e/i (mlaj Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna Številka lir 20, na Šestih straneh lir 25; zaostale Številke dvojno. Celotna naročnina lir- 1.000, polletna lir 520; trimesečna lir 270. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchi St. 6/II. nadstr. — tel. štev. uredništva 93-073, 93-806; tel. Štev. uprave 90-247. Dopisi ie dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi; v Slrokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE JEVI -Rdečem. DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S. T. O. Slovenci ! Prispevajmo, kolikor moremo, v pomoč svojim bratom v Sloveniji, ki so v snežnih zametih izgubili vse imetje. il Vč itelj. rodni 'oj ko, irske lavni vlov.i SNOVI JENA IZDAJA LETO IV. ŠTEV. 168 TBST SOBOTA, 1. M A B C A 1053. CENA 20 LIK :vint' rpr rkest’ ka o lajm! dedij 16: I . Iz i slova in ui o, 1. Kult ODLOČEN ODGOVOR K.P, S.T.O. NA PROVOKATORSKE PREDLOGE GLEDE TRŽAŠKEGA VPRAŠANJA vobodno tržaško ozemlje naj se ustanovi očno po določbah mirovne pogodbe z Italijo Združimo se vsi, ne glede na narodno in politično pripadnost, proti novemu manevru za pretvoritev Trsta v atlantsko strateško utrdbo ter zahtevajmo imenovanje guvernerja, združitev obeh con, odhod vseh okupacijskih čet in izvolitev ustavodajne skupščine - Temno ozadje Titovih predlogov moti^avljani STO! Duiričo Titovih predlogov o 3lett(lšanju Tržaškega ozemlja. >9 že ie javno mnenje šele se-liu -zvedelo zanje in še to edicij Preko časopisnih poročil nkovni konferenci, ki jo je i od De Gašper! ob zaključku :žVQj,‘danja «Atlantskega .sveta» /ioiifisiboni, smatra Komunistič-ak: Partija za svojo dolžnost, duePzig0Sa novo mešetarjenje, ščin(e v teku na škodo Tržača-odi in ki krši določbe mirovne želj?*6 z Italijo. - 17.Q informacijah, ki jih je raz! tisku predsednik italijan- vlade, in po drugih časni-■ 8kih in diplomatskih indi-—^«ijah izhaja, da je Tito jjjBplagajl italijanski vladi po-svojega veleposlanika v Vladimirja Velebita sle-e rešitve vprašanja STO: 24 u ihienovanje enega guver-ib -J.a s strani italijanske vla-’ tRn,‘n drugega s strani jugo-;ota?an3ke vlade, katera bi se je fvoji funkciji izmenjavala 10 jva tri leta. Italijanski gu-nfo< er 'dl lmel °d svoji strani - pj^lovanskega podguverne-; Td jugoslovanskemu guverne-i ' o6 Pa bi pomagal italijanski ežiniguverner. Oba podguverne. bi imela pravico veta; skup imenovanje nevtralnega ih »ernerja, 'kateremu bi bila Skoeljena dva podpredsednika, rdeln italijanski, drugi jugoslo-[ski, oba s pravico veta. jj. A°hlunistična partija obsoja , i5;$>redloge kot poskus revi-i od mirovne pogodbe z Ita-skuf’ katera določa, da mora 1 jeti euverner imenovan od iprrnostne'ga sveta OZN, ter 0 manever tajne diplomacije službi «atlantskih» načrtov Pripravo vojne in s tem za Itrditev vojne strateške baze > jrstu- tosničenje predlogov, ki ie spražil Tito, nikakor ne ’ "Privedlo do rešitve tržaške. 62 vTPlašania' marveč bi za-njhi B. V gornjih predlogih 'be'he omenja niti ustavodajna . Pečina, .ki potemtakem ne zv° 'Pie,la nobene funkcije, rii- 1 S^uhod anglo-ameriških in hsl°vanskih čet iz obeh con. - M110 lažno «Svobodno ozem-d° \ ki naj bi nastalo iz teh id °®°v, bi bilo žrtvovano ' Z5a]°Čie’ na katerem bi se od-L la še mnogo bolj zaostre-n°tranja nasprotja med an. 0 , anieriškemu imperializmu vo bJanima vladama v Beogra-z.f 'P Rimu, na katerem bi , 'krajnih mer utesnjene ih °kratične svoboščine; kaj-‘"h,Se bi bilo usmerjeno v 3U«nvoritev Trsta _n 0zemlja v Dt),.esk° trdnjavo in v borbo Pemokratičnemu gibanju, “r($tkšnem položaju ne bi imel Pred seboj prav nobene Z*TvPektive za razvoj, za de-lhikra1Učno življenje, za go-a, Jursko bodočnost. PPlunistična partija STO 1 . kriva pred vsem javnim e , ePjem nesramno obnašanje z ozvaniti «indipendentistič 11 skupjn> ki imajo za svoje con ter z odstranitvijo vseh čet. Komunistična partija ponovno potrjuje v tej, posebno vznemirljivi fazi svoje stališče ter izraža prepričanje, da edin:i izhod iz sedanjega nevarnega položaja predstavlja sloga slovenskih, hrvatskih in italijanskih državljanov v enotni fronti, katere osnova naj bo zahteva po uveljavitvi mirovne pogodbe iznad vsake druge težnje nacionalnega ali političnega značaja, ki jih imajo državljani, stranke ali skupine. Samo s ‘tem, da se mobilizirajo za ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja, bodo državljani v obeh conah postavili temelje, da se zagotovi prerod Trsta, da se odvrne od Ozemlja nevarnost tajnih dogovorov in barantanj, da se pretvorita Trst in Ozemlje iz središča spletk in netišča, vojne v Svobodno ozemlje, v katerem bodo spoštovane demokratične svoboščine in ki naj ima gospodarske, socialne in kulturne zveze s sosednjimi narodi in z vsemi državami sveta. Komunistična partija Svobodnega tržaškega ozemlja * * * Ko je pred dobrim mesecem nastopil mesto Titovega poslanika v Rimu znani angleški spijem Vladimir Velebit, smo pisali, da je najvažnejša naloga, ki mu je bila poverjena od fašistične vlade, ta, da uspešno dokonča barantanje za Tržaško ozemlje v okviru atlantskih vojnih načrtov. Predlogi beograjske vlade, ki jih je nesel De Gasperiju, so bili vse doslej popolnoma tajni, kar je najbolj prepričljiv dokaz nečistih poslov beograjske vlade. To dokazujejo tudi sami predlo- gi, ki jih je odkril te dni De Ga-speri na tiskovni konferenci v Lisboni. Obe «rešitvi», ki jih predlaga titofašistična vlada, sta v odločnem nasprotji z določili mirovne pogodbe z Italijo, po katerih imenuje guvernerja varnostni svet po predhoanem posvetovanju z vladama v Rimu in Beogradu. Guverner pa ne sme biti državljan ne Jugoslavije, ne Italije in ne STO. Tovariš Vidali je ie pred časom poudaril vaino dejstvo, da se govori o Trstu vedno takrat, kadar se govori o vojni, in v zvezi z njo. Tudi to pot se je to izkazalo za resnično. Ni namreč brez pomena, da je De Gasperi govoril o triaškem vprašanju prav v Lisboni po končani atlantski konferenci. Poleg tega je Imel razgovore z driavnim tajnikom ZDA Achesonom in britanskim zunanjim ministrom Ede- no»silo liPteri «Corriere di Trieste», označuje Titove predlo- L.*'f^-0t- ,-ša stanja, kar služi njeni 5 POE6"1 ™ protisovjet' ^«PUhistična partija prav i6iS’ne°rbsoja vedenje vlade De „ : . ‘la, kateri — -sklicujoč Ul olito detnagoško na tristransko , d »o m\ tudi |,°d 20. marca 1943, 'ki se njeh di Po izjavah in dejanjih velesi'1 - izdajateljic že , ,iy izkazala kot nizkotna j.hen'9 prevara — vara javno >nj,|1]e in prispeva k nadalje-i a ln zaostrevanju sedanjega apetf§a in dušečega ozra- /dPir, c°ne B Jugoslaviji. obeh conah ter tako dejansko priključevali» V.) -V —©~ z-'vtucgct li. UdJ- 1 z,. °risti in teženj sloven-a in italijan-con V, rlC0 tega pristnega izdaj- 44 hri5ti in h flega’ hrvatskeg£ PrebivBlstva obeh 3,'ajsk?a?Perijevi vladi in beo "l- kl kliki kakor tudi --v " h ^sram Ptebi'V-alstvo, da obsodi itti.- tainp Vi co Vlk^et Kdinjanih skuPinah ^n ie>ziv lh’ Koniunistična partija tiujei"116 tajne spletke, ki se .Se združi proti ne-jo predstavljajo la zah!anevrt obeh vlad, ter brašan Vaj°-’. naj se tržaško rtiroVnJe re,ši z uveljavitvijo *eg.a innnP°god!be 'brez vsakrš-anjem Prav,ka> to je z imeno-#hem sguyernerja po Varno-tu®ščinnVetU’ z ustavodajno ’ z združitvijo obeh VELIKA AKCIJA NA POBUDO K.P. S.T.O. Pomagajmo težko prizadetim po snežnih zametih v Sloveniji! ordinirati zbiranje pomoči med prebivalstvom in ima svoji sedež pri Demokratični solidarnosti na trgu Ponterosso št. 6, H. Poziv Komunistične partije je našel širok odmev med vsem ■prebivalstvom in demokratičnimi. organizacijami. Prosvetna zveza se je s posebnim pozivom obrnila na vse odbore in člane njenih društev in sklenila, da bo v ta namen organizirala tudi razne kulturne prireditve. Poziv objavljamo na drugem mestu. Zveza demokratičnih žena je pozvala vse žene, naj dokažejo svojo solidarnost s prizadetim ljudstvom s tem, da sa- Kot znano, je letošnja zima težko prizadela naše brate v Sloveniji, kjer je zapadlo toliko snega, da ga najstarejši ljudje ne pomnijo. Snežna nevihta je .posebno divjala v severni Sloveniji, po Tolminskem in v Brdih, kjer je številne vasi popolnoma zasula ali pa izo. liraia od ostalega sveta, tako da so prebivalci ostali dneve in dneve brez pomoči, brez hrane in zdravil. Neurje je povzročilo ogromno škodo, ker so -se zaradi pritiska snega številne hiše porušile, v več krajih so pokopale pod seboj prebivalce. Ko je prenehal naletavati sneg in se 'je vreme popravilo, so se začeli vrstiti plazovi, ki še vedno ograža-jo cele vasi in -življenja njihovih prebivalcev. Tudi človeške žrtve so številne. Ob tej nesreči izmučenega in sestradanega ljudstva, ki je po tolikem trpljenju izgubilo sedaj še svoje domove in ono malo premoženja, je Komunistična partija STO izdala naslednji proglas demokratičnemu prebivalstvu: «Nekatera področja severne Slovenije so bila v zadnjih dneh težko prizadeta po snežnih viharjih in plazovih, ki so izolirali in razdejali številne vasi in povzročili prebivalstvu resno škodo ter smrt desetih oseb. Spričo te težke naravne nesreče, ki se je zrušila nad slovensko ljudstvo, Izvršni komite Komunistične partije STO toplo poziva slovensko in italijansko prebivalstvo naše cone, naj dokaže svojo človeško solidarnost — kot jo je že dokazalo s občudovanja vrednim poletom v primeru po-plavljencev severne Italije — in prispeva z živili, zdravili in denarjem za ublažitev trpljenja prizadetega ljudstva v severni Sloveniji. Komunistična partija prispeva v ta namen 50.000 lir». Istočasno je bil v Trstu ustanovljen Odbor za pomoč prizadetemu prebivalstvu sever-1 Churchillova vlada bo prav gone Slovenije, ki ima namen ko„ I tovo napravila vse, da bi po- mo prispevajo in obenem zbirajo pomoč pri drugih. ZD2 je tudi že prispevala znesek 5000 'lir, zbranih -med članicami Glavnega odbora. Tud ZKM in ostale organizacije so pozvale 'svoje članstvo, da sodelujejo v tej plemeniti akciji. Občinski odbor v Dolini ie odobril resolucijo naslovljeno na občane, v kateri poziva, naj dokažejo svojo bratsko solidarnost in darujejo po svojih močeh oblačila, živila in denarne prispevke. Ravno tako je občinski odbor v Nabrežini razpravljal o nesreči in soglasno sklenil, da organizira (Nadaljevanje na IV. strani) nom o tržaškem vprašanju v zvezi z atlantskimi načrti v tem de lu Evrope. V teku teh razgovorov je bilo poudarjeno, da je nujno treba rešiti vprašanje Trsta m Ozemlja, da tako odstranijo spor med Jugoslavijo in Italijo, ki je velika ovira za iskreno sodelovanje obeh sosednjih držav v atlantskem vojnem bloku. Titov predlog, ki ga je prinesel Velebit že pred dobrim mesecem v Rim, kajpak ni njegova pobuda, temveč je posledica njegovih razgovorov s predstavniki zahodnih, velesil, katerim se zelo mudi, da bi čim prej uredile vse spore med Beogradom in Rimom. Nad vs e značilno je tudi dejstvo, da se je v teh dneh zopet sprožilo tud‘ vprašanje avstrijske mirovne pogodbe, o katerem je francoski zunanji minister Schuman izjavil, da so zahodne velesile odločene, da ga čim prej rešijo. Ker pa je sklenitev avstrijske pogodbe odvisna od izpolnitve določb glede STU, je jasno, da skušajo zahodne velesile priti tudi do cim prejšnje ureditve tržaškega vprašanja, po možnosti seveda v okviru njihovih vojnih načrtov, katerih izraz je novi Titov predlog. * * * Predsinočnjim je bila na sedežu Komunistične partije v Domu pristaniških delavcev tiskovna konferenca tov. Vida-lija o stališču Partije glede najnovejših Titovih predlogov v zvezi z vprašanjem Trsta. Tiskovni konferenci je prisostvovalo 26 dopisnikov krajevnih in tovi predlogi proti interesom tržaškega prebivalstva, ker se sploh ne ozirajo na njegove želje in so proti duhu mirovne pogodbe z Italijo. Na koncu svojega eks-pozeja je sekretar naše Partije pozval vse stranke v Trstu, naj bi se združile v zahtevi za uveljavitev -mirovne pogodbe in za ustanovitev Tržaškega ozemlja. Prav tako jo pozval tržaške stranke v Trstu, naj bi se združile v zahtevi za vzpostavitev demokratičnih svoboščin v coni B, kjer naj bi se prebivalstvu dala možnost imeti svoje stranke, svoje liste, svobodo udruženja, Zborovanja, tiska in veroizpovedi. Po ekspozeju tov. Vidalija so mu dopisniki 'Stavili več vprašanj, na katera je obširno in izčrpno -odgovoril. Enotnost delavskega razreda je pogoj uspešne borbe za delo in mir Slovenci si želimo enotnosti in bomo zanjo tudi prispevali po svojih močeh, zahtevamo pa priznanje naših narodnih pravic Brez dvoma je sindikalna organizacija lahko kos svojim nalogam in se lahko konkretno bori za socialne, gospodarske, kulturne in politične pravice vsega delavskega razreda le v okviru enotnosti ene same sindikalne organizacije, v kateri so organizirani vsi delavci in uradniki in v kateri delavske množice aktivno sodelujejo. Ro resoluciji Informacijskega urada so Enotni sindikati odstranili vse ovire, katere so titovci namenoma postavljali v cilju, da bi se delavski razred Tržaškega ozemlja v obeh conah vedno bolj cepil tako na nacionalnem kot na političnem polju. Ud dneva, ko so bili titovski izdajalci odstranjeni, so Enotni sindikati tako v tovarnah, kot v vodstvih vseh zvez začeli vztrajno borbo za enotnost delavskega razreda na Tržaškem ozemlju. Na kongresu Delavske zbornice so Enotni sindikati po svojih predstavnikih predlagali sledeče: določiti, da vsaka kategorija, z demokratično obliko in postopkom, organizira posvetovanje med delavci, člani obeh sindikalnih organizacij, za izvolitev enega samega strokovnega vodstva in s tem za ustanovitev enotnega sindikata za vsako stroko v cilju, da pride do ustvaritve enotne sindikalne centrale, ki naj vzporeja vSe sindikalno gibanje v naši coni. Ta predlog je bil sprejemljiv za vsakega, ki mu je pri srcu sindikalna enotnost. Delavci na bazi so ga razumeli in oao-bravali, niso se pa strinjali voditelji Delavske zbornice. Naše vodstvo pa kljub temu ni prenehalo s prizadevanjem za združitev vsega delavstva v eno stevati in spoštovati politična in samo trdno in demokratično organizacijo, katera bi morala upo-narodnostnega čustva vseh tu živečih delovnih ljudi. Tudi na e-notnem sestanku obeh organizacij, ki se je vršil v dvorani Delavske zbornice dne 7. februarja za uslužbence pri S.E.L.A.D., ki so se prav tiste dni enotno borili za svoje gospodarske in moralne pravice, je tovariš Radich poudaril, da je enotnost predpogoj za zmago vsake sindikalne akcije. Predstavniku Delavske zbornice gospodu Pinguentiniju