gpedlilone In abbonamento postale — Poštnina pit£S&tUS gotovini Leto X., št. 42 (»jutro« št asi a) LJubljana, ponedeljek 2. novembra 1942-XX1 Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon St- 31-22, 3i-2i 31-24 Inseratm oddelek: LJubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-2b Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije ln inozemstva Ima Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano PONEDELJSKA IZDAJA Cena cent. 80 Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. Telefo« St. 31-22, 31-23. 31-24, 31-25, 31-2« Ponedeljska izdaja »Jutra« Iznaja vsak ponedeljek zjutraj — Naroča se posebej in velja mesečno L. 3.— Za Inozemstvo L 3.80 Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifu CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A-, Milano Izjalovljeni angleški napadi v Egiptu Uspešni protinapadi osovinskih sil — 2009 angleških ujetnikov — Devet angleških letal sestreljenih Tobruk. ki je navzlic temu, da je daleč za fronto pri E1 Alameinu, vendarle v sprednjem bojnem položaju po zaslugi svoje obrambe proti sovražnim letalskim napadom, je hotel enako kakor drugi kraji Cirenaike in Tripolitanije proslaviti 201et-raico fašizma. Dne 28. oktobra so poveljujoči general, častniki in vojaki posadke prisostvovali zadušnki za padle vojake. Zvezni tajnik iz Derne je poveličeval zgodovinski dan. Manifestaciji je prisostvovalo tudi pristaniško delavstvo. Ducejeva zahvala za japonske čestitke Rim, 31. okt. s. Duce je sprejel admirala Abeja, japodskega mornariškega zastopnika v vojni komisiji trojnega pakta v Rimu, generala šimizuja, vojnega in letalskega atašeja pri japonskem veleposlaništvu, in poveljnika Mitunobuja, mornariškega atašeja istega poslaništva, in se jim je zahvalil za pozdrav, ki so ga prinesli fašistični Italiji ob 201etnici revolucije črnih srajc. Izrazil jirn je zadovoljstvo vlade in italijanskega naroda za zadnje zmage japonskih oboroženih sil. Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 1. novembra naslednje 889. vojno poročilo: Siloviti boji so se zopet razvneli na severnem področju egiptskega bojišča, kjer je sovražnik razvil nove napade z veliko podporo oklopnih oddelkov. Britanska akcija je bila hitro zadržana in z energičnim protinapadom postopno zlomljena. Uničena so bila številna oklopna vozila in zajetih okoli 200 ujetnikov, katerih skupno Število je v sedanji bitki naraslo že na 2000. Oddelki italijanskih in nemških bombnikov strmoglavcev in napadalnih letal so prizadeli sovražniku pomembne izgube z neprestanimi napadi na zbirališča njegovih čet in prometnih sredstev ter s ponovnimi akci-jarrd {»roti središčem sovražnega zaledja. V letalskih dvobojih so nemški lovci sestrelili 7 letal in prisilili nadaljnje letalo, čigar posadka je bila ujeta, k pristanku na naših postojankah; drugo letalo, ki je bilo zadeto od protiletalskega topništva, je treščilo na tla v plamenih. Proslava 20. oktobra v Tobruku Operacijsko področje, 1. nov. s. Posebni dopisnik agencije Štefani v severni Afriki porofia: Omajana ameriška moč na Pacifiku Tudi dnevi Avstralije so šteti Ranghaj, 1. nov. d. O vojaškem položaja na Tihem oceanu je zastopnik japonskega poslaništva Hirota v soboto v razgovoru s predstavniki tiska izjavil, da je po najnovejših japonskih zmagah stopila vojna na Pacifiku v novo fazo. Uradni japonski zastopnik je pripomnil, da bodo Angleži m Američani izgubili vse svoje kolonije na Pacifiku, s katerimi vzdržujejo zveze edinole po morski poti. Pripomnil je, da je Japoncem dobro znano, da obstoja moč ameriške vojne mornarice le še na papirju, odkar je v dosedanjih bitkah na Pacifiku izgubila glavni del svojih sil. Hirota je nadalje naglasil, da posvečajo Japonci posebno pozornost prizadevanju, da ameriška sila na morju nikoli več ne bo v stanju meriti se z japonskimi pomorskimi silami, pa naj bi si Američani naložili še tolikšne napore za okrepitev svojega vojnega brodovja. Naglasil je ob koncu, da čungkinška Kitajska, kakor tudi Avstralija ne bi smeli pozabiti, da je tudi njun obstoj odvisen izključno le od pomorskih zvez, po katerih prejemajo pomoč od svojih zaveznikov. Svojo izjavo je Hirota zaključil z značilnim poudarkom: »Dnevi Avstralije so šteti.« Pesimistično razpoloženje v WashIngtonu Lizbona. 1. nov. d. O vojaškem položaju na Salomonskih otokih, ki se zadnji čas razvija zelo neugodno za Zedinjene države, je podal ameriški mornariški minister Franklin Knox na konferenci z zastopniki tiska zelo značilno izjavo, rekoč". »Nočem vam vlivati optimizma glede razvoja vojaških operacij na otokih.« K temu je še pripomnil, da prav za prav nima točne slike, kako se stvari na Salomonskih otokih prav za prav razvijajo, da pa so se po nekaterih vesteh posamezne japonske vojne ladje od otokov umaknile na svoja oporišča. Prvo kolo je s tem končano, je pripomniti Knox, in sedaj čakamo, da se prične drugo kolo. Po mnenju ameriškega mornariškega ministra so ameriške čete »gospodovalne« samo na otoku Guadal Ca-nar. Zelo značilna za razplet dogodkov na Salomonskih otokih je tudi skrajna rezer-viranost predsednika Roosevelta. Na petkovi tiskovni konferenci je Roosevelt popolnoma odklonil informacije glede bitke za to otočje, z izgovorom, da bi bile nadaljnje •informacije morda koristne nasprotniku. V vvashingtonskih vojaški krogih tudi o položaju na Novi Gvineji ni mogoče zvedeti nobenih podrobnosti. V teh krogih opravičujejo zastanek napredovanja zavezniških čet z izredno težavnim terenom ter odločnim japonskim odporom, ki ne dopušča, da bi zavezniki mogli napredovati dnevno za več kakor le nekaj metrov. Zavezniške čete navzlic ponovnim napadom še sedaj niso dosegle mesteca Alola. Japonske čete nadaljujejo svoje napade na ameriške postojanke v bližini letališča Henderson. Na otoku Guadal Ca-nar v Salomonski skupini so Japonci v petek trikrat po vrsti napadli tamkajšnje ameriške vojaške postojanke in na mero-dajnem mestu v Washingtonu priznavajo, da so japonski oddelki vdrli v tamkajšnje ameriške obrambne črte. Potopljena ameriška nosilka letal Lizbona, 1. nov. d. Iz Washingtona javljajo, da je ameriško mornariško ministrstvo objavilo izgubo nadaljnje ameriške bojne ladje v pomorsko-letalski bitki ob Salomonskem otočju. V washingtonskem poročilu je rečeno, da je bila v pomorski bitki potopljena ob otoku Santa Cruz v oddaljenosti 250 milj severno od otoka Guadal Canara neka ameriška letalska matična ladja. Imena potopljene ladje poročilo ameriškega vojnega ministrstva iz nerazumljivih razlogov ne navaja. Buenos Aires, 31. okt. s. V tukajšnjih političnih krogih so prejeli senzacijonalno vest, da so razen generala Eisenhovverja, poveljnika ameriške ekspedicije na Angleškem, pozvali tudi generala Mac Ar-thurja iz Avstralije v "VVashington, da bi poročal o položaju na Salomonskih otokih. Zdi se, da se ne bo več vrnil na poveljniško mesto in da ga bo nadomestil drug ameriški general. O tej stvari so govorili davi na konfernci v Beli hiši in Roosevelt je odklonil novinarjem o njej vsako izjavo. Japonski letalski napadi na Indijo Stockholm, 1. nov. d. Iz londonskega »Timesa« posnemajo tukajšnji listi nekaj podrobnosti o velikem japonskem letalskem napadu na obmejne pokrajine v Indiji v začetku preteklega tedna. Iz naknadnih poročil je razvidno, da je bi napad dosti večjega obsega, kakor se je prvotno zdelo in da je bila povzročena zelo velika škoda. Po informacijah »Timesa« je bil napad japonskega letalstva usmerjen na novo oskrbovalno cesto, ki vodi iz Indije v čangkajškovo Kitajsko in ki naj bi nadomestila izgubo birmanske ceste, ki je pod kontrolo japonskih vojaških sil. Japonske bombe so na tej cesti povzročile veliko razdejanje. Po »Timesovih« informacijah iz New Dslhija je bila velika škoda povzročena tudi na raznih vojaških obrambnih napravah. Nadalje so japonska letala povzročila veliko škodo tudi na ameriškem letališču v bližini kraja Hibrugalh. Američani so imeli tu hude izgube. Nemške podmornice na Indijskem oceanu Uničenih je bilo zopet 12 ladij z 82.000 tonami sovražnikovega brodovja, v zadnjem času pa skupno 4* ladij z 250.000 tonami Berlin, 1. nov. d. