GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE ST. 4-5-6 • LETNIK 37 • 1988 • YU ISSN 0017-2774 Članki, študije, razprave Articles, studies, proceedings Iz naših kolektivov From our Enterprises Poročila Procedings Poročila Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Proceedings of the Department of Civil Engineering University E. Kardelj, Ljubljana Informacije zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana Procedings of the Institute for materials and structures research Ljubljana VSEBINA-CONTERITS Jožica Glažar* GOSPODARSKI POLOŽAJ GRADBENIŠTVA IN IGM SLOVENIJE V PRE­ TEKLEM IN TEKOČEM SREDNJEROČNEM OBDOBJU.....................................58 ECONOMIC SITUATION OF CIVIL — ENGINEERING AND BUILDING MA­ TERIALS INDUSTRY IN THE PAST AND CURRENT MEDIUM-TERM PERIOD IN SLOVENIA Mirko Pšunder: OSNOVE PROJEKTNEGA VODENJA GRADITVE OBJEK TOV....................... 61 FUNDAMENTALES OF PROJECT MANAGAMENT IN PLANNING AND EXECUTION Marija Marinko: METODOLOGIJA ZA OBRAČUN RAZLIKE V CENI GRADBENIH STORITEV 66 THE METHOD FOR ACCOUNT OF PRICE DIFFERENCE FOR BUILDING WORKS IN THE CASE OF INFLATION Maja Mikluš, Stefan Faith: ANALIZA IZBOCENJA PRAVOKOTNIH PLOSC, OSNO TLAČENIH V OBEH SM E R E H ................................................................................................................................. 68 Boris Lutar: TOGOSTNA IN TORZIJSKA SREDIŠČA S T A V B ........................................................ 73 CENTRES OF REGIDITY AND TWIST IN BUILDINGS Branko Benedik, Irena Uršič: PRIBLIŽNA DOLOČITEV NIHAJNE DOBE KONSTRUKCIJE................................. 78 Drago Beton: DIAGRAMI g—f ZA OPAŽNE SISTEME AB P L O S C ............................................... 80 DIAGRAMS FOR DESIGN OF PLATFORMS FOR REINFORCED CONCRETE FLOOR-SLABS Stojan Kravanja, Stefan Faith, Janez Raztresen, Branko Zelenko, Branko Benedik: VISOKOTLAČNI CEVOVOD, JEKLENA OBLOGA IN RAZDELILNIK ZA HI­ DROELEKTRARNO CHIEW LARN NA TAJSK EM ................................................... 86 Lojze Cepuš ........................................................................................................................ 91 Adolf Derganc: POROČILO O REDNEM OBČNEM ZBORU DRUŠTVA GRADBENIH INŽE­ NIRJEV IN TEHNIKOV M A R IB O R ...............................................................................94 Edo Rodošek: DOLOČANJE OPTIMALNEGA ZAPOREDJA RAZVOJNIH UKREPOV V TEH­ NOLOŠKIH SISTEMIH Z G R A D B ................................................................................... 97 ■1 Matjaž Zupan: KAKO PROJEKTIRAMO IN IZVAJAMO TOPLOTNE IZOLACIJE.................. 105 Glavni in odgovorni urednik: FRANC ČAČO VIČ Tehnični urednik: DANE TUDJINA — Lektor: IRENA PUHAR Uredniški odbor: SERGEJ BUBNOV, VLADIMIR ČADEŽ, VOJTEH WLODYGA, STANE PAVLIN, IVAN JECELJ, ANDREJ KOMEL, BRANKA ZATLER-ZUPANČIČ, JOŽE SČAVNIČAR, DR. MIRAN SAJE Revijo izdaja Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 15, telefon: 221 587. Tek. račun pri SDK Ljubljana 50101-678-47602. Tiska Tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani. Revija izhaja mesečno. Letna naročnina, skupaj s članarino znaša 6000 din, za študente in upokojence 3000 din, za podjetja, zavode in ustanove 48.000 din, za inozemske naročnike 50 US dolarjev. Revija izhaja ob finančni pomoči Raziskovalne skupnosti Slovenije, Splošnega združenja gradbeništva in IGM Slovenije, Zveze vodnih skupnosti Slovenije, Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana in Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Gospodarski položaj gradbeništva in IGM Slovenije v preteklem in tekočem srednjeročnem obdobju UDK 624:330(497.12) JOŽICA GLAŽAR Povzetek Gradbeništvo se je razvijalo do 1. 