ti poudarki o enotnosti niso bili po volji. V odgovor tovarišu Radichu je enostavno predlagal, naj se vsi AMERIKA NALAGA SATELITOM VEDNO TEZ J A BREMENA 1142 milijard lir v letu 1952 za oborožitev in vojaške objekte Letos morajo pripraviti 50 divizij in 4000 letal - Francija je zaradi ogromnih vojnih izdatkov zašla v brezupen finančni položaj Atlantska konferenca, ki se je ta teden zaključila v Lisboni, je prinesla vsem članicam nove težke obveznosti, ki jim jih je vsilila Amerika. Za oboroževanje bodo morale po-indzeniskth listov. ' 'Poitrg njih trositi evropske zaveznice ZDA pa so bili prisotni predstavniki brez Turčije in Grčije 1.200 šestih krajevnih strank. Tovariš Vidali je v svojem ekspozeju razkrinkal najnovej-še Titove predloge za rešitev tržaškega vprašanja kot prevaro in kot poskus za utrditev položaja anglo-ameriških imperialistov na tem področju. Tov. Vidali je dejal, da so Ti- milijonov dolarjev, za gradnjo letališč in drugih strateških naprav pa nadaljnjih 480 milijonov dolarjev, kar znaša skupno v lirah 1142 milijard lir. Vse prizadete države so se skušale upirati tem novim neznosnim bremenom, toda ameriški predstavniki niso hoteli nič slišati BEOGRAJSKI PUČE PODPIRA SNOVANJE NAPADALNIH PAKTOV Tito zahteva ponovno oborožitev nemške vojske pod vodstvom nacistov V atlantski pakt ne misli vstopiti, ker je že itak povezan v ameriški vojni stroj - Kot rimska tako tudi beograjska vlada noče dati na razpolago vojnih kreditov za pomoč prizadetim po snežnih zametih V sredo je iz Londona, kjer vrši aoiznosci titovskega poslanika, odpotoval v Beograd Jote Brilej. V teh zadnjih dneh je imel Brilej razgovore s samim Churchillom, z zunanjim ministrom Edenom in z njegovim podtajnikom Lloydom. Nekateri listi trde, da je Brilej postavil na teh razgovorih tudi vprašanje Trsta, a večji del teh razgovorov je bil posvečen «pomoči» v orožju, ki jo titovska vlada skuša dobiti od vseh imperialističnih dežel, da bi čim prej pripravila vse za izvedbo napada proti državam ljudske demokracije. Takoj po teh razgovorih je britanska vlada objavila vest, da bo «darovala» Jugoslaviji za pol milijarde dinarjev orožja, ki naj bi službo okrepitvi njene «obrambne sposobnosti». Vietnamski^ partizani osvobodili važno trdnjavo S tem so odvrnili nevarnost ameriškega napada na LR Kitajsko iz Indokine SAIGON — Po treh mesecih trdih borb je zmagovita ljudska vojska Viet Nama pretekli petek vkorakala v trdnjavo Hoa Binh, ki je bila najvažnejša obrambna pos-tojanka Francozov v severni Indokini. S tem se je še -bolj ošibila odporna moč kolonialnih čet, ki obupno branijo Hanoi glavno mesto Tonkina in izliv Rdeče reke. Poleg Hoa Binha so padle tudi številne druge postojanke ob igl-avni cesti v Hanoi. Francoski okupatorji so zbrali maloštevilne preostale čete v delti Rdeče reke, kjer bodo skušali nuditi poslednji odpor v Obrambo severne Indokine. Ta sijajna izmaga Hoči Min-hove vojske je velikega pomena ne samo za Viet Nam, ki se je s tem mnogo približal svoji dokončni osvoboditvi, temveč tudi za ves položaj na ' nje oboroževanje. Daljnem Vzhodu. Znano je, dà so imeli Američani v načrtu napad proti LR Kitajski tudi iz francoske Indokine, kar jim bo pa po tem usodnem porazu onemogočeno. Na ta način -so vietnamski partizani zadali hud udarec tudi ameriškim voj. nim nCtidcem ter s tem mnogo doprinesli k utrditvi miru Sto tisoče uradnikov v Jugoslaviji na cesti BEOGRAD — V mesecu marcu bo vlada izvedla nadaljnje znižanje državnih nameščenl-cev, pri čemer bo odpuščenih na sto tisoče uradnikov in drugega osobja v državni službi. V samem Beogradu bo izgubilo zaposlitev več deset tisoč javnih -uslužbencev. Z odpusti hoče Titova vlada prihraniti čim več fondov za nadalj- magala Titu in njegovi tolpi, ki se je prikopala do oblasti v Jugoslaviji prav po njeni zaslugi in je likvidirala vse zveste revolucionarje s pomočjo Churchilla in njegove vohunske mreže. Italijanski in tržaški časopisi so te dni objavili vest, da je Tito imel razgovor z dopisnikom ameriške agencije «United Press». Nekateri listi so celo pisali, da je ameriška vlada prepovedala svoji agenciji oojavo celotnega besedila tega razgovora. A vse to je posledica nekaterih rimskih poluradnih prenapetežev, ki bi hoteli igrati med hlapci Amerike prvo vlogo namesto Tita m njegovih tolovajev. Na vsak način je razgovor Tita z agencijo «United Press» zelo zanimivo, ker pravi: I. da se Jugoslavija ne bo pridružila Atlantskemu paktu, a da nima nič proti oborožitvi o-stalih satelitskih dežel; 2. da je Jugoslavija mnenja, naj se z Nemčijo, kar se tiče oborožitve in ostalih vprašanj, ravna kot z enakovredno deželo; da se bo Jugoslavija v teku poldrugega leta osvobodila iz «gospodarske stiske» in da se bo povišala življenjska raven ljudstva; 3. da sedanji režim ne bo dovolil ustanovitve drugih strank. Poleg tega je Tito ponovno zahteval orožja od svojih zaveznikov, prav posebno od Amerikancev, s katerimi je sklenil vojaški pakt in dejal, da je pripravljen «braniti» Zapad skupno z Grčijo, s katero so se odnosi izboljšali. Tito še noče javno pristopiti v Atlantski pakt, ker je notranji položaj še nepripraven za tak korak. Toda njegov formalni pristop v ta blok nima pomena, ker je Jugoslavija že vključena v načrte atlantitarjev. Tito je sklenil z ZDA vojaški pakt, 8. januarja t. I. je bil sklenjen tudi gospodarski sporazum, ki vključuje Jugoslavijo v organizacijo, ki je zamenjala Marshallov načrt; Jugoslavija dobiva o-rožje iz Amerike in od vseh članic Atlantskega pakta. Zato je formalna vključitev Jugoslavije v ta blok le postranskega pomena, Da je tako, nam potrjujejo tudi izjave ameriškega gubernato- rja za Jugoslavijo Allena, ki je te dni odpotoval v ZDA. Allea je predvsem poudaril «pripravljenost in moč» titovske vojske ter, da je «Jugoslavija sklenila braniti z vsemi silami svojo neodvisnost», t. j. da je «pripravljena» v okviru napadalnih načrtov Amerike in ostalih imperialističnih držav. Ze samo dejstvo, da je Tito v svojem razgovoru z agencijo «United Press» podčrtal, da mora Nemčija (t. j. novona-ctstična Nemčija) postati «enakovredna članica» zahodnega bloka, prepričuje ameriške imperialiste, da je Tito popolnoma na njihovi liniji Prav v teh dneh je prišla do izraza popolna brezbrižnost Titove vlade do ljudstva in njegovm težav. Medtem ko po eni strani dodeljuje 75 odst. svojega proračuna oborožitvi, se vlada ni niti najmanj zmenila za veliko nesre- čo, ki je zadela s snežnimi zameti severne kraje Slovenije. Namesto da bi posvetila svojo pozornost tisočem, ki so ostali brez strehe in brez hrane, in da oi odtegnila nekaj milijard dinarjev za popravila vasi in krajev, ki so bili težko prizadeti, vlada poprašudje po novem orožju. To, kar je napravila De Gaspe-rijeva vlada s poplavljenci v severni Italiji, hoče napraviti tudi Titova vlada s ponesrečenci v Severni Sloveniji. SVETOZAR NOVAK BUDAPEST — Za 20 do 30% so bile znižane cene 35 vrstam živilskih -konserv. Ta znižanja veljajo tudi za mesne konser-ve. Kot znano, je bilo pred kratkim ukinjeno racioniranje mesa in mesnih izdelkov, kakor tudi vseh ostalih predmetov potrošnje. o kakršnem koli olajšanju. Slabši uspeh pa so dosegli ameriški vojni netilci v vprašanju vojaških sil, ki jih morajo v teku letošnjega leta pripraviti. Francija, ki bi morala po ameriških zahtevah postaviti letos na noge 14 divizij, je prikazala svoj obupni položaj, tako finančni, ki je tik pred katastrofo, ter še težji vojaški položaj zaradi vojnih neuspehov v Vietnamu ter uporov -v Tunisu in Maroku. 'Spričo teh-nepremostljivih težkoč so morali določiti za Francijo le 12 divizij v letu 1962. Zaradi tega pa so morali znižati tudi nemške divizije od 10 na 8, tako da jih ima vedno vsaj 4 divizije manj kot Francozi, ki se boje nemške vojaške premoči. Ostale divizije so ostale, kot so Američani predvideli, to je Italija 12, Velika Britanija 4, Benelux 8, Norveška 3 in Danska 2 diviziji. Poleg tega morajo v teku tgga leta te države pripraviti 4000 letal Kljub tem navideznim uspehom pa so 'politični krogi na Zahodu, med njimi tudi ameriški, z e1! o malo prepričani, da bo ta načrt tudi izveden. Kajti notranje težave posameznih držav so vedno večje, bodisi politične, še 'bolj pa finančne. To se še posebno jasno kaže v Franciji, kjer vlada velik odpor in strah pred ponovno nemško oborožitvijo. Se mnogo težji pa je gospodarski in finančni položaj Francije. Dosedanja vojna v Vietnamu je požrla ogromne milijarde frankov, povrh vsega pa doživljajo francoski kolonialisti vedno težje poraze. Ta vojna in ukazano oboroževanje je spravilo državne finance na rob prepada in že grozi inflacija. V kritje novih obveznosti, ki jih je Franciji naložila Amerika v Lisboni. je vladia predložila V osnutku državnega proračuna zvišanje dosedanjih, že itak visokih davkov še za nadaljnjih 15 od- PO VSEM OZEMLJU BOMO PROSLAVILI PRAZNIK ŽENA 8. marec naj bo nova vzpodbuda v borbi za mir in boljše življenje Bliža se 8. mare, praznik žena, ki bo letos našel tržaške žene v še trši borbi proti vedno večjim življenjskim težko-čam, a v svesti si svojih dolžnosti 8. marec ni samo dan veselja; na ta dan se žene tudi obvežejo, da ne bodo v svoji borbi za mir in boljše življenje oppostile, temveč, da se bodo vedno vztrajneje borile. Da bi ta praznik dostojno proslavile, pripravljajo tržaške žene razne pobude, od organiziranja proslav v raznih krožkih, do razdeljevanja tradicionalne mimoze, širjenja «Dela» z ženam posvečeno prilogo in revije «Noi Donne», razdeljevanjem paketov med bolniki in potrebnimi itd. Posebno važna bo tudi letos centralna manifestacija 8. mar- ca, ki -bo ob 9. uri zjutraj v dvorani kina Fenice in na kateri bo poleg predsednice ZDZ Casali Marije - Karlete in podpredsednice Cebuiec Slave -Katre govorila tudi senatorka Adele Bei, znana antifašistična borka, ki je presedela 17 1e't v zaporu V krožkih pa bodo proslave kot sledi: v četrtek 6 marca ob 20 uri v Pisom; v petek 7. marca ob 20. uri v PD Haas; v soboto 8. marca ob 19. uri na Kolonkovcu v gostilni Kačun, v PD Kraljič, v Trebčah in Padričah; ob 20. uri v PD Rau. ber - Greta; v Ljudskem domu pri Magdaleni, v PD Zvezda v Podlonjerju, v PD Tomažič, v Rovtah - gostilna Bako, v Skednju, pri Sv. Alojzu, v VOM, na Proseku-Kontovelu, v Banah, na Konkonelu, v Sv. Križu, v Ricmanjih, Rocolu, na Opčinah, pri Sv. Ivanu - gostilna Soci, v Miljah. Camporah, Hrvatinih, Sv. Barbari, Griži, Premenzanu, Zavljah, Škofijah, Elerjih, Božičih, Lonjerju in v Mačkovijah. V nedeljo pa bodo proslave: ob 14. uri v Nabrežini, ob 15. v PD Dugo-lin na Pončani in v Boljuncu, db 17. v Barkovljah in ob 19. uri pri Sv. Jakobu. MEXICO — Pod pritiskom javnega mnenja je bila mehiška vlada prisiljena odbiti ameriško ponudbo bo sklenitvi vojaškega pakta. Glavni odbor miru je izdal ob tej priliki poseben proglas na prebivalstvo, va katerem jih poziva na ohranitev in utrditev miru. stotkov. Poleg tega je črtala iz proračuna mnogo kreditov za civilne potrebe, tako za gradnjo stanovanj in dr. Pač pa so -se povišali krediti za vojne potrebe za 467 milijard fr. Torek, 4. marca ob 20. uri bo v Kinu ob morju Kontna tov. Vidalija O najnovejšem razvoju tržaškega vprašanja člani Enotnih sindikatov vpišejo v Delavsko zbornico, češ da bo s tem avtomatično prišlo do e-notnega sindikata. Ta svoj predlog je gospod Pinguentini Tudi pozneje objavil v glasilu Delavske zbornice «Il Lavoro». Tovariš Radich, predstavnik t S., je 20. 2. t. I. v glasilu «Unita Operaia» odgovoril temu uracD nemu članku gospoda Pinguenlinija, ki predstavlja vodstvo Delavske zbornice. V svojem oago-voru je Radich postavil vodstvu Delavske zbornice tudi nekatera vprašanja ter nove predloge, ki so brez dvoma bolj objektivni in bi lahko bili vzeti kot podlaga za pošteno diskusijo med vsemi delavci, bodisi Italijani ali Slovenci, člani obeh sindikatov ali pa nečlani. V svojih predlogih postavlja Radich kot enega izmed najvažnejših faktorjev prav slovensko delovno ljudstvo, ki mora poleg gospodarske in socialne borbe vodili tudi borbo za svoje narodne in kulturne pravice. Sindikalna organizacija, ki vrši politične ali narodne diskriminacije, se ne more imenovati demokratična. Gospod Pinguentini bi kot demokratični sociausi moral upoštevati predloge slovenskih delavcev in sprejeti diskusijo, na katero so slednji pripravljeni. Se več, pripravljeni smo storiti vse potrebno za ustanovitev enotne sindikalne organizacije, ki bi slonela na demokratičnih temeljih. Slovenci, ki garajo ramo ob rami z italijanskim delavskim razredom, si brez dvoma želijo enotnost vsega delovnega ljudstva. Svojo dobro voljo so vedno pokazali in tudi sedaj želijo poseči b diskusijo ter dati svoj prispevek za dosego enotnosti ne samo med našimi sindikati in Delavsko zbornico, temveč tudi med vsem delovnim ljudstvom. Zavedamo se. da mora Otti delovno ljudstvo močno, če se hoče v sedanji družbi uveljaviti. Močno pa bo le, če Oo združeno m po tej združitvi je možno priti do ustanovitve močnega in trdnega demokratičnega sindikata, ki bo upošteval in branil pravice vsega tu živečega delovnega ljudstva. Slovenci imamo v Cankarju plemenit lik borca za slovenske delavske pravice, poznamo in spo-MARKOVIC ALOJZ - ZVONKU (Nadaljevanje na IV. strani) Končno so prišli na svetlo Titovi predlogi glede tržaškega vprašanja, ki jih je novi poslanik v Rimu Velebit predložil De G aspergevi vladi verjetno že pred tedni. Tržaški titovci so takoj začeli vihteti to novo «rešitev» ter jo prikazovati kot čisto zlato, češ da je «v skladu z določbami mirovne pogodbe z Italijo». Tržačani smo se navadili biti zelo oprezni glede vseh pobud, ki prihajajo s strani ameriških podrepnikov, tako De Gasparija kot Tita, glede našega Ozemlja Kajti skoro triletne izkušnje so pokazale, da ne eden ne drugi nista nikdar upoštevala upravičenih teženj tržaškega prebivalstva, temveč sta vodila vseskozi le svojo nacionalistično politiko, katera je podrejena vojnim načrtom ameriških imperialistov. Zato so bile tudi prve vesti o novem Titovem predlogu sprejete z upravičeno rezervo. Le preveč so nam namreč še v spominu številne izjave titofašističnih mogotcev, katere so bile vse brez izjeme naperjene proti ustanovitvi STO v smislu določb mirovne pogodbe. V njih smo našli le nakane, kako bi si Titova in De Gašperijeva vlada razdelili med seboj naše Ozemlje odn. kako bi ohranili status quo ter tako ojačili postojanke ameriškega imperializma v tem delu Evrope. Malo