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo opoldne posebno poročilo, da so nemške podmornice ob robu Indijskega oceana in pred Kapskim mestom potopile 8 sovražnih trgovskih ladij s skupno 52.518 br. reg. tonami. Nadalje so potopile podmornice iz ostanka sovražnega konvoja v bližini Kanarskih otokov še 4 trgovske ladje s 30.131 br. reg. tonami. Na ta na- čin je izgubil sovražnik zopet 12 trgovskih ladij s skupno nad 82.000 tonami. Med napadi, o katerih so poročala zadnje dni tri posebna poročila nemškega vrhovnega vojnega poveljništva, je izgubil sovražnik skupno 41 ladij z več kot 250.000 br. reg. tonami. Ti uspehi so bili doseženi, čeprav so bile ponekod zelo neugodne vremenske okoliščine. Uspešni boji italijanskih čet ob Donu 0 100 200 juv 1000 km Fronta ob Donu, 31. okt. s. Posebni dopisnik agencije Štefani javlja: Brezuspešen odpor Stalingrada je vodil do uničenja velike množine bojnih sredstev in je bil poln epizod najtrše borbe z značajem besno državljanske vojne po svojih zasedah cd kamna do '-arrma, po porušenih in v strelske jarke spremenjenih hišah in po nečloveškem zasnovanju civilistov, ki so bili zapleteni v to borbo, trajajočo že mesece ln nagibajočo se sedaj proti žalostnemu koncu. Pritisk na teto mejo, za katero se upira ostanek rdeče stalingrajsko obrambe, se ni prav nič ustavil. V isti meri, kakor prodirajo zavezniške sile do kaikšne nove točke ob Volgi, se za rdeče zmanjšuje možnost oskrbe. V namenu, da bi zadržal pritisk, ki postaja čimdalje usodnejši, je Timošenko v preteklih dneh, kakor je javilo poročilo nemškega glavnega stana, pognal proti jeklenemu zidu, Ivi je odrezal zadnje branilce mesta cd dobav, s severa nove sveže divizije, M jih je oj^čil z oklopnhni brigadami, številnimi oboroženimi vozili in najmodernejšimi pripomočki. Tudi ta obupen poskus se je 21. preteklega meseca končal z uničenjem mnogih vozil in smrtjo premnogih mož. Temu poskusu so sledili v naslednjih dneh manjši napadi, ki so pa bili za sovražnika vedno katastrofalni. V zadnjih 24 urah je bil izvršen nov napad in tudi ta je bil v redu odbit s hudimi izgubami za sovražnika. Z zasedbo velike tovarne >Rdeči oktober« je b:ia Volga dosežena na širini skoraj enega kilometra. Borba, se osredotočuje sedaj okrog področja in na področju velikih kovinskih tovarn. Letalstvo in težko topništvo dopolnjujeta z razbijanjem zaledja in kontrolo nad Volgo obroč, o katerem bi lahko rekli, da je sedaj okrog Stalingrada že sklenjen. Vzdolž fronte ob Donu se je obnovila delavnost paLiol z običajnimi brezuspešnimi sovražnikovimi poskusi, da bi prekoračil Don in da bi z močno podporo ognja iz J možnarjev in topov z uspehom napadel na-j še črte. Naše topništvo je potopilo na raznih mestih in v različnem času več čolnov s četami, ki so se hotele izkrcati na zapad-nem bregu Dona. Poskusi napadaj na središča našega ognja so bili odbiti s hudimi izgubami za nasprotnika, ki je pustil v naših rekah številne ujetnike in orožje. Patrole neke nemške edinice, ki sodeluje na naši fronti, so prešle Don, razdejale sovražna oporišča, zajele ujetnike, orožje in vsakovrsten material. Naše gibljivo topništvo je presenetilo nasprotnikova gibanja in razbijalo sovražne postojanke. V zadnjih 24 urah ?o naši topovi, kakor so opazovalci točno ugotovili, uničili nekatere postojanke. Uspešni boji pri Naljčiku in v Stalingradu Berlin, 31. okt. s. Iz vojaškega vira poročajo, da je včerajšnji nemški napad pridobil novo ozemlje na področju Naljčika. Nekatere skupine Nemcev in Rumunov, ki so prešle v napad iz raznih smeri, so se mogle združiti in so tako zasedle kraj, ki ga je sovražnik trdovratno branil. Kar se tiče osvojitve Naljčika, pravijo naknadne vesti, ki so jih prejeli tukajšnji vojaški krogi, da so oklopnl oddelki in oddelki nemškega protiletalskega topništva, ki sodelujejo z rumunskimi četami, mnogo prispevali, da se je odprla pot med številnimi sovjetskimi barikadami in da je bilo uničenih mnogo nasprotnikovih odpornih gnezd. Oddelki protiletalskega topništva so zasedli tudi zgradbo GPU in neko šolo za častnike ter so med drugim uničili štiri protitankovske topove. Zadnje vesti poročajo, da so nemški napadalni oddelki na vzhodu od Tereka uničili več sovražnikovih stotnij in zajeli med drugim 450 boljševikov, med njimi 14 častnikov. Berlin, 1. nov. d. Po osvojitvi mesta Naljčika v vzhodnem delu Kavkaza se prodiranje nemških in rumunskih čet nadaljuje. Kakor javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, so se pri Najlčiku strnile razne skupine nemških in rumunskih čet. ki so operirale v raznih odsekih tesra dela vzhvcu ega bojišča ter po zlomitvi trdovratnega sovražnikovega odpora osredotočile svoje operacije proti Naljčiku. Borbe za Naljčik so bile zelo ogorčene in so v njih sodelovali poleg nemške pehote tudi rumunski oddelki ter mnoge oklopne edinice z enotami protiletalskega topništva. Sovražnik je pred Naljčikom nudil zelo trdovraten odpor, vendar so bile njegove glavne sile v koncentričnih napadih uničene in deloma ujete. Po osvojitvi Naljčika se prodiranje nemško-rumunskih čet nezadržno nadaljuje. Pri Stalingradu se nadaljuje nemško zasedanje severnega industrijskega področja. Sovražnikovi razbremenilni napadi so 26. oktobra severozapadno od Stalingrada po 'udih sovražnikovih izgubah docela prenehali, pač pa je sovražnik poslej poizkušal razbremenilne protinapade južno od Stalingrada kakor na severozapadu, pa so bili tudi južno od mesta vsi sovražnikovi razbremenilni napadi razbiti z izredno težkim izgubami za sovražnika. Hude sovjetske izgube ob Tereku Berlin, 1. nov. d. Najnovejši uspehi nemško-rumunskih vojaških operacij na fronti ob rekj Tereku so po izjavah s pristejne nemške vojaške strani mnogo večji, kakor pa je bilo mogoče soditi po prejšnjih ob- potopile okrog 250.000 ton sovražnega ladjevja, v mesecu oktobru pa nad 700.000 ton, navzlic slabim vremenskim prilikam in najbolj učinkovitim anglosaškim varnostnim ukrepom. Okrog 22.000 ton so potopili nemški brzi stražni in napadalni čolni pred izlivom Temze. Poročajo, da je bil posebno uspešen napad na konvoj, ki je plul z juga proti Angliji in da je bil ta uspeh dosežen navzlic temu, da je konvoj in njegov dragoceni tovor surovin ter živil ščitilo močno spremstvo. Zelo delavne so bile podmornice v zadnjih dneh tudi na južnem Atlantiku in v vodovju okrog rta Dobre nade, kjer so bile med drugim potopljene angleška ladja »La Plače« s 7320 tonami, angleška motorna ladja »Ross« a 4270 tonami in tovorna ladja »City of Jo-hannesburg« s 5669 tonami. Nemške podmornice so nadalje potopile veliko ladjo * tremi jambori in 12.000 tonami, katere imena niso mogle ugotoviti. Na južnem Atlantiku je bil nadalje potopljen trgovski parnik ^>Marylin« s 1595 tonami. Berlin, 31. okt. s. Iz pristojnega vira poročajo. da se na Atlantiku nadaljujejo veliki napadi na sovražne konvoje. Med drugim je bilo v bližini Kanarskih otokov po- vestilih. Kakor javljajo, je bila na področju ob Tereku v dosedanjih nemško-rumunskih operacijah večina oddelkov sovjetske 37 armade uničena, preostali pa so oslabljeni zaradi hudih izgub. Popolnoma uničene so bile v borbi ob Tereku 2. sovjetska gardna divizija in 295. divizija. Nadalje so utrpele izredno hude izgube na tem področju sovjetska 275. strelska divizija, kakor tudi 59. in 164. strelska brigada. Te sovražnikove bojne edinice so bile, kakor kažejo vsi znaki, po hudih izgubah docela onesposobljene za borbo. Nadalje so utrpeli hude izgube tudi razni sovjetski rezervni oddelki, med njimi neki tankovski bataljon. V