo blaga z ladje.
n|ela poleg obrežja in colnij Ijajočih ter pokažejo kapitanu
Na ladji navzočni nameščenci avstro-ogerskega *jl°yda in pa njegovi agenti v pristaniščih, ki se jih adja takne, imajo v takih slučajih dolžnost, voljno Postreči finančnim organom, kadar poprosijo ; Ka*o dopoved ali pripomoč.
Imajoči tako izkazno listino, kakor se je reklo, niorajo se po daljavi povedani v tej listini s parnico Po voznem črteži idočo brezodplatno odpravljati, in 1° uradniki na mestu I. razreda, a stražni name-Cenci izmed moštva na mestu II. razreda. Za pre-'krbo dolžni so dotični organi, kjer zastran tega ne V(djd noben poseben dogovor, znižani postavek, nainreč 1 gl. 50 kr. na dan opravljati.
Prostori agencij avstro-ogerskega Lloyda, ka-^Ofsne bivajo v posamnih pristanih, z dotičnimi fanišči vred, podvrženi so dohodarstvenemu prigledu v Zlnislu dotičnih propisov.
Ugodnosti zastran voznine, ki jih je avstro-ogerski Lloyd po glasu okolnika od 31. decem-!a 1856, St. 535 C, dodelil nekim vrstam popot-.. ljudi, odnosno popolna prostost, ostanejo ve-J' vne tudi odslej v toliko, kolikor se odnašajo na °ndukaj imenovane civilne služnike, po tem na lsijonarje in duhovne redovnike.
, Po tem takem jemlje Lloyd na se dolžnost, ta °unk ustrezno predelati in vnovič razglasiti.
K členu XVI.
Vsako meno v osobali agentov, ki jim je izročeno oskrbovanje poštne službe, naznani družba za časa poštnemu in telegrafskemu ravnateljstvu v Trstu, odnosno porodniškemu poštnemu uradu v Carigradu.
K členu XXI.
Pri nameščanji služnikov bode se avstro-ogerski Lloyd primerno oziral na pripadnike obojega ozemlja.
K členu XXIII.
V drugem odstavku tega člena ministerstvu vnanjih reči pridržano odobrenje za kako dobavo na vnanjem ni potrebno, kadar je treba kotel nadomestiti. Nego tudi v tem slučaji bode družba — kolikor se bode moglo — dajala prednost nakupu v domači deželi.
K členu XXV.
Odpisila, ki jih stori Lloyd, naj nikakor ne sezajo čez minimalno mejo, primerno resnični tvarni vrednosti parnic in drugih plovil.
K členu XXVI.
Vladnemu komisarju naj se — kadar koli bi zahteval — dovoli vpogled v dopisovanje Lloydovo z vladnimi oblastvi in v dotično kazalo.
K členu XXVII.
Glavna ali generalna agencija v Reki naj kot Lloydovo pod-ravnateljstvo dobode potrebne oblasti in osobje v zvrševanje primernega področja. Pod-ravnateljstvo to predstavlja znotraj odkazanega mu področja družbo v občenji z ogerskim občinstvom in ogerskimi prometnimi zavodi; ono izdaje družbina razglasila, opravlja trgovinske in prometne poslove glede voženj, ki izhajajo iz Reke, dodeljuje obroke za plačilo voznine znotraj mej,ki so mu postavljene, ter sklepa vozne poslove. Pod-ravnateljstvo rešuje v ogerskem poslovanji pooglasbe (reklamacije), povračila, zahteve odškodovanja in gledé tega, če se prestopi rok, v katerem je blago dostaviti; ono prc-tehtuje knjige pritožbenice na Reških progah. Pod-ravnateljstvu na strani stoji po Lloydovi upravi postavljeni odbor (komitet) štirih udov, kateri vpliva na reševanje upravnih poslov pod-ravnateljstva po poslovnem (opravilnem) redu, ki se ima ustanoviti.
Ta odbor bode imel tudi naloge, želje, pritožbe in nasvete, ki se odnašajona ogerski promet, pretresati, predloge gledé njih staviti in posredovati priLloydovi upravi. Odboru se priobčijo vsi odpuščaji, ki so dovoljeni za Trst, da mu bode moči skrbeti za njihovo pogodbi primerno uporabo na Reški promet.
K členu XXV11I.