mesecev je še minilo, odkar je Tito javno izjavil ameriški novinarki, da je njegova vlada za status quo na Tržaškem ozemlju, to je da ostanejo jugoslovanske čete v coni B, an-glo-ameriške pa v -coni A. Ob tej priliki je tudi -ponovno ponudil roko De Gasperiju ter izjavil, da Italija lahko dobi Trst, s čemer je hotel obenem dokončno pribiti, da cone B ne da v nobenem primeru. Tudi novi predlog je dejansko le nadaljnja faza barantanja med rimsko in beograjsko vlado, seveda sporazumno z Wa-shingtonom in Londonom. To je le nova ponudba, katere glavni namen je preprečiti dejansko ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja v smislu določb mirovne pogodbe z Italijo. Kaj prinaša novi Titov predlog? Imenovanje dveh «guvernerjev», enega italijanskega, drugega jugoslovanskega, katera naj bi se izmenjavala v svoji -Čunciji. Prvi bi imel za svojega pomočnika jugoslovanskega podguvernerja, drugi pa italijanskega, ki bi oba imela pravico veta. Na ta način bi na pr. eno ali več let «pometal» v Trstu Scelbov guverner, na slednjo dobo pa Rankovičev. Ker sta znana kot velika sovražnika demokracije, si lahko predstavljamo, da bi bilo nj-uno najvažnejše delo, da iztrebita demokratično gibanje na našem Ozemlju; proti -tem-u, kajpak, ne bi ugovarjal njegov namestnik, ki -bi pazil le na to, da ne bi bili prizadeti interesi njegove vlade. O Scelbov i «demokratični» praksi dovolj zgovorno pričajo desetine ubitih delavcev pod svincem njegove policije, napadi Giulianovih banditov proti demokratičnim kmetom in delavcem, procesi proti garibaldincem itd. O Ran-kovičevih namenih pa nas je zelo verodostojno poučil «Primorski dnevnik» ob priliki diskusije o Bitoraju in gotski liniji, ko je zahteval zasedbo severne Italije po Titovih hordah, ki bi «v 15 dneh očistile vso severno Italijo kominfor-movske pete kolone», nevtralni guverner, ki bi imel ob svoji strani jugoslovanskega in italijanskega podpredsednika, oba s pravico veta, je odraz imperialističnih teženj obeh sosed na škodo tržaškemu ljudstvu. V enem kot drugem primeru pa Tržačani ne bi imeli prav nobene besede; saj Titov načrt ne -predvideva niti ljudske skupščine, ne drugih demo Tudi druga «rešitev», to je kratičnih institucij, temveč le «guvernerje» in njih namestnike, ki bi zastopali edino le interese tujcev. Jasno je dalje, da bi obe rešitvi šli predvsem v korist an-glo-ameriškemu imperializmu, ki bi mogel še nadalje utrditi pri nas svoje vojno strateške postojanke. Saj bi bila tako jugoslovanski kot italijanski guverner odn. podguverner odvisna od vlad v Rimu in Beogradu, -ki dajeta celo svoj nacionalni teritorij na razpolago ameriškim imperialistom za organiziranje strateških baz. O tem pričajo baze v Italiji, Livorno, Firenze, Napoli, v Jugoslaviji pa Boka Kotorska. Plo-če in druge. V tem prepričanju nas potrjuje sam Titov predlog, ki splo-h ne govori o potrebi izpraznitve okupacijskih čet s Svobodnega ozemlja. In prav to je ona točka, kateri bi se ameriški podrepnik Tito rad izognil ter preprečil nevtralizacijo in demilitarizacijo STO. Prav tako ni niti besedice o združitvi obeh con. Iz tega izhaja, da Tito, ko govori o Tržaškem ozemlju, nikdar ne misli na Ozemlje, kot ga predvideva mirovna pogodba, temveč le na cono A. O tem nas prepričuje še prav posebno resolucija tako-zvane SIAU v Piranu, objavljena v titofašističnem glasilu za cono B «La Nostra Lotta», ki med drugim pravi: . . . «Boreč se ob strani vseh drugih narodov Jugoslavije . . . ponovno potrjujemo, da bomo nadaljevali našo borbo s še večjo silo v bodočnosti in to za dobrobit NAŠIH NARODOV V OKVIRU SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE . . .». Tam se torej titov-cem niti ne sanja ne o STO in smatrajo cono B kot provinco Jugoslavije. To je torej Titov «načrt za STO», ki je v celoti naperjen proti interesom tržaškega prebivalstva. ki ščiti le interese obeh pohlepnih sosed ter sluti predvsem vojnim načrtom ameriških imperialistov. Zato se bomo Tržačani z vso odločnostjo uprli temu novemu barantanju z našim Ozemljem in življenjskimi koristmi domačega prebivalstva. STRAN 2 DHL» 1. MARCA 195.VIA1 JUGOSLAVIJA JE IZGUBILA SVOJO DBŽAViVO NEODVISNOST Jugoslovanski rodoljubi bodo privedli do zmage svojo borbo proti Titovi tolpi Titofašisti so že pred resolucijo I.U. po vseh linijah obnavljali kapitalizem - Vračanje zemlje kulakom in podjetij kapitalistom - 18 kraljevih generalov na najzaupnejših mestih v vojski Usoda Jugoslavije je usoda države, ki je padla v suženjstvo ameriških imperialistov, izgubila svojo državno neodvisnost ter svojo politično in gospodarsko samostojnost. Predvsem je treba ugotoviti, da je Titova tolpa že obnovila kapitalistični sistem v državi, da je oropala jugoslovansko ljudstvo vseh njegovih revolucionarnih pridobitev in pretvorila Jugoslavijo v orodje napadalnih imperialističnih držav. Kot je znano, so ti-tovci izvajali obnovo kapitalizma po vseh linijah še pred objavo resolucije I. U: Po njeni objavi in po svojem odkritem prehodu v imperialistični tabor so titovci pospeševali obnovo kapitalizma ob odkriti udeležbi anglo - ameriških imperialistov. V titovski Jugoslaviji so obnovljene gospodarske in politične pozicije tako domače velike buržoazije kakor tudi inozemskih kapitalistov, ki so bili pred časom uničeni in pognani iz države, kot posledica dolgoletne revolucionarne borbe jugoslovanskega delavskega razreda, osvobodilne borbe narodov Jugoslavije proti hitlerjevskim okupatorjem, predvsem pa po zaslugi zgodovinske zmage ZISSR v drugi svetovni vojni in osvoboditve Jugoslavije po slavni Sovjetski armadi. Zločinska klika Tita-Rankoviča je dejansko likvidirala zakon o nacionalizaciji podjetij, katerega, mimogrede povedano, ona ni nikdar nameravala izvesti, ter je vrnila večino nacionaliziranih podjetij bivšim lastnikom. Na isti način so titovci postopali z zakonom o agrarni reformi. Lani so vrnili izkoriščevalskim razredom večji del zemlje, ki jo je ljudstvo odvzelo cerkvi in veleposestnikom. O tem, kako daleč so šli titovci pri obnovi kapitalizma v Jugoslaviji, priča sledeči primer: stanovanjski fond, ustvarjen po vojni iz hiš, odvzetih ljudskim sovražnikom, in s katerim so razpolagali mestni ljudski odbori, so titofašisti sedaj vrnili zasebnim lastnikom. «Po novem zakonu — piše list «Republika» — bo stanovanjski fond na razpolago hišnih lastnikov. Lastnikom hiš se daje polna pravica, da sami izbirajo, komu hočejo dati sta-'• •■»oie, kakor tudi, da odre-nnino.» ,o nekaj časa skrbno vrnitev podjetij biv. likom. Kapitalisti so . prihajali v podjetja ako državnih nameščen-rjvečkrat kot direktorji, ijši dobi pa so se progla-a lastnike podjetja. Tako je bilo z agloglasnim Djun-djerskim, lastnikom velikih tvornic vrvi, s Sondo, čokoladnim monopolistom v Jugoslaviji, z Zlatičaninom, lastnikom rudnika «Resava» itd. Vsi ti so se še pred uradno vrnitvijo podjetij nahajali na vodilnih mestih v odgovarjajočih ministrstvih. V sedanjem državnem aparatu Jugoslavije zavzemajo vsa vodilna mesta predstavniki ju. goslovanske velike buržoazije, predvojni reakcionarni politikanti in voditelji številnih meščanskih strank, bivši najvišji uradniki kraljevske Jugoslavije. Na čelu vseh rodov vojske in vseh petih uprav titovskega generalštaba stoje sedaj bivši kraljevski oficirji od podporočnika do generala. 18 kraljevskih generalov, Zelenika, Lepetič in drugi, se nahaja v generalštabu in vojno-zgodo-vinskem institutu. V Jugoslavijo se vrača iz zahodne Evrope 50.000 četnikov, ustašev in drugih morilcev, večinoma bivših oficirjev, da izrinejo neznatno število partizanskih voditeljev, ki so po nekakšnem čudežu še ostali v armadi in državnem aparatu. Inozemski kapitalisti niso ponovno dobili (obenem z velikansko odškodnino, ki jim je bila izplačana od titovcev) le Trepčo', Bor, Majdanek, Mežico in druge rudnike, ki so jih izkoriščali pred vojno, temveč so prigrabili tudi še na stotine drugih velikih podjetij, od katerih večina je bila že prej nacionalizirana. Najprej so takšna podjetja proglasili za bankrotna, potem pa so jih izročili inozemcem. Ze v prvi polovici 1950 je bilo takšnih podjetij nad 600. Tako se je zgodilo z največjim metalurškim podjetjem v Zenici, nato pa s podjetji v (Sisku, na Žene! 8. marec je nami pred mora Tudi letos biti ta praznik velika manifestacija vseh demokratičnih žena. Jesenicah, v Osijeku in Železniku. Od tedaj pa do danes so bile izročene v roke zasebnih lastnikov nadaljnje stotine srednjih in manjših podjetij, katerih proizvodnja gre v kapitalistične države a samo neznaten del v Jugoslavijo. Rezultat titofašističnega prevrata je uničenje avantgarde delavskega razreda Jugoslavije in ustvarjenje mesto nje, s pomočjo kriminalnih elementov, fašistične organizacije s čisto policijskimi funkcijami. Titovska partija je orodje borbe proti ljudstvu in proti mednarodnemu delavskemu gibanju, je izvajalka vojno-političnih napadalnih načrtov ameriških imperialistov na Balkanu. Ostale titovske organizacije. sindikati, mladinske, ženske organizacije, zveza borcev, zveza vojnih invalidov, športne organizacije, da o zloglasni titovski «ljudski fronti» sploh ne govorimo, so pretvorjene v centre za militarizacijo in vzgojo najemniških vojakov, za mobilizacijo brezplačne delovne sile. Izdajalska titovska klika je odvzela vodstvo delovnim množicam, odvzela pravico zbo. rovanja, snovanja organizacij ter svobodo tiska. Jugoslavija se nahala v neprestani nevarnosti, da bo uporabljena v vojnih pustolovščinah ameriških napadalcev. Ta nevarnost je realna in le odločna borba širokih množic jo more odstraniti. ŽIVLJENJE IN DELO v deželah ljudske demokracije Socialni izdatki v proračunu Madžarski, 2.000 stahanovcev LR Madžarske za 1952. leto pa v inozemstvu — v deželah točno odražajo, da je v Mad- j ljudske demokracije. Nadalje žarski uresničena parola: «Nai-večje bogastvo je človek». V 1952. letu bodo izdali v LR Madžarski v socialne svrhe 1.760.000 forintov več kot v preteklem 1951. letu. Število bolniških postelj se bo povečalo v tekočem letu na 54.000, kar pomeni, da . bo na vsakih 170 prebivalcev Madžarske prišla po ena postelja. V otroških jaslih je bilo v preteklem letu 6.800 mest. letos se bo to število povečalo na 12.140. V okviru službe dajatve krvi bodo poleg Budimpešte v Madžarski ustanovili še štiri centre, da bi se na ta način bolnice v ostalih predelih Madžarske laže oskrbovale s krvjo, Kar se tiče organiziranega sindikalnega letovanja, bo lahko letos prebilo svoj letni dopust v najlepših in zdravih domovih oddiha Madžarske 176.000 delovnih ljudi, kar je 23.000 več kot v preteklem le tu. Poleg tega bo dobilo 5.700 stahanovcev kot dodatno nagrado 14 dnevno letovanje v je predvideno, da bo šle v razna letovišča 18.300 pionirjev in 3.000 srednješolcev in študentov. Pomembni odlok madžarske vlade je tudi, da bodo delovni ljudje, ki delajo več kot dve leti na istem delovnem mestu, dobivali v slučaju bolezni 1Ó od sto več hranarine kot dosedaj. Po novem zakonu o pokojninah dobivajo upokojenci letos znatno večje pokojnine kot doslej. V proračunu je predvi deno 3 milijone forintov za nagrajevanje mater z mnogimi otroki. Okoli 2.500 mater z mnogimi otroki bo dobilo nagrade v znesku od 1.000 do 2.000 forintov. Vsi ti ukrepi dokazujejo veliko skrb madžarske Partije in vlade za delovne ljudi, Sole za splošno izobrazbo odraslih v LR Koreji Med okupacijo Severne Koreje s strani japonskega imperializma je bilo nad dva milijona nepismenih. Vlada ljudsko - demokratične republike VELIKE MANIFESTACIJE TRŽAŠKIH DEKLET «Dnevi pomladi» naj bodo izvaz želje po miru, delu in veselju Tudi tržaške mladinke pričakujejo pomlad z veliko radostjo. Začetek pomladi sovpada namreč z njihovo prvo veliko manifestacijo «dnevov pomladi», za katero je dala pobudo Zveza demokratičnih žena. «Dnevi pomladi», ki bodo v naši coni od 16. do 23. marca so dejansko pregled dela, športnega in kulturnega udejstvovanja tržaških mladink. Zveza komunistične mladine predvsem mlade 'komunistke so dale tej pobudi že od vsega začetka svoj pristanek. Na našem ozemlju imamo nad 4000 brezposelnih mladink in takih, ki še vedno iščejo prve zaposlitve ter že mesece zaman čakajo vsak dan pred Uradom za delo. Njihovi iz-gledi za bodočnost so zelo o-mejeni, še slabši pa ,so življenjski pogoji. Nič boljše ni stanje, zaposlenih. Vzemimo primer mladih tobačnih delavk, zaposlenih pri nezdravem delu, ki prejemajo nezadostno plačo, nadalje mlade delavke v tovarni žarnic Flent, ki so že tri tedne brez dela, ker je vodstvo zaprlo tovarno, mladinke zaposlene v tovarni Modiano, tržaški ko-nopljarni itd. Slednje so v stalnem strahu in trepetu, kdaj bo prišla tudi na njih vrsta za odpust. Mlade šivilje, ki morajo delati dnevno od 10 do U ur in to za pičlih 500 lir plače na teden, mladinke zaposlene v odvetniških in notarskih pisarnah, za katere delodajalec ne plačuje niti predpisanih pristojbin socialnega zavarovanja. Za vse tržaške mladinke, brezposelne in zaposlene kjer koli, postaja položaj iz dneva v dan slabši. T To stanje pa se lahko in se mora izboljšati. Uresničitev teženj mladink, pa je odvisna od njihovega zanimanja in pri. zadevanja. To je tudi namen «dnevov pomladi» in preiskave o njihovih življenskih in delovnih pogojih. Združitev vseh mladink, katere koli stroke, ne glede na politično mišljenje, da bodo enotne in združene postavile svoje zahteve, uresničile svoje težnje ter zainteresirale javno mnenje o svojih problemih. Naša mladina ne sme biti žalostna in zaskrbljena, njej je treba nuditi brezskrbno in veselo življenje Priprave za «dneve pomladi» se zadovoljivo razvijajo. Prispevek komunistične mladine pa je bil do sedaj nezadosten. Lahko beležimo primere dobro izvršenega dela, kot na Ko-lonkovcu, kjer so dale mlade komunistke pobudo za sestanek ki se iga je udeležilo precejšnje . število mladink brez politične pripadnosti. Obravnavale so o tej pobudi ter skle. nile, da bodo sodelovale pri kulturnem sporedu. Po drugi strani pa imamo sektorje, kot Sv. Vid, Lonjer, Pončano, kjer še dremljejo Okrog te pobude pa se mora nujno mobilizirati vsa komunistična mladine. Sklicati je treba sestanke mladink, poma, gali jim pri razdeljevanju vprašalnih pol preiskave, v pripravah za kulturne nastope. ki bodo ob priliki proslave 8. marca in praznikov posameznih okrajev (Sv. Barbara, Sv. Križ, Opčine), ki bodo 16. marca. To so konkretne naloge komunistične mladine. Ce bodo na zborovanju, ki bo 23. marca