odgovornih nemških vojaških krogih pripominjajo glede na te najnovejše podatke o sovjetskih izgubah na področju ob Tereku, da dokončni pregled nemško-rumunskih uspehov še ni mogoč, ker se borbe nadaljujejo in se zaradi nezadržnega prodiranja nemško-rumunskih čet, kakor tudi naglega napredovanja tankovskih oddelkov in gorskih formacij neprestano izpreminja slika vojaškega položaja. Uničevanje sovjetske plovbe Berlin, 1. nov. d. Na južnem delu vzhodnega bojišča je nemško letalstvo še povečalo svojo aktivnost proti sovražnikovim oskrbovalnim zvezam. Nemška letala usmerjajo svoje napade v veliki meri proti sovražnikovi plovbi na Kaspiškem jezeru. kjer je bilo potopljenega dokajšnje število sovražnikovega transportnega brodovja, med drugim tudi več tankovskih ladij. V nemških vojaških krogih pripominjajo k oživljeni aktivnosti nemškega letalstva na tem področju, da predstavlja Kaspiško morje notranje jezero Sovjetske zveze z življenjsko važnimi lukami in ladijskimi progami. Po Kaspiškem morju se v prvi vrsti prevaža sovjetski petrolej z glavnih sovjetskih petrolejskih področij ob južnem in severnem delu jezera. Razen tega se po Kaspiškem morju prevažajo vsakovrstne rude, v prvi vrsti manganova in mnoge druge surovine, ki so življenjske važnosti za sovjetsko vojno industrijo. Nemško letalstvo je sovražnikove transporte na Kaspiškem morju spravilo v velik nered in sovražnikovemu plovnemu parku prizadelo hude izgube. S finskega bojišča Helsinki, 1. nov. d. Včerajšnje finsko vojno poročilo javlja, da so na Aunuški ožini finske čete odbile poizkus nočnega sovražnikovega napada v bližini brega Oneškega jezera. V splošnem so bile borbe na finskem bojišču le manjšega značaja. Nad vzhodnim delom Finskega zaliva je prišlo do napada med finskimi lovskimi letali in sovražnikovim letalskim oddelkom. dveh bombnikov in 10 lovskih letal. Finski lovci so sestrelili letalo tipa »Spit-fire« in tri lovska letala tipa »1-16«. V tej borbi je bilo izgubljeno eno finsko letalo. Nekaj sovražnikovih letal je preletelo okolico Kotke in zapadni breg Ladoškega jezera. Veliki uspehi nemških podmornic Berlin, 31. okt. s. Mednarodna poroče-valna agencija doznava v zvezi z novimi uspehi r»3mških podmornic na Atlantiku, da so te podmornice v zadnjih petih dneh topljenih 16 tovornih ladij, polnih sirovm, ki so plule v Južno Afriko. Te potopljene ladje so imele skupno 131.000 br. reg. ton. V vodovju pri Kapskem mestu ie blo potopljenih pet trgovskih parnikov s skupno 34.514 tonami. Z rezultati, ki jih je objavilo včerajšnje nemško posebno vojno poročilo, so nemške podmornice na ta način potopile nad 266.000 ton sovražnega oskrbovalnega brodovja. Nemška letala nad Anglijo Stockholm, 1. nov. d. Nemško letalstvo je v soboto. zvečer ponovno preletelo angleško otočje. Kakor javljajo iz Londona, so v soboto ob mraku nemška letala izvršila več napadov na cilje v jugovzhodni Angliji. Glavni napad je bil osredotočen na neko obalno mesto. Britansko poročilo javlja samo. da so nemška letala metala bombe, in pristavlja, da je bilo delovanje protiletalskega topništva neobičajno mofc-no- . Stockholm, 31. okt. s. Evakuacija otrok iz Londona na podeželje, ki je manj izpostavljeno letalskim napadom, se zaključuje. V zadnjih osemnajstih mesecih so iz prestolnice pošiljali na deželo povprečno po 800 otrok na teden. i Nemški odgovor na / Berlin, 31. okt. s. Tukajšnji krogi beležijo z zanimanjem izbruh sovraštva, o katerem je podal Eden simptomatičen in značilen dokaz, simptomatičen in značilen v toliko, ker dajejo psovke proti Nemčiji razločno razumeti, do kam je že dospel onemogli brit-ski srd. Ta srd je po drugi strani naraven, kajti stvari se razvijajo za Anglosase čim dalje slabše. Dejansko so klavrno propadli tudi najnovejši poskusi, da bi iztrgali iniciativo silam osi in Japonski, na katerih področjih pa zbuja vojaški položaj čim dalje večjo zaskrbljenost, n. pr. na južnozapadnem Pacifiku. V bistvu sicer ni slabo, da se je Eden znesel na takšen način in med drugim izjavil, da je treba nemški problem zagrabiti in rešiti tokrat radikalno, s popolnim uničenjem nemškega naroda. Ni slabo v toliko, ker si lahko dajemo račun o namerah, ki vodijo anglosaške voditelje, ki se pa ne bodo nikoli uresničile. Uresničijo se lahko, če se bodo sploh uresničili kvečjemu neposredno govor-nikovi predlogi v njegovi izjavi, da se bodo pozimi ojačili letalski napadi na nemSka mesta. V tem pogledu ni odveč opozoriti na to, kar je pred kratkim dejal maršal Go-ring, in sicer, da bo prišel tudi za to nekoč Nemški grenadirji / Berlin, 1. nov. d. Z uradnega mesta Javljajo. da je bil za pehotne polke nemške vojske uveden naziv »grenadirski polki«. V tukajšnjih vojaških krogih pripominjajo k temu preimenovanju nemških pehotnih edinic, da znači novo ime grenačir za pešce počastitev nemške pehotje, ker ae bodo pešci namestu dosedanje običajne označbe »vojaki« imenovali v bodoče »grenadirji«. Kakor sledi iz uradnega poročila o preimenovanju, se je s tem obnovila stara tradicija prusko-nemštoe vojske, v kateri so bili kot sestavni deli grenadirji, fizilirjii in strelci.: Grenadirski bataljoni so bili osnovani v pnuski vojski že v 17. stoletju. V nepolnem tednu smo Slovenci izgubili že dragega zaslužnega moža. Kakor je pred nekaj dnevi presenetila slovensko javnost novica o nagli smrti docenta dr. Cholewe, tako je v soboto popoldne vzbudilo splošno obžalovanje oznanilo v listih, da je v svoji najlepši življenjski in delovni dobi umrl vseučiliški profesor inž. Igo Pehani. Pokojnik se je rodil 22. novembra 1886. v Topuskem na Hrvatskem kot sin slovenskih staršev. V otroši|ih letih je prišel v Žužemberk, nato v Novo mesto in Celje, kjer je opravljal osnovno šolo, nato pa je študiral gimnazijo v Celju in v Kranju. V letih 1905 do 1909 je absolviral pravne študije na Dunaju, nato pa je študiral montanistiko v Leobnu. kjer je 3. aprila 1914 naredil praktični del inženjer-skega izpita in po vojni 6. maja 1919 še teoretični del. Med vojno je bil uslužben v treh nemških rudnikih. 1918 je bil tehnični upravitelj rudnikov v Predazzu in Prettauu. Po vojni je bil nekaj mesecev tehnični referent za rudnika Hohln in Schafferitz, nato pa je bil v službi pri premogovniku v Hrastniku. Od tod je prišel za predstojnika okrožnega rudarskega urada v Ljubljani (1920 do 1924). Ze od leta 1921. dalje je bil na tehnični fakulteti ljubljanske univerze honorarni predavatelj za rudarsko pravo. 1924 do 1929 je bil predstojnik okrožnih rudarskih uradov v Ljubljani in Celju. 1929 pa se je pričela njegova prava vseučiliška kariera, ko je bil imenovan za izrednega profe- Švicarski in francoski protest v Londonu Stockholm, 1. nov. d. Švedski listi javljajo iz Londona, da se britanska vlada trenutno bavi s proučevanjem švicarske ln francoske protestne note zaradi ponovne prekršitve teritorijalne nedotakljivosti obeh držav s strani britanskega letalstva. Po informacijah švedskih listov je bil protest francoske vlade izročen v Londonu s posredovanjem tamkajšnjega španskega poslaništva. Nesreča ameriškega letala v Gibraltarju ta Linea, 1. nov. d. V Gibraltarju se je ponesrečilo ameriško štirimotorno vojaško letalo. Kakor se je zvedelo s poučene strani, je v soboto zvečer letalo tipa »Li-berator« ob poizkusu, da bi pristalo na letališču v Gibraltarju, nenadoma treščilo v morje vzhodno od mesta. Vsi člani posadke lj» 10 potnikov so se ubili. Letalo je priletelo v Gibraltar iz Malte in so bili potniki po vsej priliki z otoka evakuirani civilisti. Spremesnba v washingtonski vladi Buenos Aires, 1. nov. s. Poročajo o novi spremembi v Rooseveltovi vladi. Vrhovno nadzorstvo nad proizvodnjo letal so izročili Charlesu Wi!sonu, ki je bil doslej pod-načelnik komisije za vojno proizvodnjo. Sneg v Španiji Madrid, 31. okt. s. V dolini Arana v pokrajini Leridi je zapadel prvi