1980 dokaj eksten­ zivno, ker so bile večje potrebe po gradbenih storitvah kot pa dejanske kapacitete. Stabilizacijski ukrepi po 1. 1980 so vplivali na zmanjševanje investicijske spo­ sobnosti gospodarstva, kar je vplivalo na zmanjševa­ nje investicij in povpraševanje po gradbenih storitvah. OZD gradbeništva so se bile primorane prilagajati tržnim potrebam, kar je pozitivno vplivalo na iskanje notranjih rezerv, negativno pa se je odrazilo pri iskanju zaposlitve za obstoječe kapacitete za vsako ceno. Prilagajanje gradbeništva potrebam tržišča je v preteklosti potekalo predvsem stihijsko. Tako obstaja upravičena bojazen, da se ne bo ohranil sposobnejši del gradbeništva, ki bo zmožen pokriti potrebe po gradbenih storitvah, ko bodo krizni časi mimo. 1. UVOD Organizacije združenega dela, ki opravljajo dejav­ nost gradbeništva v širšem pomenu besede, so razvrščene v naslednje dejavnosti in poddejav- nosti: — visoke in nizke gradnje, vključno s hidrograd- njami, — gradbene instalacije, — zaključna in obrtniška dela, — vodno gospodarstvo, — industrija gradbenega matriala s proizvodnja­ mi kamna, peska, apna, opečnih izdelkov, cementa, azbestnocementnih izdelkov, betonskih polizdelkov in bitumenskih izdelkov, — projektiva in sorodne dejavnosti (vse vrste pro­ jektiranja, kartiranje zemljišč in inženiring). Do 1. 1979 so bile tovrstne organizacije prostovolj­ no včlanjene v Biroju gradbeništva, ki je opravljal za članice razne naloge z namenom, da se izbolj­ šajo rezultati poslovanja v posameznih OZD in celotni dejavnosti. Konec 1. 1978 pa je bil sprejet zakon o združevanju OZD v splošna združenja in gospodarske zbornice. Na podlagi tega zakona so bila ustanovljena v 1. 1979 splošna združenja in medobčinske zbornice, Avtor: Jožica Glažar, dipl. oec., samostojni svetovalec v SZG IGM Slovenije ECONOMIC SITUATION OF CIVIL-ENGINEERING AND BUILDING MATERIALS’ INDUSTRY IN THE PAST AND CURRENT MEDIUM-TERM PERIOD IN SLOVENIA Summary Until 1980 the development of the civil-engineering was quite extensive since the demands concerning civil-engineering works were bigger than the actual capacities. However, the stabilization measures after 1980 affected the reduction of investments and demand for civil-engineering works. The civil-engineering organizations of associated labour were obliged to conform to market-demands, thus provoking positive influences on searching of internal reserves and ne­ gative reflections in trying to find an employment of existing capacities at any price. Formerly, the adapting of civil-engineering to the market-demands was above all elemental. Therefore we can legitima­ tely fear that the capable part of civil-engineering, that could fulfill the demands for civil-engineering works after the period of crisis, would not persist. ki naj bi združevale OZD po dejavnostih in regi­ jah. Ker pa je gradbeništvo že imelo institucijo, ki je povezovala to dejavnost, so se članice Biroja gradbeništva odločile, da se ta institucija preobra­ zi v Splošno združenje gradbeništva in industrije gradbenega materiala. Tako je novoustanovljeno združenje nadaljevalo delo bivšega Biroja grad­ beništva in prevzelo nove naloge, ki jih je določil zakon. 