mladinke lahko ugotovile, da je njihova manifestacija dobro uspela in do. segla postavljene cilje, bo na ta uspeh lahko ponosna tudi Zveza komunistične mladine. Naprej torej, da bodo postali «dnevi pomladi» res velika manifestacija volje po življenju, delu, veselju in miru vseh tržaških mladink! Koreje si je zadala nalogo, da popolnoma odstrani nepismenost. Kot rezultat široke kampanje proti nepismenosti, katero je vlada vodila tekom štirih let po osvoboditvi dežele, je bila nepismenost skoro popolnoma odstranjena. Leta 1949 so pričeli ipo vaseh gra- Delavska družina na Madžarskem diti osnovne in srednje šole za odrasle. Leta 1951 pa je vlada ljudsko-demokratične republike Koreje odprla 20 tisoč tromesečnih šol za odrasle. Delavci Republike toplo pozdravljajo ustanavljanje teh šol. Te šole dobivajo veliko finančno pomoč, šolske knjige in drug šolski materia1. Prebivalstvo korejskih mest vsestransko podpira vladne ukrepe in stavlja tudi svoja stanovanja na razpolago za šole. Skrb za delavce v LR Romuniji Partija in vlada LR Romunije zelo skrbita za zdravje in zaščito delavcev. Veličastna izgradnja petletnega plana ima nalogo, da izboljša življenjske pogoje delavcev v mestu in na vasi. Skoraj v vsakem industrijskem mestu se gradijo delavska stanovanja m naseka. Danes je na razpolago ~o-munskim delavcem na tisoče bolnic, klinik, ambulane, po-rodišnic itd. V številnih podjetjih so ustanovljene tudi nočne ambulante. Za romunske žene je zgrajenih na tisoče poro-tiišnic; samo v vaseh je bilo v teku štirih let zgrajenih nad 1000 porodišnic. Za hitro preskrbo bolniške pomoči delavcem v oddaljenih krajih države je ustanovljena sanitetna aviaciju. Na oblah Ornega morja, in v najlepših predelih Karpatov prebijejo romunski delavci svoje letne počitnice. V teh letoviščih je bilo lansko leto nad 279 tisoč delavcev. V zadnjih letih so bili zgrajeni številni domovi oddiha. Na tisoče vil, dvorcev, palač in lovskih koč nekdanjih romunskih izkoriščevalcev so postali domovi oddiha in kulturne ustanove za delavce. '/////////Z/////////////////////////////////////////////////////////// DELO URI:DMŠTVO ll\ UPRAVA GORIŠKE IZDAJE «DELA» GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO Š I KV. 18, PRVO NADS I ROP I E. TELKFONSK x ŠTKV. 666 Na letališču v Mirnu pristajajo ameriška vojaška letala Naša pokrajina ne sme postati središče vojaških zvez z državami atlantskega bloka V določenih krajih cone prepovedano fotografiranje, in uporaba daljnogledov Prebivalstvo goriške pokrajine zasleduje vedno z večjo bojaznijo razvoj atlantske politike, ki pomeni vedno večje sodelovanje z vojnohujskaško politiko titofašt-stične vlade. Zaradi tega je vladalo veliko razburjenje med prebivalstvom glede vesti, ki so jo prinesli nekateri dnevniki o prometu na našem letališču. Iz tega je razvidno, da je naše letališče v Mirnu na razpolago razmeščanju ameriškega vojaškega prometa z državami bližnjega vzhoda, podložnicami ameriške politike. Samo v tem tednu in to v ponedeljek, 18. t. m. se je ob 11 uri spustilo na naše letališče ameriško letalo, ki je prihajalo iz Rima, na katerem so bili ameriški oficirji, ki so bili namenjeni v Trst. Isto letalo Je nato odpotovalo v Vicenzo in Rim. Istega dne ob 13.10 se je spustilo drugo ameriško letalo, ki je odpotovalo z letališča na Proseku pri Trstu. 19. t. m. sta dva ameriška dvomotornika C 47 odpotovala z našega letališča, eden v Rim, drugi v Atene. 21. februarja se se spustili na mirensko letališče tri letala, ki so prevažali material za ZVU v Trstu. Dejstvo, da postaja naša pokrajina od vedno večjega vojaškega pomena zaradi atlantske politike, je goriški prefekt izdal z odlokom, kjer prepoveduje vsako fotografiranje, filmsko snemanje, skiciranje, kakor tudi uporabo daljnogledov v določenih conah pokrajine. Ce vsem tem dejstvom dodamo še ose «sporazume» med italijansko vlado za pojančanje prometa med dvema državama, promet, ki ima vojški značaj in za katerega bo italijanska vlada stavila Jugoslaviji na razpolago svoje pristane, železnice in ceste. Tako bomo imeli celotno sliko položaja, v katerem se nahaja naša pokrajina, in to še bolj, ker pelje skozi Corico glavna cesta Videm-Ajdov-ščina-Postojna, katera pride nato na cesto Postojna-Ljubljana. To cesto je dala titovska vlada popolnoma obnoviti v vojaške namene, kot je nekaj časa pred drugo svetovno vojno obnovil Mussolini glavno cesto Videm-Postojna. Kako sta tako italijanska vlada kot jugoslovanska zvesti ukazom svojih ameriških gospodarjev, naj zadostuje naslednje: Se pred enim letom so bili vsi mostovi, ki so v bližini meje, zastraženi z oboroženimi silami. Takoj ko se je Jugoslavija uvrstila v atlantsko politiko, so bile straže odstranjene in seddj, ko ni več nobene nevarnosti za titovsko hlapčevanje, so odstraniti celo stražarnice, ki so bile zgrajene za straže na mostovih. Tako se Degasperijeva vlaaa. potem ko je stavila Amerikancem na razpolago svoja letališča, železnice in ceste, postopoma pripravlja stopiti korak naprej v svoji prijateljski politiki s Titom, s tem da dovoli, da se poslužuje naših prometnih sredstev. Tudi «Primorski dnevnik» Je odprtih rok sprejel odlok gori-škega pre/ekte o že zgoraj navedeni prepovedi ter ga tudi v svojem časopisu objavil. Ze vnaprej smo vedeli, in pri tem se tudi nismo zmotili, da omenjenega odloka «Primorski» ne bo komentiral. Smrtna kosa V soboto je v 45 letu starosti umrl tov. Dejuri Ivan iz Podgore. Ze več časa je bolehal na bolezni, ki jo je dobil na delu. V nedeljo je bil pogreb pokojnika, katerega se je udeležilo veliko število doma. činov in njegovih delovnih to. variišev. Družini Dejuri izrekajo sožalje tovariši komunisti iz Podgore, kateremu se pridružuje tudi uredništvo naše izdaje. Sindikalno zborovanje V nedeljo, 2. marca ob 9.30 bo v Gradiški v dvorani Bergamas pokrajin sko sindikalno zborovanje, ki ga organizira go-riška Delavska zbornica. Dnevni red zborovanja bo naslednji: 1) Zvišanje plač in borba proti brezposelnosti. 2) Včlanjevanje za leto 1952 in delitev nagrad. Ker se zborovanje mora zaključiti ob 12. uri, se zaradi tega priporoča točnost. V Lucci sodijo 52 bivšim garibaldincem «VAŠA RAZSODBA NAJ BO beseda miru za italijansko ljudstvo!» Po večdnevnem govoru javnega tožilca, v katerem je zahteval težke kazni, je nasto pila obramba. Prva dva odvetnika sta branila bataljon «Amor» ter sta dokazala številna dejstva, ki izključujejo vsako obtožbo pri dejanjih v Porčinju ter obenem prikazala, da je obtožnica bila naperjena proti garibaldinskemu gibanju. Branilca sta pozvala sodišče, naj upošteva, da so garibaldin. Deloma odprta meja med Goriško in Jugoslavijo Titofašistične oblasti se niti ne zmenijo za škodo, ki so jo utrpeli naši kmetje na poljih onstran meje Po več kot treh mesecih popolne prekinitve -vsakršnega prometa na jugoslovanski meji so se titovske oblasti končni: TITO, KARDELJ, RANKOVIČ, DJILAS, STEPINAC IN PIJADE: «Srečno prispeli, dragi gostjeI» USTAŠI, ČETNIKI IN OSTALE «RAZSELJENE, OSEBE, «Še srečnejši med vami, stari zavezniki I» odločile, da vzpostavijo promet od Gorice do Mišelca, toda le za osebe in vozove. Se vedn,-pa ostane zaprta meja od Mirne proti Krasu. Ne bomo postavljali vprašanja glede ukrepa, ki so ga pod-vzele titovske oblasti ob parkljevki, ki je takrat razsajala v naši pokrajini. Dejstvo pa je, da naši kmetje, ki imajo svoja polja onstran meje, niso mogli več kot tri mesece obdelovati svoje zemlje. Lahko si mislimo, koliko škode je naš kmet zaradi tega utrpel. Vse te velike škode ne bi bilo treba, če bi se titovske oblasti malo bolj zavedale tega. Vsekakor bi bila meja lahko odprta za osebe in vozove že zdavnaj in ne doma j danes. Iz tega lahko sklepamo, da ti-tofašistom pride vsaka malenkost prav, da bi preprečili stike med prebivalstvom tostran in onstran meje. Brez dvoma bo bolj držalo dejstvo, da se titovci bolj boje širjenja resnice o stanju jugoslovanskih de. lavcev in kmetov onstran meje kot pa širjenja parkljevke. ci največ doprinesli v borbi ,i osvoboditev in dosego nacionalne neodvisnosti. Na garibaldin-ce so hoteli celo vreči krivdo razpršenja ozopovske brigade. Na podlagi dokumentov je nato odv. Lena prikazal, kako so se garibaldinci borili in kako so se hrabro zadržali tudi tis.i ozopovci, ki so se udeležili ti : te borbe. Medtem ko so garibaldinci umirali v bojih, je ezopovski komandant «Verdi» šel v Vittorio Veneto, da bi se pogajal z X Mas. 'Nato je odv. Ferrante vprašal sodišče, zakaj se ne bi napravila preiskava o dogodkih v Porčinju S «cu«leži» se pripravljajo na volilno kampanjo Zadnje čase se posebno me 1 klerikalci v pokrajini čuti duh po volitvah in ker se slednji ne morejo uveljaviti z dejanji, ki naj bi jih po njihovem storili v dobrobit prebivalstva, so se -pričeli zatekati k že dobro znanemu manevru, katerega se prav radi poslužujejo v času volilne kampanje, k takoimenovanim «čudežem». Pred kratkim je na nekem zborovanju katoliške akcije, ki je bilo v Zdravščini v šolski učilnici, skušal voditelj omenjenega gibanja prepričati prisotne, da je slučaj ozdravljenja neke .sovaščanke Adele Barriviera pripisati le nadnaravnim silam — čudežu. Ker smo bili na tekočem o stvari, smo se tudi o zadevi po- či a ta način bo vsa stvar zanimali pri sorodnikih Barra, prišla do resnice. Ob zaključku viere- kl 50 nam natancno po' pa je pozval sodišče, naj bo jasnili ter pripomnili, da oz- pravična razsodba beseda miru Pravljenje ni nikak čudež, mar. vec požrtvovalno delo zdrav za italijansko ljudstvo. POD GOR A — Pred nekaj dnevi se je težko 'ponesrečil na delu tov. Rie Avgust iz Podgore. Zaradi težkih posledic bo moral tovariš ostati 60 dni v bolnici. Tov. Ricu želimo skorajšnje ozdravljenje. nikov, ki so že pred časom bolnici zagotovili, da bo ozdravela; samo veliko časa in pravilne nege je treba. I Jasno je, da so -gospodje o-' krog katoliške akcije morali iznajti tudi «čudeže», da bi se izgonili razpoki na bazi, ki postaja vedno večja. Kdo tvori Odbor in kako se bo pomoč razdeljevalo? Brezposelni v Sovodnjah zahtevajo demokratizacijo Odbora za zimsko pomoč SOVODNJE — Se vedno ničesar ne vemo, kdo tvori in kako je sestavljen takoimeno-vani Odbor za zimsko pomoč, ki obstoja tudi v naši občim. Pred kratkim je celo omenjeni odbor izdal poziv, da se bo v Sovodnjah razdelilo 240.000 lir na 118- brezposelnih, bivajočim v sovodenjski občini. Kot smo že omenili, nihče ne ve, kako je sestavljen ta Odbor, kakor tudi se ne ve. kako se bo razdeljevanje de: narne pomoči vršilo. Zaradi tega ponovno vztrajamo v svoji zahtevi, naj se Občinski odbor za zimsko pomoč demokratizira. O tej zadevi smo obvestili tudi g or iško Delavsko zbornico, ki se je takoj pozanimala, da se vprašanje Odbora čim prej uredi v korist brezposelnih Sovodenjcev. Skupina brezposelnih iz Sovodenj ‘fpiofiod po pedo?. (>lji iiomjo Ko je postavljala družba SELVEG nove drogove za e-lektrično napeljavo, je povzročila škodo na pašnikih in njivah. Sicer so nam obljubili, da nam bodo dali kot odškodnino, za vsako izkopano luknjo, kjer so postavili železne drogove, vsoto 5.000 lir. S tem pa problem še ni rešen. Skoda ni bila povzročena samo na zemljiščih marveč in to še v večji meri na stranski cesti, «na polju» in sicer s prevažanjem in odlaganjem raznega materiala. Ta cesta je danes v res obupnem stanju, ki predstavlja nevarnost za pešce in vozila. Zadnji nalivi so jo seveda še bolj povvari-11. Omenjena družba se ni namreč pravočasno pobrigala za potrebna popravila, kot bi bila to njena dolžnost. Razume se, da to stanje ne more trajati v nedogled. Kakor zgleda je SELVEG popolnoma pozabila na svojo dolžnost. Pozabili pa niso vaščani in to tem bolj tisti, ki se bolj pogostoma poslužujejo pokvarjene ceste. Ker se navedena družba ni do danes zganila, bo treba pač, da sami nekaj ukrenemo. Problem bi se dal rešiti s pomočjo srenjskega župana in našega svetovalca tov. Valentiča. Potom navedenih bi morali poklicati v vas strokovnjaka, bi bi si ogledal stanje ceste in precenil povzročeno škodo. Da bomo imeli, končno cesto v redu, mislim, da sta možna dva izhoda. Ali popravijo cesto vaščani sami ter pošljejo nato račun stroškov družbi SELVEG. ki bi jih morala v tem primeru povrniti, ali pa da poskrbi za popravila družba sama. V tem primeru bi' se moralo to izvršiti brez vsakega nadaljnjega odlašanja. V tem smislu naj bi srenjski župan -in naš svetovalec tov. Valentič intervenirala pri ravnateljstvu SELVEG-a. Seveda ju morajo v tem podpreti vsi vaščani. ker je to v interesu cele vasi. Vaščan I nem vse naloge, ki si jih j zadala ob prevzemu občin | Manjkajo sicer še nekate: manjša dela, kot n.pr. kan lizacija. Brez dvoma pa t /"] tudi tn rešeno v kratkem. Titovci in liparji skušaj < na vse načine omalovažev ti napore sedanje uprave 5/^ gobezdajo, da je lahko pravljati in delati, ko ^ t daje Vojaška uprava den^. Mazači papirja pri «Demi ino kraciji» in «Primorskem» pozabljajo na nekaj in sic^ da je prav ista VU upravlj rjt( naše ozemlje tudi tak iv “«C Vacilli JC IUU1 iaKly.l i ko je županoval «neodvisni! n. Bevk in je sedel v občinskese “ svetu sedanji n j 'hov svet^ valeč Hrvat Dreja. Zakaj bne niso ti možakarji za ča^. svojega upravljanja občil zganili? Verjetno bi dala \r° še raje denar takrat kot fJe' današnjim upraviteljem. D™ našnji upravitelji občine la ko pokažejo sad svojega sta^ nega prizadevanja za koris' občine in občanov, česar J1.aG se moremo trditi, kar se tiJ° ‘ prejšnjih, ki so skrbeli V- : skrbijo še danes samo za sv1*1 je interese. Primer «neodvn=> snika» Stranj Ignaca iz Ma To kovelj, ki je uporabljal oMst činske delavce za svoja z*- P' sebna dela. je dovolj zgovoren. Tega ne bomo zlah)bre pozabili, tu i Vaščanvasi nski ijnii PRAPROT n PHEČZIZIK V petek prejšnjega tedna se je zaključil v naši vasi kmetijski tečaj, ki je trajal . dva tedna. Vršil se je v hiši tov. Stanka Rojca, ki nam je dal iz vljudnosti na razpolago potreben prostor, rta žalost nimamo namreč v vasi lastnega sedeža, za kar se moramo «zahvaliti» lastnici hiše, ki noče dati ntiši organizaciji v najem prejšnjega prostora. Tako se moramo po potrebi stiskati po zasebnih hišah. S tečajem, ki je bil zelo dobro obiskan, smo bili vsi zadovoljni. Dr. Baša, ki je imel predavanja, nam je v poljudnih besedrh povedal veliko koristnega in poučnega, kar se Uče kmetijstva. Tečaj smo zaključili v pri- rčnem prijateljskem ozračju. Pri kozarcu domačega vinca smo ta večer zapeli marsikatero našo prelepo slovensko pesem. Kmetijski inšpektorat, ki je organiziral tečaj, je razdelil med udeležence koristne kmetijske potrebščine. Ker že pišemo o naši vasi, moramo še omeniti lep nedeljski pionirski popoldan, ki je zelo razveselil naše malčke. Bila je sicer skromna, a zato tembolj prisrčna prireditev. Malčki so imeli nekaj recitacij in nato razdelitev pio. n irskih izkaznic. Tako smo z malim zadovoljili pionirčke in starše. Vsi si želimo še več takih popoldnevov, ki so v veselje in razvedrilo našim otrokom in vsekakor znatno poživijo naše precej enolične vaško življenje. Vaški dopisnik Z zadoščenjem ugotavlj] mo. da je imel nas prot glede javne razsvetljave vasi svoj učinek. Kakor zn no, so nam nameravali puL staviti samo štiri žarnice, kt||| ne bi zadostovalo. To s n1 tudi precej obširno obrazl'OLi žili v dopisu, ki ga je 9. t.iUiu- pripravah za čim lepšo pr-°' 2 slavo 8. marca, mednarodn' ČUf ga dneva žena. V času, ki ni'ls‘U| loči od tega praznika bod' °-žene razdelile izkaznice Zv/,Uu< ze demokratičnih žena vseMou/ simpatizerkam in prijatelj--16«» cam te ženske organizacij'*6», ki se v resnici zanima IPrai vrsto ženskih problemov, m6e u katere spada tudi šola '!