sneg in sicer v takšni množini, da je prekinil zveze med občinami v dolini in ostalo Španijo. nakaznice 31. oktobra je zapadla veljavnost dosedanjih oblačilnih izkaznic. Od 1. novembra je do 31. decembra 1943-XXI nakup tekstilnih izdelkov in oblačilnih predmetov dovoljen samo na osnovi novih oblačilnih izkaznic, ki se sedaj razdeljujejo. Potrošniki bodo mogli uporabljati nove oblačilne izkaznice od 6. novembra naprej. Uporabiti se bo smela le tretjina odrezkov z arabskimi številkami in tretjina odrezkov z rimskimi številkami v vsaki od naslednjih period: november 1942—marc 1943, april—avgust 1943, september—december 1943. V prvem izmed teh rokov je izjemoma dovoljen nakup predmetov, za katerih nabavo je potrebno več kot 40 odrezkov z arabskimi številkami in 24 z rimskimi številkami, če se ni že izvršil kak nakup, za katerega so se že uporabili dotični odrezki. Za nabavo sukanca za šivanje velja prvih devet odrezkov z abecednimi črkami in sicer trije za vsakega izmed navedenih rokov. Kar se tiče nakupnih bonov, ki jih izdaja Pokrajinski svet korporacij po veljavnih predpisih, ostanejo še nadalje v veljavi. Nakupni boni, ki so jih izdajala Mestno poglavarstvo in okrajna glavarstva za novoporočence in novorojenčke, so izgubili z 31. oktobrom t. 1. vsako veljavo in se po tem roku bodo mogli nadomestiti le z boni novega tipa. sorja in 1935 za rednega profesorja na tehniški fakulteti, kjer je predaval o globokem vrtanju, tehničnem rudarstvu in rudarskem pravu (tudi na juridični fakulteti). Ze sami ti suhi podatki nam pričujejo, da je bil vseučiliški profesor Pehani odličen strokovnjak v teoriji in praksi. Posebna njegova zasluga je bila, da je 1933 ustanovil institut za tehnično rudarstvo, da bi s posebnim laboratorijem proučeval važne procese v rudnikih. Stanovsko je deloval v ljubljanskem združenju inženjerjev in arhitektov ter rudarskih in topilniških inženjerjev, katerim je od 1932 dalje tudi načeloval. Sodeloval je v anketah za sestavo enotnega rudarskega zakona in objavil vrsto odličnih strokovnih razprav: »Naše rudarsko pravo«, »Kontrola zračenja v rudnikih«, »Pripombe k načrtu rudarskega zakona«, »Rudarsko pravo in naša zakonodaja«. S peresom je natančno razmotril katastrofo, ki se je 1934 zgodila v rudniku Kaknju. S širokim znanjem in odličnim predavateljskim darom si je pridobil kar največje zaupanje in ljubezen svojih montanistov ter nam je vzgojil celo vrsto odličnih rudniških inženjerjev. Bil je blag in plemenit, skromen v besedah, ki so vedno razodevale moža globokega znanja. Poročen je bil s sestro pokojne gospe Mileve Zerja-vove iz uglednega rodu Lavrenčičev. Zapustil je hčerko edinko gdčno Bredo, ki ji izrekamo odkritosrčno sožalje Uglednemu pokojniku bo v naši zgodovini ohranjen časten spomin. I laliv v jutru Vseh svetnikov Ljubljana, 1. novembra Vremenski preobrat nam je v noči od sobote na nedeljo skvaril letošnji praznik Vseh mrtvih. Za nami je izredno lepa jesen in tudi ves pretekli teden je bil tako lep in topel, da smo se tudi za današnjo nedeljo nadejali solnčnega vremena. Ljubljančani so že vse zadnje nedelje pridno obiskovali pokopališče in so se v preteklem tednu res zgledno trudili, da kar najlepše okrasijo poslednje pokojišče svojih dragih. Malokdaj ima Ljubljana toliko cvetnega obilja kakor letošnjo jesen. Po vrtovih je polno jesenskih rož, naše cvetličarne so vsaka zase majhen cvetlični paradiž, kjer gospodujejo zlasti bohotne krizanteme v najizbranejših oblikah in barvah. Čeprav sili doba k štednji in k dobrim delom, je vendarle vsakdo, ki ima pokojnika pri Sv. Križu, utrpel primeren delež, da je okrasil grob. V soboto je bilo pri Sv. Križu še polno dela in drobnih opravkov. Dan je bil dopoldne zaobiačen, popoldne pa nam je spet posijalo solnce. Toda barometer je naglo padal in v zgodnjem nedeljskem jutru, ko so hiteli prvi verniki k mašam, je začelo deževati. Naliv se je zavlekel v prve dopoldanske ure. Kljub temu je toplomer še vedno beležil milo jesensko temperaturo 8.6° C. Napovedovalec vremena v Zvezdi je sredi naliva napovedoval še nadalje lepo vreme. V teku dopoldneva se je res začelo po malem jasniti. Vendar je jutranji naliv že močno oškodoval okrasje na grobovih, že dopoldne si videl mnoge Ljubljančane in Ljubljančanke, Iti so hiteli s šopki in svečkami k Sv. Križu. Zlasti velik pa je seveda bil naval popoldne. Vsi tramvaji so bili prenapolnjeni, kakor smo tega pač že vajeni ob Vseh svetih. Tako je bilo celo tudi lani, ko na praznik Vseh svetih nismo imeli aaano dežja, marveč zjutraj sodro, nato pa precej izlaten nalet snega. Uvedba zimskega časa Objavlja se, da je izšel odlok, ki določa, da se ob 3. dne 2. novembra t. 1. obnovi normalni čas. Po tem odloku bodo morale vse oblasti in vsi načelniki javnih ter zasebnih ustanov poskrbeti, da se ob navedeni uri pomaknejo ure nazaj, da bodo kazale 2. namesto 3. uro. V spisih civilnega staleža, v notarskih spisih ter splošno v vseh spisih, v katerih se zahteva navedba ure o izvršenem dejanju, če se je to dejanje zgodilo v času od 2. do 3. ure dne 2. novembra t. 1., potem ko so bile ure pomaknjene in so kazale 2. uro, bo treba to ugotoviti z navedbo, da se je dejanje zgodilo v času med ponovitvijo 2. ure in 3. uro. Isti odlok določa nadalje, da se od 2. ure dne 29. marca 1943-XXI normalni čas pomakne zopet za šestdeset minut naprej z vsemi posledicami. Tedaj bodo morale vse oblasti in načelniki javnih ter zasebnih ustanov poskrbeti, da bodo ure navedenega dne v omenjenem trenutku kazale 3. uro zjutraj. To se objavlja v ravnanje in za potrebne ukrepe, ki naj jih izvedejo pristojni uradi. Zatemnitev od 18.30 do $.30 Izšel je odlok, ki določa, da se morajo z dnem 3. t. m. predpisi o zatemnitvi upoštevati od 18.30 do 5.30. Spet bilanca — to pot iz lahke atletike Razen Italijanov in Nemcev brani najboljša mesta tudi mnogo Švedov Narodno gledališče DRAMA Ponedeljek, 2. novembra: ob 16.: Oče naš. Reč A Torek, 3. novembra: zaprto Sreda, 4. novembra: ob 16.: Hamlet. Red B Četrtek, 5. novembra: ob 16.: šestero oseb išče avtorja. Red A Na Vernih duš dan, v ponedeljek, 2. novembra bodo uprizorili dramatski ciklus v sedmih podobah z uvodom: »Oče naš...« za red A, na kar abcnente posebno opozarjamo. To novo delo ]e spisal član Drame E. Gregorin. Delo prikazuje sedem zgodb iz sodobnega življenja. Začetek predstave bo ob 16., konec ob 18.45. Delo je zrežiral avtor E. Gregorin. OPERA Ponedeljek, 2. novembra: zaprto Torek, 3. novembra: ob 16.: Gasparone. Opereta. Izven. Cene od 24 lir navzdol Sreda, 4. novembra: ob 16.: Traviata. Red Sreda Četrtek, 5. novembra: ob 16.: Don Pasqua-le. Red Četrtek Umrl je naš srčnoljubljeni sinček, edinček FRANCI učenec 2. razreda ljudske šole v Mostah Nepozabljenega ljubljenca bomo pokopali v ponedeljek, dne 2. novembra t. 1. ob %4. uri popoldne. Pogreb bo z žal — kapele sv. Frančiška — k Sv. Križu. Ljubljana, 1. novembra 1942. Neutolažljiva starša MARIJA in FRANC TRKALJ z ostalim sorodstvom Atletska sezona je zaključena, tekališča so se izpraznila in zdaj lahko spet mirno za zeleno mizo primerjamo in pregledujemo, kaj vse smo doživeli v letošnjem poletju na lahkoatletskih terenih. Seveda ne mislimo pri tem na naše, temveč na one evropske, po katerih so se kljub vojni in njenim težavam nekajkrat v mednarodnih mitingih sestali najboljši atleti evropskih držav in tudi na vse one po Italiji in Nemčiji, na katerih so bili nazadnje oddani tudi vsi najponosnejši naslovi za sezono 1942. Ta bilanca je v splošnem zadovoljiva, najbolj kolikor se nanaša na povprečno stopnjo nastopajočih kakor tudi glede pritoka in izpopolnitve naraščaja. V ostalem pa so v teku sezone utegnili tudi najboljši predstavniki evropske atletike izboljšati nekatere do-zdaj veljavne najboljše znamke. V rokah imamo neko nemško statistiko te vrste, ki ugotavlja predvsem, da so se