Knjige pritožbenice, ki naj bodo na ladjah, treba je pagiuirati in uradno parafirati. Kadar se podajö nove pritožbenice, zahtevajo se stare nazaj in dajo na stran, čim bodo vse v njih stoječe pritožbe rešene. Knjigo pritoŽbenico podaje popotnim na zahtev list oficir, katerega delo je, hraniti jo. Va-njo zapisane pritožbe naj kapitan brž trdno preišče. Na to mora pritožbo v poverjenem prepisu in kar bi bilo razpravnih spisov vpodati pristanskemu uradu, odnosno c. in kr. konzulskemu uradu izhodišča s poročilom, da bode moči pregledati, kako stoji stvar, in pritožbo rešiti. V vseh prostorih, ki so vkupno namenjeni popotnim ljudem različnih razredov, pooči-titi je s pribitim oglasom, kateremu ladje oficirju je izročeno, hraniti pritoŽbenico in dajati jo popotnikom v roke.
K členu XXXI.
Stranki pogodnici dasta si dve leti, predno izteče pričujoča pogodba, vzajemno na znanje, ako ju je načelno volja, pogodbeno razmero obnovili.
Lloyd jemlje na se dolžnost,, za eden izmed obeh primerkov pogodbe opraviti primerne kolkovne pristojbine in iznos ta razdeli se na deset letnin tako, da se bode dotični delni iznos vselej odbijal od prve mesečnine vsakega leta, katero bode plačati na račun subvencije.
Pričujoči zapisnik velja za sestaven (celokupen) del pogodbe, na katero se odnaša, in ima enakšno pravno moč, kakor ona.
Pričujoči zapisnik se je po le-tem v dvojnem izdatku podpisal.
Na Dunaji, dne 19. marcija 1888.
Klil no k,v s. r,
M. pl. Morpurgo s. r.
Oton baron Bruck s. r.
Zgornja pogodba odit), marcija 1888 s prilogo in doličnim zapisnikom vred razglašuje se s tem, bodoč da sta obe zbornici državnega zbora va-njo privolili.
Na Dunaji, dne 18. junija 1888.
Taaffe s. r.	Dunajewski s. r.
Bacquehein s. r.
»4.
Zakon od 11. junija 1888,
o oblasti, ki se daje c. kr. vladi skleniti s paro-plovstveno družbo avstro-ogerskega Lloyda pogodbo o vzdržavanji voženj z ladjami parnicami po nekih prekmorskih progah.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako :
Člen I.
Vladi se daje oblast, s paroplovstveno družbo avstro-ogerskega Lloyda skleniti v načrtu priloženo pogodbo o vzdržavanji voženj na ladjah parnicah p° nekih prekmorskih progah.
člen II.
Ta zakon pride v moč z dnem razglašenja ter imata Moja ministra za trgovino in finance nalogi zvršiti ga.
V Buditn-Pešti, dne 11. junija 1888.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Dunajewski s. r.
Bacquehem s. r.
Pogodba
med c. kr. državno upravo in paroplovstveno družbo avstro-ogerskega Lloyda o vzdržavanji voženj z ladjami parnicami po nekih prekmorskih progah.
Člen 1.
Paroplovstvena družba avstro-ogerskegaLlôyda jemlje na se dolžnost, dokler bode trajala pričujoča Pogodba, vzdržavati za odplato ustanovljeno v čle-nu III naslednje vožnje, namreč:
1.	Tri vožnje na leto od Trsta v Bombay in nazaj ;
2.	dvanajst voženj na leto od Trsta čez Bom-l>ay v Hongkong in nazaj;
3.	dvanajst voženj na leto od Kolomba v Kalkuto in nazaj, v stiku z vožnjami pod številko 2;
4.	šest voženj v letu od Trsta v Brazilijo do ^untosa in nazaj. Pod predpologa, da se ta proga splača, prevzema avstro-ogerski Lloyd dolžnost, Ua zahtev državne uprave dve od teh voženj brez Posebne odplate raztegnili do Montevideo in Buenos-Ayres.
Na vožnjah pod številko 1 zavažati je v: kW Saïd, Suez, Aden; na vožnjah pod štev. 2, v: 1 ort Saïd, Suez, Aden, Kolombo, Penang, Singapore; na vožnjah pod štev. 3 v: Madras in na vož-ujah pod št. 4 v neko južno-špansko pristanišče, pri ferner bode avstro-ogerskemu Lloydu na voljo, dotiki se tudi na progi ležečih vmesnih pristanov in Lizbone.