° n vzgoja otrok. r v BORŠT Tudi titovcem in liparjem bomo končno lahko zavezali njihove zlobne jezike, ki jih kaj radi brusijo z napadi na našo demokratično upravo v Dolini. Njihovo časopisje se je že večkrat spotikalo, češ da v naši in drugih vaseh dolinske občine manjkajo še vedno pralnice. To so go-bezdali celo, ko so bila dela že v teku. Pralnica v naši vasi se namreč prav te dni dokončuje. Nedvomno je sedanja občinska uprava s tem delom zelo ustregla vsem ženam, posebno še pericam. Seveda ni to vse, kar je napravila v naši vasi. Po zaslugi demokratičnih občinskih upraviteljev imamo končno urejene ceste, zgrajeni in popravljeni so bili podporni zidovi in, kar je brez dvoma najvažnejše, je vodovod in napeljava vode v hiše. Z razmeroma nizkim stroškom 5000 lir, in v tej vsoti je vštet tudi strošek za števec, nam je občinska uprava napeljala vodo v hiše. V Trstu, kjer se na občini šopirijo demokristjani, bi taka napeljava stala najmanj 30 do 40 tisoč lir. Lahko rečemo, da je sedanja uprava izpolnila v glav- vni red tudi nek šolski pi%na blem, ki povzroča materaffle|u šoloobveznih otrok nemaHrca denarne preglavice. Ravn9' teljstvo šole je namreč sp^r jr ročilo učencem, ki zahajajo $ telovadbi, da morajo imejjgjjp telovadne copate s podplati ‘:tivb črne gume. To pa zaradi t p, je šolska refekcija poslabšala j la. Matere iz Boljunca pa 5‘1- p) se pritoževale, da stavijo '• fet jedačo preveč bikarbonata, ^b; škoduje otrokom. 'hlač V0rn ______________________________' RCA 195VIARCA 1952. pripravljajmo Mladina na delu za dostojno proslavo delavskega praznika ti si jih mu občin ? nekate: imar Paant mladeničev in deklet se kratkem. 7 7 7 7 T - •ji skuša usposablja za vaditelje - V lalovažev - y J se na Prvi maj ! iahakoe 3nskem in miljskem okraju so že vse vasi zastopane na vaditeljskem tečaju lahko *' k? k kvišku, tri Jva £enzho! h « emjn(j be5e[]e Vsako le-rskem» L . . . So se prične govoriti o rJ uprav^^11 maju, se začenja tako. udi takr. obrat. Po- udeležujejo mladinci iz vseh vasi: isto velja tudi za milj-ski okraj. Sekcije v Nabrežini, Dolini in v Lonjerju se morajo torej ritem, ki je začel koncem j zelo podvizati, če nočejo, da odmevati v PD Kra- eodvisni?3^'0 .. . ... , ... , i narašča vedno boli, do- obcinskese fie bo razlegal po vseh 1 j Ž’vetkih in vaseh ter ne bo a a„J bnel na stadionu na praz- ■ Za =adela. ja obcit i dala Xr11 Je vsako leto. Določijo at kot č*ie' se poskusi najprej z djem D™ številom, nato pa na-bčine la Vsak ,eden narašča šte->jega sta vaditeljev. Trenutno se za kori/žlBe tečaja okrog petde-česar ^deničev in deklet. Toda. ar se ti^° še vse vasi svojih vadi-krbeli V' niso se še v vseh o-ao za s V11 Pričeli okrajni tečaji, «neodiha pr. v Dolini in Nabre-a iz Ma To pomanjkljivost je tre-ibljal oMstraniti takoj, da ne bi svoja z1 Ponovili napake lanske-)lj zgoveta, to je ostati do zadnjih o zlahlibrez vaditelja. Smo že v :u in mladina drugih sekcij Vaščanvasi je že daleč naprej, nski okraj je že pričel z tjnim tečajem, katerega se OT igotavljj š prot itljave ifcor znj avali niče, ki To sr« obrazl^OLETiV/CA SMRTI N. V. je 9. t.iiUbjA. 4 marca bomo sla• bodo še naprej na repu. Telovadna manifestacija 1. maja je postala že tradicionalna za našo mladino ter ponos našega ljudstva. Ce je na eni strani res, da vsako leto ponavljamo iste besede, pa je na drugi strani tudi res, da od leta do leta naraščajo uspehi in da so vaje vedno lepše. Prvi maj 1952 bo prinesel novost: mladeniči in mladenke bodo nastopili skupno ter tako pokazali moč tržaške demokratične mladine. Najboljši bodo imeli tudi priliko izkazati se v posebni točki za same moške ter v drugi za sama dekleta. Pred temi pa bodo na. stopili naši vrli pionirji. Da bi Prvi maj pomenil v resnici velik uspeh za našo mladinsko organizacijo in za sile miru, se je treba zavzeti z vso resnostjo, da bomo izpolnili to svojo častno nalogo. DEMOKRATIČNO LJUDSTVO OBSOJA TITOVSKO TATVINO Letošnji I. maj mora biti mogočen praznik vseh delovnih ljudi, zato ga bomo tudi mi proslavili z velikimi manifestacijami, ki bodo obenem manifestacije za mir, svobodo in bratstvo med narodi. Napraviti je treba načrt, ki naj upošteva vprašanja vaditeljev, prostorov za vaje, dalje, kako mobilizirati vso mladino v vasi, izvesti potrebno propagando za popularizacijo teh priprav, kako zbrati telovadne obleke na domovih lanskih telovadcev, ki jih še niso vrnili. Toda, najvažnejša stvar pa je pričeti takoj in ne čakati zadnjih dni. Kajti sicer bo na e VFT W 'm* A tem po’IOo-ietnico smrti velikega pi-teve. B{m, začetnika ruskega rea->tvar z». Nikolaja Vasiljeviča Gostovalo. ki se je rodil v marcu interv 1809 v Soročincih blizu Miril mestna v poltavski guberniji 'a na.tcI 1832 je iz Sla njegova prva 'k(letov' a ukra.naskih povesti pod v Trnu**, onur, le] a :svetl nuda pravič bj vttov°m «Večeri na pristavi pri vrelfn^i», dve leti pozneje pa atrain^n P°d naslovom «Mirgorod». razlo/”1' deti je zaslovelo njegovo tek df' Pr>nesel je v rusko slov-tembl tekaj čisto novega, svojst- poti Psa. ‘n izpel, ki ga je razumel do l svojih delih e obf *)rsz obzirov napisal. Ne stanK^lsiio je bičal krivico, pod-ljale ^Jivost jn 0zko malomeščan-io pr‘°' 2«io so ga vsi tisti, ki so i rodu' mu prizadete, kritizirali, ki ntof1 llo pa ga je razumelo in i boi"0- e zAybečji uspeh je dosegel v vsetdo„inskeni romanu «Taras jatellPoa» in v no[)eii «strašna o-zacij' n». v povesti «Božična noč» na fPzdukar izhaja v «Delu», opi-v, mce ukrajinsko življenje. N jela 10 najboljše delo so vsekakor duše». ma'zSOlj Se Je mn°s° zanimal tu a, a gledališče. Napisal je ra ' Hn' m0lirSl(a dela, od katerih pa i 11 Je posrečil le «Revizor», ----r b taki meri, da so ga pre- *. 1 in ga igrajo v vseh evrop-Jezikih. fi Sa tmàmo~Sè v~ spominu pò l^oritoi openske igralske sku-P’ ki je z njim gostovala po naših podeželskih odrih Ituai v Avdiitoriju ter dose-2 njim nadpovprečen uspeh La^adi suoje iskrenosti, duho-1 in literarne vrednosti bo-Gogoljeva dela ostala večno V,Pec Jernej» v Nabrežini: nekaj prav lepih pesmi. Predavanje o Prešernu je imel tov. Gombač, ki je orisal važen pomen pesnikovega dela za vso poznejšo razvojno dobo slovenskega slovstva do danes. Ob tej priliki je imelo PD «Lonjer-Katinara» tudi svoj redni občni zbor, ki je potekel v najlepšem redu. V Dolini: Tudi Dolinei so 22. februarja proslavljali našega velikega Prešerna. Lepo predavanje je imel ob tej priliki tov. Dušan Bufon, skupno s prednašanjem najpomembnejših pesmi iz Prešernove zakladnice. Pri «Simonu Jenku» v dvorani Kraljič: V ponedeljek, 25. februarja sta PD «S. Jenko» in «Vojka Smuč» v dvorani Kraljič (Dom prist. delavcev) skupno proslavili velikega slovenskega genija Franceta Prešerna. 6 MARCA POTEČE 116 LET. kar se je rodil v Podsmreki prt Velikih Laščah naš veliki slovstveni učenjak, kritik, pesnik in pisatelj Josip Stritar, ki je vodil in vzgajal mlajšo generacijo slovstveno, kakor tudi idejno. Bil je literarno zelo razgledan in V 'Vr/ kar nam je dal je skrbno pretehtal in strogo precenil. Kot kritik je bil zelo strog in nepopustljiv predvsem pri sebi. Njegove pesmi so livljensko sočne. Poleg njegovih pesmi so najbolj poznana dela «Zorin» in «Gospod Mirodolski». * * * JUSIP JURČIČ, ki spada med naše največje ljudske pripoved- nike in romanopisce, se je rodil 4. marca 1844. leta na Muljavi pri Krki. Kdo še ni čital njegovih del: «Deseti brat», «Rokovnjači», zgodovinske žaloigre «Veronika De-seniška», ki jo je pisal že na smrtni postelji, «Zakrpana Viš-njagora». «Raztrgan Žužemberk» Sosedov sin». «Jesenska noč med slovenskimi polharji», Tihotapci» in «Domen», ki spadajo med slovenske najboljše povesti. Tihotapci, Rokovnjači in Domen so tudi dramatizirani ter bili igrani na Qjla ■Ury.i,rJamo na predstavo BlVaK3 .Jerneja», ki ga bodo 10r,|reŽini u'Pri2orili igralci ■rrtoUne skupno z Ljudskim I ui v nedeljo 16. marca ob Vstopnice so že i Oddaji. —"šHu» NAŠIM UHUSTVOM Pr‘>tn 2 Poziva vsa svoja Pro-uafflei8 društva, naj tudi letos maltrCaJeJo Pri proslavah 8. vns' j ’ mednarodnem prazni, ■spofr Cna' ki se bore za trajen ’h lepše življenje. iti ‘:tjv. z vabi vse slovenske i trni2‘St.e. naših množičnih or-| t4ihadi3> /I.35» pa članstvo nlj*>v tržaških prosvetnih dru-‘ Htanv se udeieže študijskega ,r* itn-i a’ ki bo v Ponedeljek, mV Ca ob 153° uri na na-rei1 R seciežu, trg Ponterosso 0 n' k4rVarišica Vlada Bidovec-, 6tnana bo razpravilj-ala o kul-n°lh 'Politični zgodovini trža-blovencev. eVVŠe,rn°Ve Proslave: 'f.Lonje"JerJu: i s1) .lerci so tudi letos dostoj-)š»ga D?Slavili našega največ-si p esnika Franceta Prešer-) feb», Va je bila v četrtek , kžbi H,Uaria o*3 Prav lepi ude. «tlači TaČinov- Sodeloval je •Vom Pevski zbor pod vod-y tov- Čoka, ki je zapel skoraj vseh naših ljudskih odrih. Ud dijaka do naših starih mamic, vsi radi segajo po Jurčičevih delih; Jurčič zna kramljati v vsem razumljiven, prijetnem domačem jeziku. Njegovo geslo je bilo: delati za ljudstvo. V njegovih spisih so ohranjeni izrazi, opisi, pripovesti in pregovori, ki bi sicer danes šli te v pozabljenje. ime Josipa Jučiča bo ostalo poleg imen Stritarja in Levstika v našem pripovedniškem leposlovju tedanje dobe netzbrisno. Kulturna prireditev na Konkonelu V torek, 26. t. m. so imeli v prosvetnem društvu «Višava» na Konkonelu lepo kulturno prireditev. s katero so Konkonelci ponovno dokazali, da imajo mnogo smisla in veselja za gojitev dramatike kakor tudi za lepo petje Nastopili so z veselo igro «Burka o jezičnem dohtarju», ki je pisana v verzih in zato ne prav lahko izvedljiva. Priznati moramo, da jo je dramska skupina, ki ie sestavljena iz samih mladincev, prav lepo podala in zabavala -dedalee, ki so se prav od srca nasmejali. Vsi igralci so dostojno rešili svoje vloge: Jezični dohtar, njegova ljubka, prebrisana žena, oderuški suknar, navihani ovčar in mladi sodnik. Prisrčen aplavz :e bil vrlim igralcem plačilo za njih trud. Poleg dramske skupine je ta večer nastopil še obujeni mešani pevski zbor, ki ga vodi tov. Cuk Miro in ki je dokazal, da že trdno obvlada zbor. Prav lepo so zapeli nekaj pesmi in morali ob koncu na željo navdušenega občinstva Se eno dodati. V imenu SHPz se je vsem sodelujočim zahvalil za lep večer in jim čestital tov. Košuta. Prireditvi je sledil ples. stala zmeda in bo mnogo zmanjšana veličastnost uspeha. Glavna telovadna komisija je že določila cilj, ki ga morajo doseči posamezni kraji. Naj navedemo le nekatere: Sv. Križ 60 telovadcev, Prosek 40, Opčine 30. Trebče 30, Riera.-nje 30, Boljunec 30, Campo re 40, Salež 25, Kolonkovec 60 telovadcev itd. Te naloge bo prav lahko doseči in tudi preseči, če bomo j upoštevali izkušnje iz preteklih let ter pričujoča navodila. Da bomo zaživeli vesel in srečen dan, poln navdušenja vprezimo vse svoje sile za organiziranje silovite in veličastne manifestacije. V ‘ta temni in negotovi čas naj zasveti Prvi maj z velikim in sijajnim telovadnim nastopom, polnim lepote in navdušenja. ter naj še bolj utrdi našo vero v neizbežno zmage naše veličastne borbe za mir, delo in brezskrbno bodočnost. Devetti Dario 500, Sbisà Carlo 100. Colombo Costanza 100, Colombo Giovanni 100, Fontano! Elsa 100, Benoli Carmen 100, N. N. 400, N. N. 100, Gri-novec Marija 500, Colauti M. 100, Arco 1.000, Sbisà 200, Cunja Benjamin 500, Terčon Ana 100. Marchesini Anna 200, Rigutti Carmen 100, Kariž Fani 100, Hervatin Anton 100, Carlet Lino 100, Sancin Justina 100, Godina Alojzija 100, Cofolli Viola 150, Hervatin Ivanka 100, Ota Justina 150. Sommariva Paolo 100, Cok Loredana 100, Pitacco Livia 100, Fuma Fani 300, Franco 200, Vouk Ernesta 100, Tamburini 100, Fortunata Natale 100, Furlan 100, Auber Albina 100, Divo Giorgio 200, Oblak 100, Mazzoni 100, Pero-! ša 200, Grilanc Ivan 200 Millo Michele 300, P. Antonia 100, Mirsdorfer Gianna 200, Bensi Antonio 100, Bensi Lidia 100, Skok Sonja 200, A zzano Maria 50. Canciani Malvina 500. Can. ciani Ludvik 500, Miklavec Ferruccio 500, Kerbaučič Ivan 1000, Giacomini Guido 100, K re-vatin Anton 100, Scherian Antonio 100, Castelaro Antonia 150, Castelaro Angelo 100, Da-via Letizia 150, Cheber Nata lia 200. Baisero Angela 50. Kre-vatin Štefanija 100. Coslovich Pino 500. Martini Antonio 500, Costantini Paolo 400, Leban Ivan 300, Bratoli Mario 100, Bratta Giovanni 200, Boter Caria 100, iz depozita celice 1000, Ugrin Spartaco 50, Burolo Matteo 50, Ca-tnlan Ermanno 100. Zorzenon 50, Družina 50, Margon 50, Sussia 100, Nadali 50 Cekad? 