Nesreče pri delu in termične poškodbe
V odnosu človek — stroj pride zandi ekoloških razmer občasno do posebnih dogodkov, ki so posledice stika človeka z okoijem. To so ne-sreče pri delu.
Na delovnem mestn se človek stalno srečuje s številnimi in razno-vrstnimi predmeti. Stik človeškega telesa s temi predmeti je nedeljiv od življenja in dela. V večini primerov je ta stik za človeka koristen. OmogOča fzvajanje raznih opravil in drugih aktivnosti. Obstajajo pa neke meje in prekoračenje le-teh povzroči, da postane stik s predmeti škodljir in Hastanejo raznovrstne nesreče in poškodbe.
tem zanemarjamo spremembe v S problematiko nastanka ne-      -     -  *
sreč in poškodb pri delu in njiho-vim prepTečavanjem se ukvarja znanstvena disciplina — teorija nesreč.-Iz te teorije si oglejmo nekaj glavnih elementov, predv-sem okoliščih, v katerih nasta-jajo nesreče.
Nesreče se pogosto končajo s človekovimi poškodbami, vča-sih pa tudi »srečno« (npr. kadar se zaletita dva avtomobila, pa se riikomur »nič ne pripeti« ali če pade kak predmet pol metra stran od delavca). K slednjim prištevamo tudi primer, da se je človek udaril, oz. je udarjen, vendar razen trenutne bolečine ni nobenih zdravstvenih posle-dic. V nekoliko drugačnem oko-Iju pa so takšni primeri lahko po-gostokrat tudi »nesrečni«. Npr. udarec avtomobilov je močhejši ali delavec pride z nezaščiteno glavo točno pod padajoči pred-met itd.
Nesreč, ki se »srečno« konča-jo, je praviloma dosti več kot ti-stih, ki se končajo »nesrečno«. Iz zgornjega pa lahko zaključimo, da nesreča in poškodba nista eno in isto. Poškodba je vedno posle-dica nesreče, dogajajo pa se tudi nesreče ^62 poškodb.
O tem, a!i bo nesreča postala tudi poškodba ali ne, odločata aktualni sistem in stanje mate-rialnih elementov v prostoru, skupaj s telesom človeka in nje-govim obnašanjem tik pred ne-srečo. Sistem materialnih ele-mentov v prostoru lahko predvi-dimo, vendar Ie z neko verjet-nosfjo."fft tosapioštatfčrioftj. pri
času). Še vedno namreč nimamo nobenih teoretičnih (matematič-nih) možnosti za odkTivanje stopnje verjetnosti posameznih nesreč s poškodbami, upošteva-joč dinamiko dogodka.
Stanje materialnih elementov, njihov sistem v prostoru in obna-šanje človeka v njem (odvisno od števila parametrov) določa situa-cijo pred nastankom nesreče, ki jo imenujemo »nevarno«.
Nevarnost pa je lahko prepro-sta ali komplicirana. V vsakem primeru obstaja ena nevarnost, sčasoma pa se jih nabere več. Po-gosto je treba sredi raznih nevar-nosti iskati eno samo, in to naj-nevarnejšo, in ji posvetiti po-sebno pozornost.
Primer: Ko je šeJ delavec prek delovišča, se je nenadoma spota-knil ob zelo vroč kovinski pred-met. Pri tem si je zvinil skočni sklep in dobil v predelu sklepa opekline II. stopnje.
Pregled je pOkazal, da se je nevarnost sestajala iz dveh delov:
1.  iz predmeta, ki je ležal na poti, in
2.  iz  nepazljivosti  poškodo-vanega delavca (vzroki za to pa so različni).
Elimiranje samo enega od teh vzrokov onemogoča nesrečo s poškodbo.
Drugi primer: Pri popravilu kotla je hotel delavec prenesti električno svetilko. Ko se je le-te dotaknil^a je ubil električni tok.