Nemci izboljšali največ v tehničnih disciplinah, kjer je njihov Storch v kladivu prišel na 57.80 m. Pektor v kopju na 70.68 metrov in Gloetzner ob palici na 4.16 m. Tudi VVagemanns je svoj lanski rezultat v skoku v daljino dvignil od 7.52 m na 7.58 m in postavil z njim najboljši rezultat sezone v Evropi. V tekih so Nemci najbolj veseli svojega »starega« Mellerowicza, ki je na 100 m izboljšal svoj čas na 10.4, na 200 m pa potreboval natančno 21 sek., s katerima obema si je prav tako zasigural najvidnejše mesto med evropskimi atleti. Svoje vodilne postojanke je po minuli sezoni obdržala tudi nemška lahka atletika med ženskami. Ko že poskušamo prikazati bilanco letošnjih najboljših izidov na atletskih terenih, seveda ne smemo prezreti pestre kronike iz Italije, Švedske in ostalih držav, kjer so se prav tako neutrudljivo in zelo uspešno posvečali kraljici športa. Pri tem pa je le treba ugotoviti, da je bilo letos poleti mednarodno športno udejstvo-vanje na tem torišču nekoliko manj živahno kakor v prejšnjih sezonah. V teh redkih dvobojih je bila največkrat angažirana Švedska, ki je uživala kot država izven vojne čisto izjemno stališče, saj je imela vsak čas na razpolago vse svoje najboljše moči, ki so se tudi lahko sistematično pripravljale za vsak važnejši nastop. Pa tudi tedaj, če tega ne upoštevamo, še ne bi mogli reči z gotovostjo, da bi bila ona prevzela popolno vodilno pozicijo v evropskem atletskem taboru. Eno je gotovo, in sicer da se je v danih okoliščinah otresla enega svojih najnevarnejših nasprotnikov, to je Fincev, ki so letos šele zelo pozno na novo začeli z novimi močmi, predvsem zaradi tega, ker je mnogo njihovih starih in slavnih po-bornikov te športne panoge ostalo za zmerom na vzhodnih bojiščih. V tekih so Švedi brez dvoma dobili prvo besedo, in sicer po zaslugi svojega čudežnega tekača Gundarja Haegga, ki je v kratkem razdobju dveh mesecev poskrbel za to, da je sam zasedel vsa prva mesta na raadaljah od 1500 do 5000 m. Na srednjih progah gospodari Italija z Lanzijem (400 m v 47.3 in na 800 m v 1:50.4), medtem ko si je njegov veliki tekmec Nemec Harbig resda že opomogel po zadnji krizi, vendar pa zaenkrat še ni mogel doseči tega izbornega južnjaka. Na 10 km dolgi progi se je prerinil v ospredje Madžar Szilagyi. v obeh konkurencah z zaprekami pa so na najboljših mestih zastopani Švedi. V metih so Nemci v večini z dvema znanima metalcema, in sicer Woellkejem v krogli in Storchom v kladivu, medtem ko ima Italija prvo mesto v disku s svojim Consolinijem, Finska pa v kopju s svojim Nikkanenom. Izvleček iz seznama Po tem splošnem pregledu bi se zdaj lahko poigrali še z imeni in številkami najboljših, ki jih imamo za 18 atletskih" disciplin z vseh evropskih tekališč res v bogati izbiri. To naštevanje bi bilo kljub vsem zanimivim podrobnostim vendarle nekoliko preobsežno in zato bomo športnikom ta seznam desetorice najboljših evropskih atletov iz sezone L 1942. prikrojili takole: V teku na 100 m je prvi Mellerowicz (Nemec) z 10.4, za njim pa kar 12 atletov, ki so pretekli to progo v 10.5 ali 10.6. Med njimi je precej Švedov in Holand-cev, pa tudi Italijan Monti. — Na 200 m je prav tako na prvem mestu Mellerovvicz z 21.0, naslednji pa isti Monti z 21.6. Med elito je v tej disciplini tudi Rumun Moina z 21.9. — Na 400 m vodi vso skupino Italijan Lanzi s 47.3 in tudi na drugem mestu je njegov rojak Ferrasutti (47.7), zato pa se mora Harbig zadovoljiti s sedežen* štev. 3 (47.9). Med ostalimi so Švedi v ogromni večini. — Tudi proga 800 m je domena Lanzija z 1:50.4, potem pa sta brata Anderssona iz Švedske (1:51.8) in šele četrti je Harbig (1:51.9). Ostali izbrani atleti v tej skupini so še Švedi in Danci. — Na 1500 m se začne švedska premoč; štiri mesta z vrha so njihova z Haeggom na čelu (3:45.8) in potem šele je najboljši Nemec Seidenschnur (3:51.4). Zadaj sta dva Nemca, en Madžar in Italijan Ber-tocchi s 3:55.2. — Na 5000 m je dolgo vrsto švedskih mojstrov s Haeggom kot fenomenom. ki je prvi prišel pod 14 minut (13:58.2). na četrtem mestu pretrgal Italijan Beviacqua (14:31.8), prav na koncu pa sta dva edina Madžara med samimi Haeggovimi rojaki. — Na 10 km vodi de-setorico elite Madžar s 30:09.4, potem pa so precej številni Švedi in še Madžari, na sedmem mestu pa tudi prejšnji Italijan Beviacqua (30:54.8). — V tekih z zaprekami sta Lidman in Larsson iz Švedske gospodarja s 14.2 odn. 53.0. Najmočnejše zastopstvo imajo tukaj še Švicarji, Italijani pa tri mesta s Facchinijem (15.0), Eritalejem (15.1) in Filiputom (54.9). V štirih skakalnih disciplinah zavzemajo Italijani polovico vodstva, in sicer ob palici in v višino, drugo polovico pa si delita Nemčija in Švedska. Ob palici gre mera od 4.17 m navzdol z naslednjimi: Romeo, Glotzner, Conchi (Italija) in Wast-berg (Švedska), zadaj pa so spet Švedi v večini. V višino je za Campagnerom Finec Nicklen z 1.97 m, potem Nemec Langhoff in naslednji tudi Nemci ali Švedi. V daljino gospodari Wagemanns, za njim pa so se uvrstili Šved Stenquist. Madžar Vermes, Italijan Pederzani (7.37 m), potem pa še največ Nemcev. V troskoku imajo Švedi ogromno premoč; prvi je Johnson s 15.00 m potem pa vsi do desetega razen Dusnokija. ki je s 14.34 m na 8. mestu. Tudi v štirih različnih vrstah metov so Nemci vodilni do polovice, drugi dve prvi mesti pa pripadata Italiji in Finski. V krogli je za vodilnim Nemcem še drugi Nemec Bongen (15.41), tretji pa Italijan Profeti (15.28), za njim pa pari Nemcev, Švedov in Madžarov. V kladivu so Nemci še bolj izraziti; do petega mesta jim križa račune samo Šved Eriksson (56.20). med zadnjo petorico pa je tudi Italijan Taddia z 52.51 m. Dve močni postojanki zavzemajo Italijani v disku, in sicer kar prvo in drugo mesto (Tosi je drugi z 51.43 za Consolinijem z 51.69), potem prideta dva Nemca, v ozadju pa se gnetejo kar 4 Švedi. V kopju so se obdržali Finci na 1. in 5. mestu (Nikkanen 71.24, Jarvinen 68.47), vmes pa so Šved Petterson. Madžar Var-szegy in Nemec Pektor. vsi z znamkami preko 70 m. Zaledje je tudi v tej disciplini švedsko. Kadar prodajaš ali kupuješ — preglej »Jutrove« male oglase! Railo Ljublfana PONEDELJEK, 2. NOVEMBRA 1942-XXI 7.30 Pesmi in napevi. 8 Napoved časa — poročila v italijanščini. 12.20 Plošče. 12.30 Poročila v slovenščini. 12.45 Simfonična glasba. 13 Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.10 Pet minut gospoda X. 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec — Glasba za godalni orkester. 14 Poročila v I italijanščini. 14.15 Koncert organista Luigi-ja Renzija.. 14.45 Poročila v slovenščini. 17.45 Zbor in godalni orkester Dopolavora »Guido Monaco di prato« — vodi dirigent Pietro Bresci. 19 »Govorimo italijansko« — prof. dr. Stanko Leben. 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Cerkvena glasba. 20 Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20 Komentar dnevnih dogodkov slovenščini. 20.30 Vojaške pesmi. 20.45 Orkester, vodi dirigent Simonetto — V odmoru: predava- j nje v slovenščini. 21.55 Koncert madrigali-stov »Citta di Milano«. 22.10 Orgelski koncert Pavla Rančigaja iz cerkve Sv. Petra v Ljubljani. 22.45 Poročila v italijanščini, i -i.'