50, Jerman Viktor 50, Pasau Antonietta 50, Burolo S. 50, Delucchi 200, Catalan 100, Ba-buder 50, Volpato 100, Požar J 50, Kus 100, Kriso Ruggero 50, Jelušič 50. Tržaški arzenal 5000, nabrano na prazniku razdeljevanja izkaznic pri Sv. Alojzu 4852, tovariš iz ladjedelnice Sv. Mar. ka 25.000, Carpani Egidia 500, nameščenci glavnega skladišča ACEGAT-a 2500, Delavske za- druge 7270, Rojc Peter iz Nabrežine 200, ZDZ sektor Ka-čun 3000, nadaljni polog pri-staniščnikov - Curiel 26.998, zbirka v ladjedelnici Sv. Roka 14.070, Bedini Marcello 500, Celica Žnideršič 3900, zbirka ob priliki zaključka partijskega tečaja pri Sv. Jakobu in na Pončani 2025. mešana celica Blažina 2000, prebivalstvo Ricmanj 5750, zbirka Barriere 5500, Gino La Fata 160, prebivalstvo Sv. Križa 12.500, Mor-roni Nilde 500, Surian Lodo-vico 100, Fabbris Renato in Marchesini Ateo, iz izkupička likvidacije zadruge 1.254, Malalan iz Trebč 700. Drugi polog celice Derosa 3300, Kole Rudi iz Samatorce 500. Rutigliano 100, Peratello Pasquale 100. Racca Giusto 50, Skerk Jurij 50, Terčon Albert 100, Cesata 50, Burlon 150,'tovariši in simpatizerji tovarne Kozmann 5000, Mozetič Karel 200, Mozetič Viktorija 100, Vižintin N. 250, Baša Evelina 100, Cok Marija 50, Jogan Ana 100, Rizzi Maria 100, Rizzi Luigi 100, Skočaj Frančiška 100. Barello Lodovico 500, Pie-razzi Ivan 1000, Pierazzi Silvi o 1000. Luglio 500. Poggiolini 100, Zorini 100, Filippi 200, Magas 100, Vusio 100, Pittis 100, Pregare 100, Caharija 100, Balde 200, Zulia-ni 100, Candotti 100, Fantini 100, Počkaj 300, Codan 100, Fu- rio 100, Zupančič 100, Pittano 100. Strani 100, Bonetti 100, Berti 100. Valenta 100. Panaos 100, Lapajne 50. Padovan 100, Raseni 100, Pucci 100, Mlač Anton 200, Zabia 200, Bonaz-zi 20. Volpi 10, Bicher 20, Benedetti 50. Buren 50, Rotondati 50, Buldrini F. 100. Mulla 100, Denicolai 100. Sekcija Curiel: Devide Ernesto 500, gostilna «alla casetta» 500, N. N. 100, C. G. 200, Laurenčič 100, Bassi 300, Cok Onorato 1000, Zavoldi 50, Za-non 100, Polli 100, Passador 50, Nessi Guerrino 50, Lore-dan Anton 50, Canciani Josip 100, Paoli Paolo 300, Secctre-ri 10. Heller Lauro 20, Zaccai Claudio 55, Fiorito Ferrucci t 50, Galzovic 100, Englandi Nicola 200, Englandi Michele 100, Freddi Ervino 40, Flora Attilio 100, Delzet Emilio 100, Erbato Antonio 100, Cernexa Lovrenc 100, Chervati Carlo 100, Deodonio Angela 100, Cocean: Antonio 100, Gabrieli Angelo 100. Costanzo Mario 100. Kre-ševič Josip 100, Coroni Wa1-ter 50, Kante Humbert 200, Cosoli Eligio 50, Antolini Libero 100, Braico Luigi 50, Ban-ne Bruno 100, Bonetta Jakob 50. Bernetič Karto 50, Andre-jašič 50. Antolini Giordano 100, Albertini Dante 50, Berlocchi Bruno 200. Celica Trebče 2.300, simpatizer iz Slivnega 500, Legiša Josip Slivno 150. A. P. - ROCOL: Pred leti sem dal v najem zemljišče, letos sem ostal brez dela in bi hotel to zemljišče obdelovati sam. Ali imam pravico to zahtevati? ODGOVOR: Najprej treba vedeti, za koliko let ste naredili pogodbo z najemnikom, če z 11. novembrom t. 1. izteče pogodba, morate dati najemniku odpoved 6 mesecev prej s priporočenim pismom. Vedeti pa morate, da so vse pogodbe zakonito podaljšane, četudi je rok že pretekel. Z ukazom št. 141 ZVU pa lahko prekinete pogodbo, če dokažete, da ste neposreden obdelovalec, to je, da ste že prej neposredno obdelovali svoje zemljišče. VEC SKUPAJ: Ker je z 20. februarjem že iztekel rok za izpolnitev Vanonijeve izjave, bi hotel vedeti, kaj se lahko zgodi tistim, ki niso pravočasno izpolnili imenovane izjave? Ce izpolnite izjave tekom e-nega meseca po zapadlem roku. to je do 20. marca t. 1., boste plačali eno šestino več davka, ki ste ga plačali leta 1950. Po preteku tega roka pa boste plačali globo, ki gre od 5.000 do 100.000 lir, to pa vedno, ako sle bili primorani izpolniti izjave. M. G. Iz svobodne Romunije NI JIM MAR PROPADANJA NAŠEGA KMETIJSTVA Z.V.U. ŠE DO DANES NI REŠILA VPRAŠANJE POLJSKIH ČUVAJEV ŠTEVILNI IN LEPI NAČRTI ZASPALI V PREDALIH VIŠJIH OFICIRJEV PRI Z.V.U. - ZAHTEVE NAŠIH DELEGACIJ Tudi one čakajo svoj velik praznik - 8. marec Da na tržaškem področju, ki je pod ZVU nimamo poljskih čuvajev, se bo zazdelo marsikateremu, ki ne pozna problema našega kmetijstva, neverjetno. Kmalu bo minuto 7 let, odkar je ZVIJ zasedla to področje, ali dosedaj ni rešila zadevo poljskih čuvajev. ze v jeseni leta 1945 se Je Kmetijska strokovna zveza ES obrnila na odsek za kmetu-stvo pri ZVU za rešitev lega kočljivega problema. Kasneje o bito večkrat sprejete naše ! detogccije pri načelniku kme- j t jskega odseka VU kapetanu ‘.Veilu, kateri je izdelal po na- J ročilih naših delegatov primeren n acri, kako naj se po-1 razdelijo poljski čuvaji na posamezne okraje. zal, pa Je ta načrt zaspal v predalu kakšnega višjega oficirja pri VU, ker še do danes nimamo poljskih čuvajev. Pozneje so bile delegacije naših kmetov sprejele pri VU na predsedstvu cone pri Kmetijskem inšpektoratu. Razpravljalo se je o vprašanju poljskih čuvajev tudi na občinskih sejah, ali vse je ostalo tako, kot je bito leta 1945. Rešitev vprašanja poljskih ljudje. Posebno zadnja leta se je tatvina po vinogradih in poljih neverjetno razširila. Mnogo tujcev se je naselilo po naših krajih, ljudje, ki se na- hajajo v težkem položaju, brez dela in brez jela. Kmetje se pritožujejo, da jim sekajo celo sadna drevesa, pobirajo jim kolce in železno žico po vinogradih; da ne govorimo o grozdju, sadju in drugih Poljski čuvaji morajo biti domačini, kateri morajo poznati posamezna posestva, poznati morajo gospodarje in vaščane, vedeti čigavo je to polje ali oni vinograd, ker edinole tako bodo lahko vestno vršili svojo službo. Vračamo se v srednji vek, ko so si morali vaščani sami plačevati svoje čuvaje. Za časa trgatve si morajo k melje sami najeti čuvaje in jih tudi sami plačevati. Upamo, da bo Vojaška u-prava končno izprevidela kriv1-co, ki se godi našemu kmetu, in da bo enkrat za vselej rešila kočljivo vprašanje našega kmetijstva. MARIO GERBEC čuvajev je za našega kmeta I poljskih pridelkih. Kradejo življenjske važnosti. S kakšnim trudom in trpljenjem obdeluje kmet svojo ka-menito in glinasto zemljo; nestrpno čaka na pridelek, katerega je ohranil; če mu ga že prej ni pobrala toča ali suša, mu ga poberejo in ukradejo krave, prašiče in kokoši. Na številne pritožbe kmetov pri pristojnih oblasteh, jim pravijo, naj se obrnejo na policijo. Ali policija ne bo mogla nikdar nadomestiti poljskih čuvajev. V prihodnji številki našega lista bo ob priliki 8. marca izšla ženska stran, zato naj pride prihodnja številka do vsake slovenske demokratične žene ! 9. NADALJEVANJE Carica, ki je v resnici imela vitke in lepe nožke kakor malokatera druga, se je morala nasmehniti, ko je slišala tak poklon in ust preprostega kovača, ki je navzlic svojemu kozaškemu odelu in zagorelemu obrazu bil lep fant. Vzrado'sóen zaradi tolike blagohotne pozornosti, je kovač nameraval carico natančno vprašati za vse mogoče stvari: ali je res, da carji jedo samo med in slanino in podobno. Ker Pa so^ Zaporožci venomer suvali, naj neha, je sklenil, da zamolkne. Ko se je carica zopet obrnila do zaporoških junakov m Jih začela spraševati, kako na Sječi žive in kakšne so pri Učal Se^Ì!. kl,vač umaknil in tiho dejal vragu, ki je nulo zaporo za BOŽIČKA KOC nagajko zavezal v ruto in se odpravil naravnost k Cubu. Cub je kar zazijal, ko je zagledal "kovača. Ni vedel, čemu bi se bolj čudil ali temu, da je kovač vstal od mrtvih, ali da sc je drznil priti k njemu, ali da se je napravil kakor zajx>-r..ski gizdalin. Se bolj pa se je začudil, ko je Vakula razvezal ruto in položil predenj novo kučmo in pas, kakršnega m premogla vsa vas. Sam pa se je vrgel pred Cubom na tla in spregovoril s prosečim glasom «Usmili se, batko, ne srdi se! Tu imaš bič, bij, kolikor te je volja! Izročam se ti; kesam se, vsega se kesam; bij me, samo da mi odpustiš! Ti in mol pokojni batko sta se nekoč pobratila; jedel si z njim kruh hipov, ko je že na peklenskem vrancu* preskočil uki°h j™°bUo’ na JTato "ze^ko Tem’ Enel ^ vtfži,'^E"™810 lega niso mo§le raztolmačiti in niso slutile, da je temu vzrok Cubo je dobro del°. da je kovač, ki se nikomur na vasi mitnlco" J ‘° na VaS1" Ze k° Sem cepel v vrazJl vrečl> sem kovač. Toda Oksana ni bila edina, ki je pogrlšaL kovaTa ni klanjal/ ki stisnil 5 destj° Podkev in medeninaste petake . . . 1 l- c lr n r m I nno 1 A «i 1 ...... -J M i ; .v. T"\ . L * .. i. , NIKOLAJ VASILJEVIČ GOGOLJ --- v...«-. ' ‘ Ugu, IX 1 JC v žepu: «/Odnesi me nemudoma stran od tukaj!» Ni mi- ^ninh mn^ir ^ deset hiDov k-n i» ™ ____________ J , ... ^Plon mozek, da mu «Utonil ie. Rn Xm- več21 Indravno^daT seL“hote? ? f Vsi vaščani 50 «utili, da prazniku nekaj ma^kTH&kT'bi? kakor mlince- ležal pred njim' Da bi Pokazal, da > res g„- ... . ./ • Bogme, utonil! Naj me ubije strela, če ni uto- kobilo » Tako ie „mnval ,,-miiien- 1 Podkovati vojo sekasto odkar je moral vso noč prezebati v vreči ves zahrinel in ie spad' je vzel naSajk<> in kovača trikrat ošvignil po hrbtu. žen-V stala' sreddei3ecesttekalČeVa Žena’ ik je v gruči dikanjskih domov." 5 J starosta m se tiho odpravil pel, da ga je bito komaj slišati. Res da je’pevec, ki je bil <,Dosli je! Vedno Poslušaj stare ljudi! Pozabiva, kar je bilo ............. , . pripeljal iz mesta, imenitno drgnil bas s kovačem na «e med nama. Zdaj pa povej, kaj bi rad?» ... e je 31_no Pres*rastla, ko je slišala te vesti. Sicer od daleč ni mogel meriti. Kako vse Hmoaf» k; v.: «Dai mi. batko. za ženo Oksano!» žensk stala sredi ceste. , m8kv? J8,Z Avm t0Jej lažniyka? Mar sem kdaj komu *• ,6 5,153,3 Xe uvevsti" Sicer °d daleč ni mogel meriti. Kako vse drugače bi'bUo'če'bi‘oU <> 1 . 50 se P° ozno prekrizevale že pred cerkvenimi vrati. Kovač je nato stopil v vežo, se tam zaril v slamo in spal prevzvišeni krasno ženo, ki je z detetom v rokah stala pri «la je, h kateri hodi dijak!» je odgovorila baba s plavka- Imemtnej.se kmetice, «dvoranjke», v zelenih in rumenih jopah, do obeda. Ko se je zbudil in videl, da je sonce že visoko P$e vratih. stim nosom in po azaia na tkalčevo ženo. ^faip f6.? -° n vi"!111 fpknjah z zlatimi nasivi na hrbtu, so je prestrašil. «Zamudil sem jutranjo in popoldansko službo «Kovača Vakule!» je odgovorila Oksana, zakaj ona je bila «Ti si tista psica!» je zavpila dijačica in stopila k tkalčevi stale spredaj. Dekleta, ki so nosila na glavi celo goro samih božjo!» ter se mu globoko poklonila boljši polovici. «Ti si torej tista čarovnica, ki begaš mojega (rakov, okoli vratu pa celo vrsto bisernih ogrlic, križev in Pobožni kovač se je razžalostil. Dejal si je da mu je Bog «Lepo delo, zares lepo delo!» je rekel prevzvišeni ki ie sTrr.es=rSelSa1aa SaKUfS ikono^som Z\Z? se umaknila. ^ brki, čopi, debelimi zatilniki in pravkar obritimi podbradki; pogubiti svojo lastno dušo. Nato pa se je pomiril in sklenil s pipami v zobeh. «Prokleta čarovnica pogin, da bi te ne videli več tvoji večina je bila v plaščih, pod katerimi so se videle bele ali da bo šel prihodnji teden k spovedi in da bo od današnjega Se bolj pa je prevzvišeni pohvalil Vakulo ko mu je oče otroci! Nicvredmca. Fej.» In dijacica je pljunila tkalčevi ženi sinje halje. Vsa obličja, katero koli si pogledal, so bila pra- dne dalje napravil petdeset poklonov skozi vse leto. Nato je Kondratij povedal, da je Vakula opravil cerkveno poroko in nnravnost v oči. zračna. Starosta si je oblizoval ustnice ob mislih na klobaso, pogledal v izbo, v kateri pa ni bilo nikogar. Soloha se še to zastonj poslikal ves levi kliros z rdečimi rožami na zelenem Tkalčeva zena je hotela storiti isto, namesto tega pa je ki si jo bo privoščil po službi božji, ko bo posta konec; dekleta bila vrnila iz cerkve. ozadju. PlF”Ua -na °urut0 glav0 Star°EH0k=U5tiJe bil približal tik k 50 se veselila naprej, kako se bodo s fanti drsale po ledu; Skrbno je vzel iz nedrij čeveljčke in znova občudoval To pa še ni vse. Na steno pri vhodu v cerkev je Vakula zmerjajočim babnicam, da bi DOlje susai. starke so šepetale molitve tako pobožno kakor nikoli. Po vsej dragoceno delo, hkrati pa se čudil vsemu, kar je doživel mi naslikal vraga v peklu, tako grdega, da so vsi pljuvali, kadar dvianu d°be vbab» ” J® zaknCal. ‘ fr to’ J' " - °,braZ m cerkvi je bil° s,išno' kako se Je k°zak Sverbiguz priklanjal, nulo noč. Nato se je umil in se oblekel za praznik: nadel si so šli mimo. Žene pa so, kakor hitro se je začelo dete v naro- dvign,! nagajk Zenske so se ustrašile in se zmerjajoč razbe- da se je s čelom dotikal tal. Samo Oksana je stala, kakor je suknjo, ki jo je bil kupil od Zaporožcev, in vzel iz skrinje tju kremžiti, da zajoče, stopile tik k sliki in dejale: «Poglei, bHsalFiKo fUdu,,CM>-R to Kakšen imetoton ^k'6 v" "i„pri sebi: molila je ip ni molila' v nie"em srcu 50 se novo kučmo iz dragocene janjčjevine s sinjim vrhom, katere kakšna pošast je tu naslikana!» Dete pa je zadržalo jok. šk - to hm tK y3EJe tore) utonl1-' M°J Bog- Kakšen imeniten slikar kopičila razna čustva, eno bolj žalostno od drugega. Bila je ni nikoli nosil, odkar jo je bil kupil v Pollavi. Naposled je Hlo na. sliko in se prižemalo materi k prsim. J bil' In kakšne močne nože, srpe in pluge je znal kovati! vsa spremenjena in v očeh so ji trepetale solze. Dekleta si vzel iz skrinje še nov pester pas. Kučmo in pas je skupaj z KONEC STRAN 4 1. MARCA 1952. mm. Z VEČERNO OBLEKO... NAPREJ V SOCIALIZEM!» — «1. marca ob 20. prvi kino bal v dvoranah kina Union. Sodelujejo: plesna orkestra pod vodstvom J. Gregorca, Esther Willyams in Red Skelton. Ples vodi mojster Jenko. Cena vstopnicam din. 200. Vstopnice se izdajajo od ponedeljka 25. t. m. dalje od 8. - 12. ure na Raz-filmu, Zrinjskega 9. Informacije tel. 42-70. ZAZELJENE VEČERNE OBLEKE!» Ta oglas, ki smo ga dobesedno prepisali, da se boste lahko še bolj temeljito prepričali o «odmiranju kapitalistične družbe» v današnji Jugoslaviji, sta objavila 23. in 24. t. m. «Ljubljanski dnevnik» in «Slovenski poročevalec» pravoverna glasnika še bolj pravovernega «socializma» v Ljubljani, prestolnici ene izmed šestih fede-rativnih republik Titove «socialistične» Jugoslavije. Pa naj se, drzne še kdo dvomiti o «odmiranju kapitalistične družbe»! Kino bal, ameriška filmska igralca Esther Willyams in Red Skelton... ter za nameček še strokovno izvežban plesni mojster in, kar je višek vsega... večerna obleka — ali ni to dovolj prepričevalen dokaz, da se v Jugoslaviji res gradi «socializem.», ne samo z rokami marveč tudi z nogami in celo v večernih oblekah. Radovedni smo le, koliko udarnikov iz tovarn v večernih oblekah bo nocoj poskakovalo ob zvokih «bugi vugija» v bleščečih dvoranah kina Union. Ce izvzamemo «udarnike» UD-Be in take, ki se vsak dan «udarniško» mastijo s pečenko in belim kruhom, bo število dokaj pičlo. Kaj se hoče, kljub naglemu razvoju «socializma» so taki «kino bali» — patent U.S.A. še vedno privilegij «od-mriajoče kapitalistične družbe», ki je prišla v tem «socialističnem» ozračju šele do sape. RAZUMLJIVA SRAMEŽLJIVOST — «Primorski» je postal v zadnjem času sramežljivo molčeč kot skesan grešnik pred spovednico. Ze dvakrat smo ga namreč pobarali kako «napredujejo» vpisovanja za izlet v Komen. Vprašali smo ga tudi, naj bi po treh tednih «pozivanja» vendar le objavil datum izleta, ’ Končno pa postaja