Člen II.
Sirova (kosmata) prostornina v službo danih a,uj parnic naj iznaša najmanj:
2300 bečev (torn) za progi Trst—Bombay in rst—Hongkong;
1800 bečev za progo Trst—Brazilija;
1000 bečev za progo Kolombo —Kalkuta.
Vozna brzina naj iznaža na uro :
Najmanj 11 morskih milj na progi Trst—Bom-111 na istem kosu tudi na progi Trst—Hongkong;
najmanj 9 morskih milj na kosu Bombay — Hongkong proge Trst—Hongkong in na progahKolombo — Kal-kuta in Trst — Brazilija.
Na progi Trst — Brazilija sinejo se uporabljati tudi parnice, napravljene samo za vožnjo blaga.
Člen III.
Odplata, katero bode država dajala za vršbo vožnje po progah imenovanih v členu I, iznaša:
za vožnje na progi Trst-Bombay (št. 1) 2 gl. av. v.,
za vožnje na progi Trst—Hongkong (št. 2) za kos od Trsta v Bombay in nazaj 2 gl. av. v.,
za kos Bombay — Hongkong in nazaj 1 gl. 35 kr. av. v.,
za vožnje na progi Kolombo—Kalkuta (št. 3) 1 gl. 35 kr. av. v.,
za vožnje na progi Trst—Brazilija (št. 4) 1 gl. 50 kr. a v. v. za vsako morsko miljo.
Razven tega bodo se družbi na predložbo do-tičnega računa po izteku vsakih 3 mesecev povra-čale pristojbine za vožnjo skoz Sueški prekop plačane na progah 1 in 2, po tem ista pristojbina za parnico, ki se vsako leto nameni za službo na progi 3 ali kake druge proge, ki bi prišle na njeno mesto.
Število morskih milj za vsako polno vožnjo Lje in nazaj vzema se:
gledé voženj Trst—Bombay 8680;
gledé voženj Trst — Hongkong in nazaj za kos Trst—Bombay in nazaj 8680, in za kos Bombay — Hongkong in nazaj 7910, skupaj 16.590 morskih milj;
gledé voženj med Kolombom in Kalkuto 2740 morskih milj in gledé voženj med Trstom in Brazilijo 13.300 morskih milj.
Člen IV.
Na račun državnega povračila bode se paro-plovstveni družbi avstro-ogerskega Lloyda dodeljevala iz državne blagajnice brezobrestna ponapred-ščina mesečnih 45.500 gl., katera se o začetku vsacega meseca nakaže.
Člen V.
Za nadaljšno odpravo ljudi in poslatev, vožc-11 ili po progah imenovanih v členu I v pristanišča, katerih se Lloyd ne dotika, hode si družba prizadevala stopiti v zvezo s paroplovstvenimi družbami.
Člen VI.
V ostalem, sosebno kar se tiče časa, doklej bode veljala pričujoča pogodba, naj se na vožnje, katere bode paroplovstvena družba avstro-ogerskega Lloyda po členu I pričujoče pogodbe vzdržavala, s pritesnitvijo veljavnosti na kraljevine in dežele zastopane v državnem zboru, zmisloma uporabljajo določila plovstvene in poštne pogodbe, sklenene dne 19. marcija 1888 med c. in kr. vkupnim mini-sterstvom vnanjih reči in imenovano družbo in zapisnika dotičnega.
V	členu XII na misel vzete plovstvene in poštne pogodbe omenjeni troški za preskrbo, kjer gre za človeka, ki ga je domov poslati iz kakega pristanišča onstran Sueškega prekopa in ožine Gibraltarske, naj se povračajo z 1 gl. v zlatu na dan.
V	dokaz tega sta se dva soglasna primerka te pogodbe izdala in s potrebnimi podpisi in pečati podkrepila.
Kolkovni iznos, ki ga Lloyd plača za eden izmed obeh pogodbenih primerkov, razdeli se na deset letnin (letnih odplačil) takö, da se bode do-tični. delni iznos vsegdar odbijal od prve mesečnine vsakega leta, katero bode opraviti na račun državnega povračila.
Na Dunaji, dne................