..;•••..; • Perpetuum ntobile Prvi dan vseh mrtvih po očetovi smrti. Mrzel dan za žive, za mrtve praznik. Spomin mrtvih smo mi, še živi, in naš spomin so danes mrtvi. Spomni se. moj ljubljeni oče, svojega truda na zemlji in jaz mislim na Tvoj trud in na tvoj večni samogib — perpe-tuum mobile, ki se Ti ni hotel vrteti. Sto načrtov, sto del zaman, sto razočaranj, sto duševnih bolečin. Vedel si, kaj pravi fizika o samogibu. vedel si za ironične izjave učenih profesorjev, ki se za ta problem niso nikdar sami potrudili. Ti, oče, si verjel, da mora biti mogoč večni samogib. Stroj, tako skonstruiran, da se mora zganiti, da se mora gibati, dokler se ne izrabijo njegovi deli, ležaji, dokler se snov ne utrudi to je človek, drugega takega stroja ni. Danes se spomniš na svoj trud, trpljenje in duševni užitek pogrezanja v nerešena vprašanja — gibanja in življenja stroja. Nehal si biti strojno bitje, nehal si biti perpetuum mobile, tvoje telo se je izrabilo. Duh, ki mu ga je Bog vdihnil, ga je gibal, zdaj si rešen in svoboden, tvoj stroj razpada v zemlji, z nami ne greš več. Ni možen samogib kakor vsak drug »troj. V tem spoznanju leži vera v človeka. Mehanični zakoni ti nič ne pomagajo in perpetuum mobile je postal simbol nemoči človeka nasproti tistemu, ki ga je ustvaril, človek ne ustvarja, človek samo konstruira. Francoska filozofija je iznašla »človeka-stroj«, a samogiba ni zmogla in nihče ga nikdar ne bo zmogel. Nastale so bajke o »komimkulu«, o umetnem življenju. o avtomatih samogibih. Laž je že v besedah. Samo igranje je vse, v slutnji, da izhajamo iz Večnosti. Znanost dokazuje nemožnost samogiba iz mehaničnih zakonov, kakor da bi vse te zakone poznala. Zdaj veš, oče, onstran te velike tvornice, onstran stroja, kako bi ga moral sestaviti, svoj perpetuum mobile, da bi se sam gibal; moral bi biti živo bitje. Maimetti je rekel v nekem svojih manifestov, da električna žarnica prav tako trpi, kakor živo bitje, toda pozabil je povedati, kdo trpi v žarnici in kdo trpi v človeku. Koliko ljudi je že iskalo samogib, a nobenemu se ni zdelo vredno razodeti ga živim, ko so prišli preko smrti. Smrt je konec samogiba, smrt vzame vsako vrednost strojem, napredku, pridobitvam, znanju, učenosti. Nič ni več tako važno tam, kar je nam važno. Vredno je samo živeti, da enkrat spoznaš, ob svoji smrti, kaj je — večni samogib. Zakaj živi le tisto, kar se samo od sebe in večno giblje. Shranil bom, oče, tvoj zadnji model, za dneve razočaranj in nemoči, za vero v smrt in večno življenje. A. M. REKTOR Kr. UNIVERZE V LJUBLJANI in PROFESORSKI ZBOR TEHNIŠKE FAKULTETE sporočata žnlostno vest, da je dne 31* oktobra I942 umrl gsspod . Igo Pehani redni profesor tehniške fakultete Za razvoj univerze in znanosti veleza&lužnemu profesorskega kolegija bomo ohranili hvaležen in časten sp3niin. Pogreb blagopokojnega bo v ponedeljek dne 2. novembra 1942 ob 15. uri z Žal — kapelice sv. Nikolaja — na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 31. oktobra 1942. > Pohod na Rim Odlomek iz Pinijeve knjige »Mussolini« Kralj je pohitel s svojega letovišča v San Rc-ssoru v Rim. Dne 27. oktobra je bilo prvo obdobje fašističnega strateškega načrta že realizirano v severni in srednji Italiji, kjer so akcijske skvadre že vladale nad mesti in deželo. Še nekaj krvi je bilo prelite v slučajnih spopadih. Toda pomikanje legij, ki so se zlivale proti Rimu, se ni ustavilo nit: takrat, ko je Facta odredil obsedno stanje in ko so bile pred vrati Večnega mesta postavljene žične ovire. Kralj-Vojak ni mogel pognati vojske proti bojevnikom v črnih srajcah in je odklonil potrditev obsednega stanja s svojim podpisom. Facta je moral odstopiti. Vsak poizkus parlamentarne rešitve krize je propadel spričo ne-pomirljivosti Moža., ki je čakal svojo uro pri »Popolu d'Italia«. Kakor je Mussolini prevzel vso odgovornost za revolucijo s pripadajočo nevarnostjo, tako je zahteval vso odgovornost v vladi. Na neki tefelonat, ki je nameraval doseči odgoditev, je odgovoril-" »Prišel bom v Rim, ko bom imel službeno nalog, da sestavim ministrstvo« ter je prekinil razgovor. Okrog njega so imeli vsi mrzlico; javljali so se oboroženi mladeniči, da bi poročali, v kakšni faz: se nahaja akcija v raznih pokrajinah. Vzdušje tistih svinčenih in deževnih dni je bilo naelektrizirano kot duhovi, edini on je bil najbolj miren v svoji hladni odločitvi. Ukazal je svojim ljudem, naj nadzorujejo sovražne liste, da ne bi še bolj obteževali napetosti duhov. Opoldne dne 29. oktobra je prejel od Kvi-rinala obvestilo, da ga kliče Kralj, naj sestavi vlado; odredil je samo to, naj »Popolo d'Italia« vrže v svet to naznanilo v posebni izdaji, toda zahteval je brzojavno potrditev pooblastila in šele, ko ga je prejel, je odšel v Rim ter poveril bratu Amaldu ravnateljstvo lista, svoje ljubljene stvaritve in prvega orodja revolucije. Nekemu železniškemu uradniku, ki ga je spoštljivo pozdravil na kolodvoru, je dejal: »Hočem se odpeljati točno po voznem redu. Odslej mora iti vsaka stvar dovršeno«. Črnim srajcam. ki so ga pozdravljale, je obljubil: »Jutri zjutraj Italija ne bo imela ministrstva, temveč vlado.« Ves čas je bil duha-prisoten ter je, ko je vlak stal nekje pred vrati Rima, govoril svojim legionarjem: »Zmaga je naša, ni je treba zapraviti. Italija je naša in vodili jo bomo na pot stare veličine*. V Rimu Je, kakor hitro je izstopil iz vlaka, svoj prvi pozdrav izkazal nekemu visokemu častniku, izrekel armadi. Hitro se je odpravil proti Kvirinalu, da bi se javil Kralju in sestavil potem vlado, v kateri je hotel imeti Diaza in Thaona di Revela, zmagovalca v vojski. Postavil se je na čelo legij, ki so bile medtem stopile v mesto, ter jih je vodil v defileju po ulicah mesta, ki ga je slavilo in mu ni bilo več sovražno, do groba Neznanega vojaka in pred Kralja na Kvirinalu. Takoj nato se je spravil na ogromno in težko delo, ki ga je čakalo, in je dal nalog Cmim srajcam, naj se vrnejo v svoje pokrajine brez najmanjše geste represalij proti premaganim sovražnikom. Naložil je celo manipolu skvadristov, naj ščitijo Fa-ctovo osebo; naročilo se je glasilo: »Nihče mu ne sme niti skriviti lasu. niti zasramo-vati in poniževati ga«. Vse začetno delo je izvršil Mussolini v začasnem stanovanju v nekem hotelu. Na mesta m;nistrov in podtajnikov je vzel petnajst fašistov poleg treh nacionalistov, treh liberalcev z desnice, nekaj popolarov in nekaj demokratov; vsi ti ljudje so bili izbrani radi svojih posebnih sposobnosti, v kolikor bi mogli biti koristni sodelavci, ne pa v kolikor bi bili predstavniki raznih strank. Kvadrumvirat je vrnil pooblastila vodstvu stranke in sklicana je bila zbornica, ko je Mussolini predsedoval prvim sestankom novega organa, ki ga ustava ne določa in ki ga je on ustanoil: Velikega fašističnega sveta, ki je obsegal glavne eksponente vseh vrst delavnosti in ki je od časa do časa sklepal o najvažnejših problemih, ki j.ih je bilo treba rešiti. Naloga, ki je bila postavljena pred Mussolinija v prvih mesecih, je bila ogromna, kajti moral je stati pred negotovim mednarodnim političnim položajem Italije, držati v respektu preostalo notranjo opozicijo, ozdraviti skrahi-rane finance in krotiti nagone najbolj vihravih ljudi, ki so gledali, da bi v raznih pogledih izkoristili zmago, pa tudi nagone običajnih nestrpnih kritikov, ki nikdar ne najdejo nič popolnega, kar bi ustrezalo njih abstraktnim teorijam. Zmaga na ulici je bila popolna, toda po pohodu na Rim se je začela najbolj občutljiva doba splošne preureditve, postopnih prilagditev in nadomestitev; v nje poteku so težave, vsebovane v stvareh samih in cejstvih. ki so njih razpoloženja tudi še večala, tako narasle, da so postavile na Kako s! predstavljajo konec sveta Kupola zvezdarne Mount Wilson v Ameriki Nič ne pomaga, ena resnica je neizprosna: nekoč ne bo ne nas, ne naših grobov, ne naše Zemlje, čas pa bo tekel dalje, v večnost, ki ji ni konca. O tem, kako si astronomi zamišljajo konec svetd, nam govori naslednji članek: Čeprav se gibljejo »miroljubne« zvezde v urejenih potih kakor so stožkosečnice elipsa, parabola ali hiperbola, vendar se dogaja v vsemirju mnogo ogromnih katastrof. Angleški profesor Wylie je izračunal, da švigne dnevno v sezoni meteorjev okoli 800 milijonov teh kozmičnih teles skozi zemeljsko ozračje, ki se deloma zaradi trenja z zemeljsko atmosfero razblinijo, deloma pa, ako so njih telesa večja, švignejo skozi ozračje iz območja naše Zemlje. Morda prihajajo iz polja tisočerih plane-toidov, ki so jih odkrili med Marsom in Jupitrom, ali pa iz kakšnega drugega sončnega sistema. Gotovo pa je, da je med nami in nam najbližjim sončnim sistemom neka gravitacijska »praznota«, v kateri kroži mnogo zvezd in delcev zvezd, ki se ustavijo v bližnjem sončnem sistemu. Pri nas se pojavijo kot kometi, prelete naš sončni sistem in ustvarijo s svojim fantastičnim repom mnogo strahu. Toda ti kometi so vse prej kot nevarni in čeprav bi lahko ovili svoj rep več tisočkrat okoli ravnika naše zemlje, ne morejo uničiti Zemlje, ker sestoje iz kozmičnega prahu, ki je redkejši od naše atmosfere. Prav pred sto in desetimi leti se je komet Biela prvič s svojim repom dotaknil zemeljske poti, 1. 