sramežljivi titovski molk docela razumljiv. Nabrežincem ni treba več rajžati v Komen, da bi se prepričali o «socialističnih uspehih». Domačin, ki je bil že do grla sit teh «dobrot» in se je naveličal počasnega umiranja v «raju» je prišel sam v Nabrežino ter povedal marsikaj zanimivega, tako da je bilo vsako nadaljnje «prepričevanje» popolnoma odveč. Nerodno pa je bilo za titovce, da je bila ta živa priča sam svak titovskega svetovalca Fuksa. Ce ti tak človek pove, da se je vrnil, ker ni hotel še nadalje umirati od lakote, je menda že dovolj — in te misli so bili brez dvoma Nabrežinci. DRUGAM NAJ POGLEDAJO — Titovskim prepisavčkom, ki dremljejo in kimajo v uredništvu «Primorskega» je Sel pustni ples, ki ga je priredil krožek «Rinaldi» v IV. nadstropju Ljudskega doma v ul. Montecchi prav do žolča. Veselo razpoloženje, godba in petje delavcev in njihovih družin, ki so si po vsej praviči privoščili nekaj ur razvedrila, je verjetno prebudila iz uredniške dremavice ves štab «primorskar-jev», ki so iz same jeze zaradi izgubljenega spanca načečkali vrsto zlobnih in provokatorskih laži o poteku prireditve ter o nekih aozaevnin «razgovorih» na Akvedotu. Pisunom, ki jim je krožek «Rinaldi» trn v peti, pa svetujemo, naj bi raje pisali, kako so se na pustni torek zabavali n. pr. v vili v ul. Ginnastica ali pa v ul. Ruggero Manna in še marsikje drugje, kjer gotovo niso prebirali rožnega venca in tudi ne pili vode. Kot vzgled naj vzamejo liparje, ki so v tem pogledu bolj odkriti 'in prav nič ne skrivajo svojih... globokih dekoltejev in zamotanih figur modernih plesov. INTERVENCIJE NAŠIH SVETOVALCEV V OBČINSKEM SVETU Občina se mora zavzeti za problem avtobusnih zvez Intervencija tov. Malalana glede poviškov "La Carsica,, - Tov. Bidovec je tolmačil potrebe PD "Škamperle,, - Tov. Weissova predlaga gradnjo občinskega kopališča v Rojanu - Demagogija večine glede ukrepov VUJE V petek prejšnjega tedna je tržaški občinski svet nadaljeval svoje zasedanje. Razen de-magoškega protesta svetovalcev' Gallopina in Morellija proti valutnim ukrepom VUJE v coni B, se je občinski svet ba-vil skoro izključno s tekočimi občinskimi problemi. Prvi je interveniral tov. Bidovec, ki je obrazložil svetu sedanji položaj P. D. «Škamperle» ter tolmačil ogorčenje svetoivanskega prebivalstva. Vprašal je župana, naj bi občina dala na razpolago za tri tečaje, krojni, dramski in opisne geometrije za vajence v večernih urah učilnice v šoli «Fabio Filzi». S tem bi društvo lahko nadaljevalo svoje izobraževalno delovanje, ki je zaradi izgona iz Ljudskega doma sedaj prekinjeno. Tov. Bidovec je obenem vprašal, da bi dala občina v najem društvu barako, ki se nahaja v tem okraju. S teatralnim nastopom sta | hotela nato demokristjan Gal- lopin in misin Morelli napraviti globok vtis na javnost in to, ko sta z navideznim ogorčenjem protestirala proti ukrepom VUJE glede valute v coni B. Morelli je celo zahteval energični nastop italijanske vlade v zaščito italijanske valute. Jasno je, da je bilo svetovalcema mnogo ležeče predvsem, da si napravita v svojem krogu reklamo, ker se po drugi strani še predobro zavedata prijateljskega razpoloženja med beograjsko in rimsko vlado in obojestranskih poskusov, da bi izvedli barantanje z našim Ozemljem. Tov. iRadich je zahteval pojasnila o poteku preiskave glede vzrokov zastrupitev v tobačni tovarni. Tretja preiskovalna komisija, ki jo je ime-novaja VU ni dala namreč še do danes nobene uradne izjave. Urgiral je obenem razpravo o problemu najemnin. Tov. Ghetz pa je zastavil tri vprašanja glede izboljšanja tramvajskega prometa na progah št. 8 in 10 ter glede gradnje novega mosta na Pončani. Tov. Weis'sova je predlagala, naj bi občina poskrbela, da se v ul. Sara Davis postavi občinsko kopališče. Sledila je intervencija tov. Malalana, ki je tolmačil občinskemu svetu ogorčenje podeželskega prebivalstva zaradi novih poviškov cen na avtobusni progi podjetja «La Carsica». Naš svetovalec je obenem predlagal, naj bi občina natančno preučila možnost, da prevzame progo v lastno režijo. Odbornik Cumbat pa je poročal o novi službeni razporeditvi občinskih nameščencev. Conski upravni -odbor je namreč uvedel nekatere popravke in spremembe. In prav v zvezi -s temi se je vnela v občinskem svetu diskusija, iz katere so izšli protipredlogi, ki jih je svet soglasno odobril. Tov. Žbogar je podal glasovalno izjavo, v kateri je utemeljil razloge nekaterih upravičenih pomislekov naše skupine, posebno še, ker je večina odbila njegov predlog za nekatere spremembe, ki bi bile samo v korist občinskim nameščencem. O poteku včerajšnje občinske seje bomo poročali v prihodnji številki. Vojne pokojnine Dne 31. avgusta 1952 zapade zadnji rok za predložitev prošnje za priznanje vojne pokojnine. Vsi tisti, ki smatrajo, da imajo pravico do pokojnine (Invalidi, vdove, civilni poškodovanci zaradi vojnih dogodkov itd.), naj se takoj obrnejo na Urad za skrbstvo pri Zvezi enotnih sindikatov v ul. Zonta št. 2, I. JNeobhodno potrebno je, da so zainteresirani obveščeni že sedaj, tako da si lahko pravočasno preskrbijo vse listine, ki jih je treba priložiti k prošnji. SPORED KONFERENC Proslava padlih v N.O.B. V ponedeljek, 3. t. m. ob 20. uri bo v krožku «Čermelj» pri Sv. Alojzu proslava vseh tovarišev iz okraja, ki so padli v narodno osvobodilni borbi. Sestanek zaradi poviškov «La Carsica» V ponedeljek, 3. t .m. ob 20. uri bo v društveni gostilni na Kontovelu množični sestanek za prebivalce vasi Kontovela in Proseka. Naša občinska svetovalca tov. Malalan in Radich bosta obravnavala pereči problem povišanja cen na avtobusih podjetja «La Carsica». Prenos debate Vidali . Lonza bo v četrtek 6. t. m. ob 20. uri v LjudsKem domu v Bar-kovljah (Rumena hiša) na Pro-seški cesti. NOVA TAKTIKA TITOVCEV ZA SEDANJE VOLITVE V CONI B Pretepači so se prelevili v politične funkcionarje - Tudi zvočniki imajo svo;o «vlogo» - Vrstijo se množične aretacije - Kdo odloča o odpustih z dtia Partijski plenum sekcije Magdalena Sekcijski komite KP STO za sektor Magdaleno obvešča vse svoje člane, da bo v 'torek, 4. t. m. db 20. uri v Ljudskem domu partijski plenum, kateremu so dolžni prisostvovati vsi tovariši. Udeležite se ga polnoštevilno! ZASEBNIKI SI KOPIČIJO LEPE DOBIČKE "La Carsica,, je v 6 mesecih že dvakrat povišala cene vožnjam V zadnji številki «Dela» smo poročali o novem povišanju cen na avtobusnih progah, ki jih vzdržuje po Krasu podjetje «La Carsica». Tolmačili smo obenem upravičeno o-gorčenje vseh prizadetih potni, kov, ki so v pretežni večini delavci, kmetje in deloma tudi dijaki. Razburjenost prizadetih je tudi docela razumljiva, ker gre v danem primeru že za drugi povišek in to v razmeroma kratki dobi šestih mesecev. Prebivalci vasi Konto-vel, Prosek, Sv. Križ, Nabrežina, Sempolaj, Cerovlje, Gabrovec, Zgonik, Salež, Sama-torca, Mali Repen, Opčine in Repentabor morajo plačevati sedaj nad 10 odstotkov višjo ceno. Listek, ki je stal prej 60 lir, stane z novim poviškom 70 lir. Tedenskim abonentom je povišalo podjetje ceno od 416 na 480 lir. Krivica pa se godi tudi dijakom, ki morajo plačevati za tedensko vozno 1 11* bodo ceni Obvestilo kmetovalcem 1. VALILNA JAJCA: Tudi v tekočem letu se razdeljevala po polovični valilna jajica prvovrstnih pasem (predvsem bela livornška in pa Rhod Islanid). Naročila se morajo nanašati za vsako posamezno kmetijo na najmanj 12 jaj-c ali mnogokratnik dvanajstih za vsako posamezno pasmo, Naročila bo sprejemalo Področno kmetijsko nadzorništvo — ulica Ghega 6, dokler ne bo v ta namen določena vsota izčrpana. Ob naročitvi je treba plačati na račun 50 lir za vsako jajce. 2. MOČNA KRMILA ZA KRAVE MOLZNICE: Tudi to spomlad bo Kmetijsko nadzorništvo razdelilo v propagandne namene precejšnjo količino močnih krmil po znižani ceni in sicer za krave molznice. Vsak kmetovalec bo prejel po 60 kg ali 120 kg in to v razmerju molzne živine, ki jo poseduje. Zadevno nakazilo lahko dvignejo zainteresirane!, s prvim marcem pri Področnem kmetijskem nadzorništvu. 3. SEMENSKI KROMPIR Nadalje se še obvešča kmetovalce, da namerava Področno kmetijsko nadzorništvo razdeliti meseca marca določeno količino semenskega krompirja izbranih vrst po znižani ceni (50%). Naročila je treba oddati pri Kmetijskem nadzorništvu do vključno 10. marca, t. 1. V sredo in četrtek je stavkalo v Trstu vse osebje paroplovne družbe «Adriatica», ki je dalo s to stavko ostrejši izraz splošni borbi vseh nameščencev ostalih paroplovnih družb za dosego svojih upravičenih zahtev. V četrtek pa je stavkalo 36 ur vse o-sebje Lloda v Genovi. *** Ravnateljstvo tovarne testenin namerava odpustiti nekaj delavcev, dočim je ravnateljstvo tržaške konopljarne že najavilo odpust 8 delavcev in 39 delavk. Proti tem nečloveškim ukrepom so nastopili ES v zaščito prizadetih. *** Prejšnjo soboto bi se moral vršiti na Uradu za delo sestanek za obravnavanje položaja v tovarni Flent. Sestanek pa je Bil 'odpovedanj- ker je ravnatelj-stvo tovarne še isti dan izplačalo delavkam pripadajoče vsote. Da je prišlo končno do rešitve spornega vprašanja, gre nedvomno zasluga vztrajnemu prizadevanju ES*pr i-Ùra3ù~zadelo""kakor tudi enotnosti in borbenosti vseh de- lavk v tovarni. * * * Na Istrski cesti se je ponesrečil v četrtek prejšnjega tedna 39-Ietni Valentin Žerjal, stanujoč v Dolini 14. Zaradi slabe ceste je zgubil ravnotežje in trčil s kolesom v drog električne napeljave. Pri padcu se je ranil po obrazu. Z avtoambulanto RK je bil prepeljan v bolnico ter sprejet na I. kirurški oddelek. *** V soboto prejšnjega tedna je objavila «Unità» senzacional- no vest o veliki tatvini 300 milijonov v neki tržaški banki. Naslednji dan so skušali nekateri listi to vest demantirati. Policija pa ni izdala še nobenega uradnega poročila. Dejstvo pa je, da tiskovni urad policije tudi ni ničesar demantiral. *** V petek 22. t. m. zjutraj se je ponesrečil z «Lambretto» tov. Giuseppe Dolesi, razproda-jalec časopisov. Ko je vozil po ul. Flavia proti Zavijam je trčil v vojaški džip, ki mu je prekrižal pot. Z avtom RK so ga prepeljali v glavno bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima zlomljeno desno ramo. *** V nedeljo sta se pripetili dve težki nesreči z «Lambretta-mi». Okrog poldneva se je ponesrečil na Miramarski cesti 39-letni Santo Tommasinl, ki se je hotel izogniti nekemu psu. Njegov sin Mauro, ki je sedel na zadnjem sedežu je ostal skoro nepoškodovan, dočim so morali o-četa prepeljati v 'bolnico. Zdrav-vniki so ugotovili, da mu je pri padcu počila lobanja. Druga dva ponesrečenca sta 21-letni Sergio Veglioni in 20-letni Pietro Bussi, ki sta se vračala s plesa v Miljah. Veglioni, ki je vozil «Lambretto» pa je nenadoma zgubil kontrolo nad krmilom. Pri padcu je slednji odnesel težke poškodbe na glavi, dočim j.e bil njegov sopotnik le z avtom RK v tržaško bolnico, najmanj mesec dni. *** Okrajno sodišče je opro-kjer se bo moral prvi zdraviti stilo v prizivu tov. Nerea Marti-nellija, ki je bil prvotno obsojen na 20 dni zapora pogojno, pod obtožbo, da je imel v javnem lokalu sestanek, ne da bi si preskrbel policijsko dovoljenje. V prizivu je dokazal, da se je sestanek vršil v sobi, ki je bila na razpolago samo za delavce «Aquile» in da je bila zaradi tega policijska ovadba docela neutemeljena. Tov. Martinellija je branil odv. Uiglessich. *** Z majhnim čolnom' je te dni pribežalo iz Pirana 5 mladih dijakov, ki jih je v bližini Benetk rešila posadka neke ameriške vojne ladje. Prepeljali so jih nato v Trst, kjer so bili izročeni ci- vilni policiji za ureditev predpisanih formalnosti. Enega izmed beguncev pa so morali prepeljati v bolnico. Od 3. do 8. t. m. in sicer vsak dan od 7. do 18. ure bodo strelske vaje na streliščih v Bazovici, na dveh openskih streliščih, v Velikem Repnu, Malen Repnu ter na pomorskem strelišču v Seslja-nu. *** V dneh od 21. do 27. t. m. se je v Trstu rodilo 51 otrok, umrlo je 87 oseb, porok je bilo 42. karto isto ceno kot delavci, do. čim nudijo druga avtobusna podjetja primerna znižanja. Dejstvo je, da 'predstavlja novi povišek, ki si ga je lastnik podjetja Božič kar čez noč umislil in tudi izvedel, za revne delavske družine precejšnje finančno ‘breme, posebno, če vzameno v obzir naraščajočo draginjo in borne plače delavcev. Smatramo, da bi morale opaziti to tudi oblasti, ki so dale lastniku podjetja koncesijo. S svojimi 8 avtobusi, ki vzdržujejo promet z navedenimi vasmi, si je «La Carsica» gotovo nagromadiia lepe dobičke. Saj ima že skoro popoln monopol, -kar se tiče avtobusnih zvez na Krasu. Prav zaradi tega se ljudstvo sprašuje, čemu ne bi občina prevzela v svojo režijo avtobusnega prometa. Ce nosi lepe dobičke zasebniku, bi bilo rentabilno tudi za občino in potniki bi imeli od tega večje koristi, ker bi bile cene nižje. Pred tržaško občino se postavlja torej problem prevzema avtobusne proge, kot ga je nakazal v Občinskem svetu naš svetovalec tov. Malalan. Le na ta način bodo lahko zaščite, ne koristi tisočev potnikov, ki s dnevno vozijo po tej avtobusni progi. Poziv SHPZ za |M>moe Sloveniji Slovensko-hrvatska prosvetna zveza poziva vsa svoja pro^ svetna društva, vse odbore in vsakega posameznega člana, naj čim preje po svojih močeh priskočijo na pomoč po snežnih zametih prizadetemu prebivalstvu v severni Sloveniji. Prebivalstvo Trsta in Tržaškega ozemlja se je še vselej odlikovalo po velikem razumevanju za nesreče na kateri koli strani zemeljske oble. Prav izredno je občutilo nesrečo poplav, ki je zadela italijansko ljudstvo v Padski nižini. Naravnost ganljivi so bili prizori, ko so nasi, tudi najrevnejši ljudje, Slovenci, Hrvati in Italijani prinašali, kar so mogli, da bi lajšali gorje. Vnovič je zadela velika elementarna nesreča naše sosedno prebivalstvo. To pot so žrtev naši bratje Slovenci na Tolminskem in Gorenjskem, ki so jih v preteklih dneh hudo prizadeli snežni zameti in plazovi. Tovariši in tovarišice, zapo-čela se je že akcija za pomoč tem našim slovenskim bratom. Pomagajmo jim po svojih močeh tudi mi! Potreba je velika zato poziva SHPZ vse svoje članstvo, naj priskoči na pomoč. Naj ne bo našega društva in ne našega člana, ki ne bi po svojih močeh prispeval. Predvsem pomnite, kdor hitro da, dvakrat da! Prispevke izročajte na že določenih naših zbiralnih mestih, kjer teh še ni, jih ustanovite! Za Trst - center je zbi ralisče na uradu Demokratične solidarnosti, trg Ponterosso 6, 11. nadstr. SLOVENSKO-HRVATSKA PROSVETNA ZVEZA V coni B so v teku volitve v takozvano S/IAU, ki se