Pregled je pokazal, da je bila nevarnost zelo zapletena: ' ]. ohišje svetilke je bilo ko-
vinsko in ni bilo izolirano pred napetostjo, ki se je pojavila na ohišju
2.  kovinsko ohišje ni bilo zaš-čiteno s steklenim ovojem ali mrežo.
3.  standardizirana, varnostno skonstruirana svetilka je bila iz-delana z napako
4.  napetost v svetilki je bila 220 V — torej napetost, ki v spe-cifičnih razmerah pri majhnem uporu človeka lahko usmrti
5.  ponesrečeni delavec ni bil seznanjen z nevarnostjo o nape-tosti (delal je pod napetostjo — kar v SFRJ brez posebnega do-voljenja ta čas še ni dovoljeno)
6.  odgovorni niso razmišljaJi o nevarnosti in niso organizirali varnega dela.
Nekateri od naštetih dejavni-kov in nekatere okoličine ne-sreče so bile medsebojno odvisne in so aktivno sodelovale v zvezi z okvaro ohišja svetilke, zaradi česar je prišlo do napetosti v ohišju.
V prvem primeru je šlo za ne-varnost padca in opekline, v dru-gem pa za nevarnost električnega toka.
Vendar je v situaciji, v kateri je prišlo do druge nesreče, obsta-jalo še več nevarnosti:
1.  padec
2.   nevarnost ročnega orodja ,
3.  poškodbeoči,opeklin(npr. če varimo)
4.  zadušitev (če poraste nasi-čenost zraka s CO2)
5.  požar, eksplozije itn., pač glede na delo, ki ga opravljamo, naprave,   orodja,   materiala   in spremenjen način dela.
Obstoječa nevarnast pred ne-srečo postane lahko torej tudi resen vzrok.
Nevarnosti pa so porazdeljene enako, tako glede na stanje teh-ničnih naprav in elementov gradbenih objektov (materialni dejavniki), kot glede na človeka in organizacijo dela (človeški de-
javnik). Pd Hepburnu obstoji tik pred nesrečo:
I potencialna nevarnost — tj. seštevek vseh napak materialnih (stroji, naprave, materiali, insta-Iacije itd.) in človeških dejavni-kov.
V tej fazi je možno odkriti ne-varnost, vendar le-ta za daljše časovno obdobje še ne pride v aktivno stanje
II.  aktivna    nevarnost    pod vplivom aktivnejšega dejavnika. Od tega časa nevarnost samo še »čaka« na ugoden trenutek, da se spremeni v nesrečo
III.   neposredni   dejavnik  — vzrok, ki brezpogojno izzove ne-srečo.
Nesreča je torej »tempiranje dejavnikov« nevarnosti. Ta čas je lahko zelo kratek, npr. pri eksploziji, ali pa daljši, npr. pri delu stiskalnice, kjer potuje bat sorazmerno počasi.
Zadnji dejavnik je dejavnik časovnega ujemanja.
Za nastanek nesreče je torej potrebno ujemanje vseh štirih dejavnikov naenkrat. Edino, kar človek lahko izkoristi (če je se-veda to možno), je »čas bega«. To pa se lahko pojavi le takrat, če je obdobje hkratnosti dovolj dojgo.
Ce naj v grobem zapišemo vrstni red, ki nastane pred po-škodbo, je ie-ta naslednji:
1.  nevarnost —  najvažnejša spremljevalka, ki stalno oscilira (se pojavi, narašča, se zman jšuje, izginja in se spet pojavi)
2.   nesreča in
3.   poškodba. Preventivno   zdravstvenovar-
stveni ukrepi pri preprečevanju nesreč in poškodb so torej stalno usmerjeni na sprotno spoznava-nje in odpravljanje dejavnikov nevarnosti na delovnih mestih oziroma v obratih.
dr. BORIS MOŠKON
(Nadaljevanje in konec
prihodnjič)