1872 pa je »ometel« Zemljo samo in se je srečal z njo 27. novembra 1933. Toda ni bilo nič hudega, imeli smo le nekaj kozmičnega »dežja«. Vendar pa obstoja možnost katastrofe drugje. Naše Sonce in ves njegov sistem potuje po vsemirju — kaj, ko bi nekega dne zadelo v zvezdo, ki se ne sveti in je ne vidimo? Kakor pravi profesor Hartmann, bi v takem primeru prišli tudi mi v neljubo bližino Sonca, ki bi se sprostilo vseh notranjih napetosti in se mahoma razširilo. Kakor se to dogaja pri drugih zvezdah-stal-nicah, bi mahoma preplavilo ognjeno morje vso zemeljsko oblo ter uničilo vsa živa bitja na Zemlji. To bi pomenilo toliko kakor konec sveta tudi za nas zemljane. To so težki in problematični računi. Nekateri pravijo celo, da nastanejo pri takem srečanju nove zvezde z novimi zakoni in hodijo nova pota, ali pa zaidejo v kozmični prah in se zgoste, ako so v plinovem ali kapljivo tekočem stadiju. Da pa pride v naš sistem lahko tudi drugo kozmično telo, nam priča neka zvezda, ki vzbuja med strokovnjaki mnogo pozornosti in ki se bliža našemu spncu z veliko hitrostjo 110 km na sekundo. Ta zvezda preleti potemtakem 3500 milijonov km letno, kar bi znašalo skoraj razdaljo med Neptunom in nami. Ta grozna zvezda pa je oddaljena od našega planeta še celih 5.9 svetlobnih let, kar pomeni, da potrebuje svetloba od te zvezde do nas skoraj 6 let, čeprav premeri sončni žarek na sekundo 300.000 km. Kako ogromna je ta razdalja, ki odgovarja hitrosti svetlobe v sekundi, moremo približno razumeti, če pomislimo, da znaša razdalja 300.000 km skoraj 7 in pol obodov naše zemlje na ravniku. Tajin-stvena zvezda, ki se približuje našemu planetnemu sistemu, je torej od nas oddaljena še 56 bilijonov km. Da prihaja iz drugega svetovja, nam priča njena velika hitrost 110 km na sekundo, dočim znaša največja hitrost v našem sončnem sistemu le 70 km na sekundo, čeprav je preletela v zadnjih šestih letih 21 mil!. ard kilometrov, se je vendar komaj vidno približala Soncu in preteklo bo še celih 16.000 let, preden bi nam mogla postati nevarna. Sicer pa lahko zaide tudi v kako drugo gravitacijsko sfero in spremeni zaradi privlačnosti drugih kozmičnih teles svojo sedanjo smer. šele tedaj, če bi se nam približala do razdalje 15 milijard kilometrov, bi zaradi svoje velikosti, hitrosti in temu primerne privlačne sile začela motiti naše planetarno ravnovesje, kar bi katastrofalno vplivalo na vsa bitja na Zemlji. Ker bi se spremenila naša planetarna lega in bi prišli bliže ali dalje Soncu, bi se spremenila tudi dolžina dneva kakor tudi toplota Zemlje. Posledice takega kozmičnega nereda bi pri tej zvezdi čutili najmanj pet let pred katastrofo samo. Morda pa tudi ne bo tako hudo in bo strašna zvezda sam6 švignila mimo nas. Saj tudi pri njeni ogromni hitrosti drugače ne more biti. Pričakovati je, da bo potem kaj kmalu zapustila naš sončni sistem. ia&žaiifeSašfe* B i a g i o Pantaleo - Griša Koritnik: Drugi november Prihaja čas in na osojni strani, v dolini, od cipres in cerovja obdani, je vse živo od skrušeno hitečih — tja, kjer sta grob in onstran cilj živečih. Težko ozračje, krog in krog tišina, in s plačem neke matere v črnini se druži mrmrajoči šum v dolini. Z voščenkami prižganimi vred plamenijo med pražnjimi grobovi srca vroča, v spokoju in spominih drage zroča, in vse molitve lahno koprnijo k Veličju, ki je vernim svetla nada. In vstane mati, skrušena od boli, ozre se h grobu pa v nebo in moli, medtem ko duša njena tiho joče in solze vro ji blagoslavljajoče. težko preizkušnjo odpornost režima, ki se je šele oblikoval. Treba je bilo delati red in pomirjevati, pridobiti čas, ki so ga po vojni zapravili predhodniki, ter čim hitreje postaviti novi sistem na trdno podlago. da bi mogel ostati trajen. Drago Grigorijev: V pozni uri Pismo, ki sem ga bil tisti dan prejel od svojega prijatelja Mileta, mi je ležalo v žepu. Ves čas sem se z roko dotikal hladnega ovitka, toda samo rahlo sem se ga dotikal, ne da bi s prsti lomil njegove ogle. Bilo je v meni kakor čudna bojazen, da mu ne bi storil kaj žalega; morda pa sem se bal, da bi se z njim tudi nekaj drugega ne zlomilo, zdrobilo nalik porcelanasti vazi? Tisto, kar mi je v pismu Mile sporočal? Skoraj da sem čutil skoz obleko hladni papir. Tisto, kar je v pismu bilo pisano s prijateljevo veliko, okroglo pisavo, pa je živelo v meni kakor živa slika, tako živa v svoji namišljeni resničnosti, da bi jo lahko zagrabil... Pa vendar je v meni tlela rahla bojazen, da se bo slika zdaj zdaj odmaknila proč, daleč proč, v nedogled ... »Sonja se je vrnila,« mi je pisal Mile o svoji sestri, ki je bila zgodaj poleti odpotovala v Mursko Soboto k teti na počitnice; »in ti se spet prikaži kak večer k nam, ker želi ona tako. veš, da bo zbrana vsa naša družbica kakor spomladi... Se še spominjaš, kakšni večeri so to bili? Ko je Sonjica v svoji sobi igrala na klavir, mi pa smo pod njenim oknom sanjarili v tistem večernem mraku in še dolgo v noč. Ne veš, koliko novih pesmi £na! Igrati pa se je naučila, kakor da je erasla ob tipkah. Samo vesela je še vedno prav tako ko tisti čas in razposajena. Prav nič nas ne bo marala, pravi v svoji otroški veselosti, če bomo zmerom samo sanja! ili. Saj veš, kaj je nekoč rekla, ko je baš odigrala neki valček: Zdi se mi, da ste vsi skupaj veliki sanjači...« Po nebu so hiteli temni, raztrgani oblaki in med njimi se je vozil mesec. Kako veliki so občutki, ki polnijo človeka, samotnega na ozki cesti med predmestnimi vrtovi, ko gleda visoko nebo, čudne oblike oblakov, obrobljene z mlečno mesečino. Nekje ob moji strani je v hladnem vetru šumel gozd. Sonja se je vrnila... Ali ne trepetajo skozi noč glasovi klavirja? Kakor da gledam pred seboj tenke in bele prste, ki razposajeno skačejo po tipkah; glasovi pa so sanjavo zategli... V visečem aspa-ragusu ob oknu se med bledozelene, igli-časte lističe pletejo beli lunini žarki. Nad negibnimi vrhovi treh samotnih smrek visi luna kakor velik srebrn tolar. Pesem v molu odbrni v tišino noči... Iz mraka sobe se na stolu nagne nazaj Sonjina vitka postava. V mesečini bledi obraz se nasmehne proti oknu. Živo zaigrajo jamice v njenih licih, iskre v očeh pod temnimi trepalnicami se utrnejo, ko se raztrese v nemo tišino zvonek smeh. Bila je pomlad takrat. V pozni uri je cesta samotna. Veter šumi v listju dreves. Zdaj zdaj pripleše rumen list na belo pot pod mojimi nogami. Bi li bilo mogoče v taki nočni uri spet... ljubiti? Spet zlagati prešerne verze o navdušenju tistega skrivnostnega nabijanja srca v prsih, ko v sladki omami kuje bodočnost v zlat okvir? Jesen je. Hladen veter se igra z mojimi lasmi. V žepu pa roka stiska prijateljevo pismo. Mar se bojim, da mi ga veter ne odnese? Da se vsebina ne razsuje v veter kakor kosi raztrgane slike? Ko bi vsaj to rumeno listje tako smešno ne plesalo pred človekom! »Frankfurter Zeitung« je v eni zadnjih številk objavila daljše poročilo nadporočnika grofa Po-dewilsa, v katerem opisuje značilne dogodke v zaledju bojišča pred Stalingradom, za katerega se vrše najhujše borbe v zgodovini človeštva. Med drugim izvaja: Kakor obris gorovja stoji že tedne visoko na brezoblačnem nebu nad stepo temen oblak, ki se širi nad razvalinami in pepelom razdejanega