vršijo v vse drugačnem ozračju, kot so se vršila v letu 1950 katerih se gotovo še vsi spominjajo. Takrat so z nečuvenim policijskim terorjem skušali prisiliti ljudstvo, da izrazi voljo, ki je ni čutilo. Stotinam družin so tedaj razdejali domove, stotine oseb so pretepli, nekatere so celo zblaznele, druge pa umrle. Pijane tolpe oboroženih titovskih aktivistov so razsajale po vsej coni in s silo vlekle ljudi na volišče, le da bi dokazali, da «ljudstvo želi živeti v socialistični Jugoslaviji». V sedanjih volitvah so pa titovski krvniki uporabili vse drugačno taktiko. Danes so se nekdanji pretepači prelevili v funkcionarje ih titovske hierar-he, ki tako dolgo zahajajo v hiše ljudi, ki se ne želijo vmešavati, dokler jih ne najdejo in jih prisilijo 'da sprejemejo izkaznico SiIAU in gredo na volitve. Vsepovsod so postavljeni zvočniki, ki «razkrinkujejo» kominformiste in sovražnike «ljudske oblasti». Agenti UBDe pa imajo polne roke dela in izvajajo brezštevilne aretacije. Tako so v Piranu aretirali voj. nega invalida Davanza, učitelja Benedettija ter Petenera, Ruziera, Mozija in Lugnanija; v Pobegih so zaprli Tedesca Aida, sina Tedesca Ferdinanda, ki so ga za njegovo zvestobo načelom proletarskega internacionalama titovci obsodili na 7 let ječe; dalje Tedesca Albina, znanega antifašista, ter Bembiča. Vsi trije so bivši partizanski borci. Aretirali so tudi gasilca in bivšega partizana Tonija, svaka titovskega priganjača Gorjana, predsednika bujskega okraja, pri katerem so našli Stalinovo sliko. V Umagu so zaprli nekega So-lieri in Galluzzi Alda; v Izoli Brunetta D’Bste, sina tovariša Bruna D’Este, odvetnika Degnassi Amatore, Ondine Gio-vannija ter Degrassi Marija. V Kopru so bili izročeni sodišču Zucca, Snajer, Cepič, Urlini, Martinčič, Mondo Gi-raldi, Campi ter številni drugi v raznih vaseh in mestih. Udbovci neprestano vršijo preiskave po domovih mirnih državljanov ter jih vodijo na brezkončna zasliševanja. Kot aktivisti in člani delavskih svetov v tovarnah vršijo udbovski agenti razne provokacije ter povzročajo nemire in upore delavstva, le da bi mogli opravičiti razne represalije in drastične ukrepe, kot se je 'to zgodilo nedavno v tovarni Ampelea po zaslugi provokatorja Itala Dellore. Ti titovski hierarhi, kot je Gino Gtibbo, odločajo o množičnih odpustih delavcev in o njihovem pošiljanju v notrajnost Jugoslavije, v rudnike in gozdove. V zvezi s tem je tudi zadnji ukrep VUJA o obvezni zamenjavi lire za vse one, ki prejemajo plačo v lirah. Slednji morajo položiti lire v Istrski banki in prejemajo za 100 lir 48 dinarjev, kar bo privedlo do tega, da se bo na stotine domačinov, Slovencev, Hrvatov in Italijanov, izselilo iz cone. Te bodo nadomestili z bolj zaželenimi osebami, ki bodo pripomogle, da bo še enkrat dokazana «volja, živeti v socialistični Jugoslaviji»; kajti v coni B jamčijo «demokratične svoboščine» Rankovičevi a-genti, kot so Gino Gobbo, Petek, Abram, Perovšek in razni drugi. Tov. Blazina se je ponesrečil V sredo se je na Bazovski cesti ponesrečil z motorjem naš tovariš Angel Blažina, znani m priljubljen: v uitelj, član IK KP STO. Zaradi goste megle ni pravočasno opazil o-strega ovinka in tako ie prišlo v hipu do nesreče. Prepeljali so g,a v glavno bolnico z avtoambulanto Rdečega križa. Zdravniki so ugotovili, da ima zlomljeno piščal leve noge. Naslednje jutro ga je obiskal član CK naše Partije ter nato še drugi tovariši in člani IK. Ponesrečenemu tovarišu želimo, tudi v imenu vseh demokratičnih Slovencev in Italijanov, da bi kmalu okreval ter čil in zdrav zopet stopil na svoje mesto borbe. Za teden dni Sobota 1. marec - Albin Nedelja 2 - Semplicij Ponedeljek 3 - Benjamin Torek 4 - Kazimir Sreda 5 - Evzebij Četrtek 6 - Perpetua Petek 7 - Tomaž. ZGODOVINSKI DNEVI L 1. 3. 1809. je bil rojen FrideHRv, Chopin, genialni poljski sKi—_ datelj in pianist. 4. 3. 1844. se je rodil pisatelj sip Jurčič. 4. 3. 1879. se je rodil pesnik sip Murn. 4.3. 1862. je umrl ruski pisati I Gogolj. 5. 3. 1890. se je rodil V. M. Molj tov, neustrašen borec za pt vice malih narodov. 6. 3. 1836. e je rodisi pisatelj literarni kritik Josip Striti .1 odni inje ree ;K—_ \ ati I to/ ČESTITKE — Tovarišema Er-miniji in Brunu Pacor se je te dni rodila hčerka. Srečnima zakoncema iskreno čestita Zveza demokratičnih žena. Pridružuje se čestitkam uredništvo «Dela». Pr TRST II. ^ Val. dol. 306,1 ure PETEK: 13. Glasba po želj:J ih 19. Angleščina po radiu — keg iekcija - 20.30 Tržaški kultur člo razgledi - 22.30 Parada lahkih ?a-it kestrov. , ., SOBOTA: 13. Šramel kvintet,t i pevski duet - 13.30 Kulturni obz ’ f nik - 19. Pogovor z ženo - '6 Baletna glasba’-' 22.45"pies :h konec tedna. m • NEDELJA: 9. Kmetijska odr Pomembna zmaga ES v čislilnici «Àquila» «Madame Butterfdy», 2. dei. -TOREK: 13. Glasba po želja I A n rr 1 q č A 1 n u : . . . r\ 11 Na volitvah za tovarniški odbor so prejeli ES 16Ó9 glasov delavcev in 82 glasov uradnikov - Pet zastopnikov ES proti dvema DZ Na volitvah za novi tovarniški odbor v čistilnici «Aquile.» so iizvoljevali Enotni sindikati .pomembno zmago, ki je tembolj važna, če upoštevamo današnji sindikalni in politični položaj v naši coni. Ta zmaga prihaja prav v trenutku poostrene kampanje proti delavskemu razredu in njegovi razredni organizaciji, ki se edina bori za gospodarske in socialne zahteve vsega delovnega ljudstva. Za predstavnike BS v novem tovarniškem odboru je glasovalo 109 delavcev in 82 uradnikov, dočim .so prejeli ES lansko leto 46 glasov uradnikov. V novem odboru bodo imeli ES 4 zastopnike za delavce in 1 za uradnike; dva zastopnika ima Delavska zbornica. Omembe vredno je tudi, da niso imeli ES do sedaj nobenega zastopnika za uradnike. PRIPRAVIMO SE NA OBČNI ZBOR KMETIJSKE ZADRUGE Razširiti in utrditi je treba delokrog naše zadružne ustanove Ce velja za nekega ljudski rek «živi v upanju», velja to prav gotovo za našega malega kmeta. Le redko je leto, ki ga oblagodari z vsemi naravnimi dobrotami, da ni nepotrebne burje in suše itd. Kljub vsemu pa vztraja naš marljivi in žilavi kmet na tej siromašni zemlji že stoletja. Vzemimo kot primer lansko leto. Razen nekoliko sena in vina, je bil naš ubogi kmet ob ves ostali pridelek. Letošnja zima sicer ni huda, vendar pa je prinesla našemu kmetu več škode kot dobička. Prav v dneh, ko se bližamo pomladi stalno dežuje in zaradi tega so vsa dela na polju v zastoju. K vsem tem vremenskim ne-prilikam moramo prišteti še tiste, ki jih povzročajo na vsakem koraku tisti, ki težkega položaja našega kmeta ne razumejo oziroma nočejo razumeti. Ovirajo ga na vse načine. Vojaška uprava je n. pr. prva leta potrosila precej denarja za neko dozdevno bonifikacijo in pogozdovanje. Ta de- KA.1 SE LAHKO PHIPETI IZLETNIKOM V CONI B Ni dovolj da so bili pretepeni še v zaporu so morali sedeti Dogodek, ki se je pripetil v nedeljo 10. t. m. v coni B trem mladeničem iz Domja, o katerem smo zvedeli 'V tednu, nam najboljše dokazuje kakšno ozračje «demokracije» in «svobode» vlada v coni, ki je bila izročena v zaupno upravo titoifašističnim trinogom. Navedeno nedeljo so šli trije mladeniči iz Domja z moto-scooterjem in motorjem na izlet v Kaper. Od tu :so nadaljevali pot do vasice Šmarje, kjer so :se ustavili v ljudskem domu ter začeli ob kozarcu vina prepevati tržaške pesmi. Do tu je šlo vse v redu. Toda čim je trojica izletnikov stopila iz ljudskega doma ter sedla na vozili, da se vrne v Trst, se ji je nenadoma približal 38-letni neznanec. Kot stekel pes se je zakadil proti enemu izmed treh, ki je spravil motor že v pogon ter ga začel neusmiljeno lažje ranjen. Oba so prepeljali pretepati. Razumljivo je, da sta začela ostala dva izletnika protestirati proti temu škva-drističnemu nastopu, kar pa je titofašističnega provokatorja še bolj razsrdilo. Mesto, da bi dal zahtevana pojasnila je napadenega udari tako močno, da se je revež zgrudil na tla. To pa ni bilo še dovolj podivjanemu provokatorju, ki se je začel znašati tudi nad ostalima dvema. Cim je skupina vaščanov, ki se je nahajala pred ljudskim domom, opazila divjaški napad na nič hudega sluteče izletnike, :se je takoj razpršila. Da se izgone j o neprijetnim sitnostim, so se ljudje rajši umaknili. Udbovski pretepač je odpeljal nato vse tri na postajo milice v vasi, kjer jih je obtožil, da so razgrajali in pretepali ljudi po vasi. To je zadostovalo, da so jih pridržali čez noč ter jih naslednjega dne odpeljali v koprske zapore, kjer so jih večkrat zaslišali. Kljub temu. da so napadeni mladeniči odnesli poškodbe in da je bila provokacija očividna, so morali odsedeti v titovskem zaporu več dni. Eden je ostal v zaporu 3 dni, drugi 5 in tretji 8 dni. Pred izpustitvijo so morali podpisati zapisnik, ki so ga titofašisti seveda sestavili, kot so pač sami ho teli. Aretiranim so namreč zagrozili, da morajo zapisnik podpisati, ker jih drugače ne bodo izpustili. Opisani dogodek menda ne potrebuje nikakega nadaljnjega komentarja. Kar se je pripetilo trem izletnikom iz Domja je le medla slika škva-drističniih in provokatorskih metod titovske drhali, ki se hoče verjetno še posčbno izkazati ‘v svoji «volilni' kampanji». la pa niso bila izvršena v cilju, da bi se pomagalo razvoju kmetijstva, marveč, da bi se olajšala brezposelnost. Vsekakor hvalevredna pobuda, če bi dosegla kak uspeh. Na žalost pa vidimo, da je število brezposelnih vedno večje. Delalo se je nenačrtno in zato je vse skupaj klavrno propadlo. Danes je položaj našega kmeta mnogo slabši. Prisilna razlaščanja zemljišč, najboljših senožeti, vinogradov in vrtov ne poznajo že več meja. Tudi polja našega malega kmeta so popolnoma nezavarovana in vsak lahko odnese, kar le more. To pa zato, ker ni poljskih čuvajev, kljub temu, da so to zahtevo postavili občinski sveti in da so jih oblasti obl ju. bile delegaciji Zveze malih posestnikov. Brez vsakega obzira se vršijo po poljih, njivah in travnikih stalno vojaški manevri. Tanki in druga vojaška vozila razrivajo polja in travnike ter teptajo pridelek. To so problemi, ki se dnevno postavljajo pred našega kmeta. S tem pa še ni konec gorja in težav. Pojavljajo se še druga vprašanja, ki jih je obravnavala na sejah bodisi Zveza malih posestnikov kot odbor naše Kmetijske zadruge. Med najvažnejše spadata brez dvomi znani «Consorzio agrario», to je peščica veleposestnikov, ki je v pravem pomenu monopolizirala prodajo vseh kme. tijskih potrebščin in vodi v tem pogledu naravnost nesramne špekulacije. Po drugi strani pa imamo titovske zajedalce, ki skušajo s svojo «kmečko zvezo», ustanovljeno za svojo strankarsko šovinistično politiko, še bolj slabiti našega kmeta in razdvajati kmečke vrste. Bliža se občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge. Na tem občnem zboru bomo obravnavali vse nakazane probleme. Prišel bo na dnevni red tudi najvažnejši problem, to je tesnejše organizirane povezave in sodelovanja vseh naših kmetov pri tej nadvse koristni ustanovi. Postavil se bo problem krepitve in razširitve delokroga zadruge. V vidiku napredka in obstoja malega posestnika in njegove zadružne ustanove naj se vsi, ki jim je res pri srcu nadaljnji obstoj in razvoj te ustanove, že danes pripravijo na občni zbor, da bomo šli iz tega važnega letnega zasedanja še bolj ojačeni in enotni v naši vsakdanji trdi borbi. RIKO MALALAN 1DIK111EIIOIIE (Nadaljevanje s L strani) štujemo pa tudi ljudi, kot je Achile Grandi, eden izmed ustanoviteljev italijanske Delavske zbornice, prippdnik krščanske struje, ki je dejal: «Delovni ljudje so siromaki, trpini, mučeniki te družbe in zato so najbližji Kristusu. Ne smemo deliti delavstva, ker bi to pomenilo izdajstvo». Zato želimo, da se iz te diskusije, v duhu bratstva in medsebojnega spoštovanja rodi edin-stvo, ki si ga želi vsak delovni človek in ki v sedanjem polo žaju daje največje možnosti u-speha v neizogibnih borbah, ki jih delovno ljudstvo mora voditi za mir in izboljšanje življenjske ravni. Pridobljeni glasovi med delavci in uradniki nam nazorno dokazujejo, da so si ES pridobili vpliv in spoštovanje ne samo v delavskih, marveč tudi v vrstah uradnikov. S tem so propadli vsi poskusi ravnateljstva tovarne, ki je skušalo na vse načine onemogočiti uveljavitev pravih delavskih predstavnikov. ' Važna zmaga resničnih delavskih zastopnikov, ki se borijo v sklopu EIS za delavske pra-priznanje premočrtni sindikalni vice, pa je obenem neoporečno politiki, ki jo pod težkimi objektivnimi pogoji neustrašno vodijo Enotni sindikati. To je istočasno korak naprej za dosego tiste sindikalne enotnosti, ki je potrebna za dosego novih in še večjih uspehov v bodočih nelahkih sindikalnih borbah. fiusi Letošnji pustni torek je bil dokaj živahen, bodisi v mestu kakor tudi na podeželju. Pust je pač ena izmed najbolj ukorenje-nih tradicij,ki jo je ljudstvo še vedno ohranilo kljub vsem ži-vljenskim viharjem. To se je izkazalo tudi letos, ko so se gruče radovednežev zgrnile po glavnih mestnih ulicah ter opazovale mimoidoče, več ali manj posrečene pustne maske. Živahno razpoloženje je vladalo tudi v vseh mestnih in podeželskih ljudskih krožkih, kjer sta delavec in kmet skupno z družino, ob zvokih poskočne godbe, petju vesele pesmi in kozarcu vina skušala vsaj deloma in za nekaj ur pozabiti na dnevne križe in težave. Tudi naše podeželje je bilo ta dan zelo razigrano. Plesali so v Mačkovljah, kjer je za to priliko prvič nastopila novo ustanovljena vaška godba, nadalje v Dolini in Ricmanjih. Boljunčane pa sta razvedrila vaški orkester in nova godba na pihala, pri kateri se odlikujejo mlade moči. Zaostajale niso seveda niti vasi drugih občin. Povsod obilo zabave, smeha petja in plesa in to brez vsake razuzdanosti in pretiranega popivanja. Naslednji dan je prinesel v mesto in na deželo še zadnje ure preostankov pustnega razpoloženja, ko so se gruče ljudi zgrinjale okrog raznih «pogrebnih obredov». Z dežja pod kap To so zasilne hišice za brezdomce, ki so bile zgrajene pri S. Ani po «milosti» demokristjanske občinske uprave. Nesrečne družine se morajo pod silo stanovanjskih razmer zadovoljiti s tesnimi in vlažnimi prostori, kjer primanjkuje zraka in svetlobe. Ce dežuje, pa pušča voda iz vseh strani. O kaki cesti ni seveda ne duha ne sluha. Razumljivo je, da se v takih nečloveških pogojih naglo širijo razne bolezni. Tako hočejo demokristjani reševati stanovanjsko krizo! = “ ~'v'-oa - gji. rxuji^cvnusi Wi umetnost - 22. Puccini «M ad alk o Butterfly», l. dej. k PONEDELJEK: 13.30 Kultthan obzornik - 18.15 Sain Saens: Kbrat