Stalingrada. Človeku, ki gleda podobo iz tihe daljave ob Donu in ki je kdaj potoval po Italiji, se zdi kakor oblak dima, dvigajoč se iz Ve-zuvovega žrela in razprostirajoč se kakor streha nad modro morsko gladino Neapeljskega zaliva. Mračna slika, ki jo gledaš nad bojiščem, je tih, viden znak strastne borbe, ki se razvija v njeni senci. Uničevalno delo sovražnika Prave uničevalne orgije uganja sovražnik v dolgo razvlečenem ozkem mestnem področju, kolikor so ga zasedle zavezniške čete. Prizadeto je zaradi tega predvsem civilno prebivalstvo. Njihove hiše in hišice se druga za drugo rušijo pod razdiralnim učinkom granat in bomb. Spočetka so se ljudje boječe skrivali med razvalinami, potem pa so začeli vedno v večjih množicah bežati iz hiš in z vrtov. Vojna jih preganja in spreminja mesto v mrtvo pokrajino. Dolgo so vzdržali med zoglenelim tramovjem. Iz globin strmih in ozkih žrel, ki preprezajo mesto, se še tu in tam z ognjišča dvigajo prameni modrega dima. Povsod tam se stiskajo mno-gočlanske družine okoli kotla za kuhanje. Za kratek čas so prilezli iz zaščitnih zaklonišč in podzemskih jam. Psi, ki so še ostali pri življenju, neveselo vohljajo soparo, ki se dviga iz kotla, kjer kuhajo zelje. Po mestu se jim godi bolje pri poginulih konjih, ki jih vse polno leži po ulicah. V lonce, kjer se pripravlja jed za ljudi, pade marsikak zoperno dišeč kos mesa in je zato po cestah največkrat najti le glave in okostja poginulih živali. Za prebivalstvo ni več obstanka. Nima skoraj ničesar več, s čimer bi si utešilo glad. Izseljevanje stotisočev je zato v polnem teku. Peš in z ročnimi vozički, ki jih vlečejo žene in starčki, medtem ko jih otroci od zadaj potiskajo, se pomikajo meščani po prašni stepi proti zapadu, Donu nasproti. Nemci prestrezajo to človeško reko in jo usmerjajo v nove tokove. Tudi železnica, ki je bila pravkar popravljena in je po njej spet stekel promet, služi temu namenu. V obupanih žrtvah vojne se budi nada na delo, ki jim bo pomagalo, da vsaj od lakote ne bodo pomrli. Kako drugače smo si predstavljali stalingrajske meščane! Mislili smo, da bomo našli razredno zaveden, gospodarsko dobro stoječ proletarijat. Računali smo, da se bomo srečali s prebivalstvom industrijskega in komunističnega velemesta, ki je navdahnjeno nevarnega fanatizma in do zadnjega odločeno za partizanski boj. Namesto tega vidimo ubožne, v mesto presajene kmečke ljudi, izkoreninjence, za vsako mestno civilizacijo prevarjene in le najnujnejše oblečene ljudi. V zbirališču ujetnikov Med bosopetimi civilisti capljajo v rjave bluze oblečeni vojni ujetniki, nekateri posamezno, drugi skupaj v kolonah, ki jih vodi po en nemški rojak. Iz divizij-skega odseka odpremljajo vojne ujetnike najprej v določen kraj, kjer je njihovo zbirališče. Med njimi stopajo, medsebojno se podpirajoč, tudi ranjenci. V kratkih dneh, ki so pretekli od ustanovitve ujet-niškega taborišča, je dobilo že neverjetno privlačno moč. Presenetljivo je, kako se v tej deželi hitro razširijo posamezne vesti. V našem primeru: dober glas o ujet-niškem taborišču. Zdi se, kakor da bi skrbel za to veter, ki pihlja nad stepo. Z gotovostjo vemo, da je tudi na rlrugo stran fronte že prodrl glas o zadovoljivih razmerah ruskih ujetnikov. Prve barake za taborišče so postavljali, ko je bila fronta samo nekaj kilometrov oddaljena. Odtlej so zgradili pekarne, obrtne delavnice, popravljalnice in druge najpotrebnejše prostore. Ruski zdravnik, ki je bil tudi ujet, je prevzel skrb za ranjence. Vzidan je bil kotel in urejena kopalnica, ki se uporablja za »sauno« in za odpravljanje uši. Iz taborišča odhajajo vsako jutro na delo delavski oddelki, da razen najpotrebnejših popravil zgrade zaklonišča za zimo. Težkoče pri vzdrževanju reda med toliko množico ujetnikov predstavlja samo dejstvo, da dnevno prihajajo in odhajajo novi ujetniki, kolikor jih je pač mogoče namestiti v taborišču Bolj v zaledju so velika prehodna taborišča, ki šele dokončno razporede množice ujetnikov. Tu spredaj jih je treba samo začasno namestiti in porazdeliti. Za slednje je odločilno, kakšni poklicni skupini pripadajo. Oddelki po 100 mož so pod vodstvom častnikov vojnih ujetnikov, izmed katerih je eden odgovoren nemškemu poveljniku za disciplino in za izpolnjevanje povelj. Ruski častniki se za vzdrževanje reda pogosto poslužujejo otipljivih metod in dajejo vpogled v sredstva, s katerimi skrbe So-vjeti za disciplino. Duh enakosti in tovarištva se s tem ne izraža na najbolj posrečen način. V neposredni bližini fronte je bilo v kratkem času možno iz nič ustvariti urejen tabor in premagati vse težkoče, ki so se pojavljale glede prehrane. To in pa pravična strogorednost pod nemškim nadzorstvom je imela pri ujetnikih za posledico vidno spremembo. Potem ko je izginil pri moštvu, zlasti pa pri oficirjih, strah pred zlostavlianiem ali celo ustre-litvijo, so hitro spoznali, da so tu, čeprav v trdi šoli ujetništva in na nižji stopnji, vključeni v organizacijo, ki je boljša in uspešnejša kakor je bila sovjetska armada. Splošno se dalje opaža stremljenje ujetnikov, da bi se s svojim zadržanjem in obnašanjem radi kakor koli prikupili nemškemu nadzorstvu. Ta notranja sprememba sovjetskih vojakov doseže različne stoonje: od radevolinega in prizadevnega dela, ki ga opravljajo, sega do želje navezati že sedaj ožjo in trajno vez z vsem, kar je v zvezi z novim redom. Slednje velja predvsem za one. katerih vasi in družine se nahajajo tostran fronte. Tako je na primer nek zdravnik Ukrajinec, ki je študiral v Kiievu. svojo prakso pa je izvrševal v majhnem mestecu na deželi. izrekel željo, da bi bil sprejet v službo nemške armade. Tudi nek tenor opere v Stalinu, po rodu Ukrajinec, ki je med svojimi soujetniki že ustanovil pevski zbor, je zaprosil, da bi se mogel spet poklicno udejstvovati. Vse kaže, da mu bo ustreženo. Najvažnejši neposredni uspeh, ki ga imajo Nemci z ruskimi ujetniki, je predvsem v dejstvu, da tisoči vojnih ujetnikov, čeprav so v neposredni bližini fronte in pod majhnim nadzorstvom, v nobenem trenutku ne ogražajo varnosti, kajti nikomur ne pride na misel, da bi pobegnil in prišel spet pod bič komisarjev. Če pa kdo le poskuša pobegniti, ga njegovi tovariši takoj prijavijo. Neverjetno se zdi, da iz vztrajnega in do skrajnosti borečega se sovjetskega vojaka v presenetljivo kratkem času postane zaupljiva delovna moč za nemški vojni stroj. Zgodili so se celo primeri, da so se ujetniki v trenutku partizanskega napada z dušo in telesom borili na nemški strani proti So-vjetom. To hitro spremembo mišljenja si moramo razlagati s pomanjkanjem splošne narodne zavednosti prioadnikov mnogih ljudstev, ki so nolitično združeni v Sovjetski zvezi. Ljudje so se borili zato. ker so bili iz caristične in fevdalne dobe. še najbolj pa pod terorističnim gospostvom boljševizma navajeni služiti go- ^ŽIIIŽ^v čHSS c > mw fm^rv/ & iltesL Dedek piše dnsvnlk Zarje plameni gorijo na nebu, sonce zašid je za daljno goro, srce oživlja ugaslo spomine, pišem jili v dnevnik s tresočo rek6. Fant sem od fare bil v svoji mladosti, sredi vasi sem s tovariši pel, pesem je nesla dekletom pozdrave, kjer je na oknu rdeč nagelj cvctel. Lestvo pristavil sem k lini visoki, tam so me čakale melike roke, v kamrici beli so me objele, sreče je vriskalo moje srce. Noč je odjadrala, dan se je vzdramil, deklica imela je solzno oko, rožmarin zelen na prsih dehtel je, fantovsko sonce je šlo za goro. Kje ste zdaj leta vesele mladosti, kje vasovanja ljubavnih noč,? Vse je v davnini, edino spomini mi še samotne ozarjajo dni. Nagnil se dan je v večerne mrakove, v kamrici srčni pa lučka gor--, deklice rad še pogledam cvetoče, iičeca rdeča in črne oči. Ena bo moja in svate že vabi, dal mi na pismo pečat je n;tar, mašnik se bo pa s črnino ogrnil, ko bo pristopil pred farni oltar. Misel vasuje pri tej ženitnini, žalostna pe*