2. ORGANIZIRANOST V SZ gradbeništva in IGM Slovenije je vključenih 220 temeljnih organizacij, ki so organizirane v 55 sestavljenih delovnih organizacijah. Poleg tega pa je 123 enovitih delovnih organizacij, ki so orga­ nizirane brez temeljnih organizacij. 22 delovnih organizacij je le delno vključeno v to združenje — z eno ali več temeljnimi organizacijami. Na podlagi teh podatkov lahko ugotovimo, da je organiziranost gradbeništva zelo razgibana tako po organizacijski strani kakor tudi glede na loka­ cijo, saj so organizacije porazdeljene po vseh slo­ venskih občinah. Velikost posameznih delovnih organizacij glede na število zaposlenih je zelo različna, obstaja vrsta organizacij, ki zaposlujejo manj kot 50 delavcev (projektiva, zaključna in obrtna dela), le dve de­ lovni organizaciji pa zaposlujeta več kot 5000 de­ lavcev, kar je razvidno iz naslednjega pregleda: Razredi Število zaposlenih Število DO do 50 delavcev 51—100 101—250 251—500 501—1000 1001—2500 2501—5000 nad 5000 38 43 58 28 12 14 5 2 3. ZAPOSLENI Podatki o zaposlenih po posameznih dejavnostih se stalno spreminjajo, in to delno zaradi dejan­ skega spreminjanja števila zaposlenih kakor tudi zaradi raznih sistemskih sprememb. V starem izobraževalnem sistemu (pred uvedbo usmerjenega izobraževanja) so bili učenci v go­ spodarstvu evidentirani kot zaposleni, saj so se hkrati usposabljali za bodoče poklice v šolah in organizacijah združenega dela. Z uvedbo usmer­ jenega izobraževanja pa je bil ukinjen status učencev v gospodarstvu, s čimer se je zmanjšalo število zaposlenih, ker ni bilo več tekočega priliva teh učencev. Znano je, da je gradbeništvo kontinuirano skrbelo za usposabljanje učencev v gospodarstvu za razne poklice in je bil delež teh v skupaj zaposlenih vedno precej visok, na primer 1. 1980 nad 6 %>. Upoštevaje gospodarsko krizo in stabilizacijske ukrepe se je zmanjševala investicijska dejavnost, kar je tudi vplivalo na zmanjševanje zaposlenosti v gradbeništvu. L. 1980 je bilo v gradbeništvu za­ poslenih okoli 97.000 delavcev (skupaj z vajenci), v naslednjih letih pa se je zaposlenost postopno zmanjševala. L. 1984 je bilo zaposlenih še približno 86.000 delavcev, konec 1. 1987 pa okoli 80.000 de­ lavcev. Delež zaposlenih po dejavnostih — poddejavno- stih je bil 1. 1987 naslednji: Dejavnost oziroma poddejavnost % z določenim časovnim zamikom pa tudi zmanjše­ vanje obsega dejavnosti v ostalih panogah. V letih 1978 in 1979 je bil dosežen vrh konjunktu­ re v gradbeništvu; po tem letu pa se je začel zmanjševati obseg gradbenih del, kar je seveda negativno vplivalo tudi na rezultate poslovanja. Sprejeta je bila vrsta stabilizacijskih ukrepov, ki so negativno vplivali na investicijsko sposobnost gospodarstva. V konjunkturnih letih so bili dose­ ženi ugodni finančni rezultati in osebni dohodki v teh letih so bili v gradbeništvu rahlo nad po­ vprečjem v gospodarstvu. Gradbeni delavci so iz­ postavljeni pri svojem delu vremenskim okolišči­ nam, kar pri večini drugih dejavnosti ni tako izrazito. Zato bi bilo normalno, da imajo tudi višje osebne dohodke. Vendar se je po 1. 1980 razkorak med povprečnim OD gradbeništva v primerjavi z gospodarstvom povečal. V zadnjih dveh letih so bili doseženi pozitivni trendi, vendar pa so bili OD v gradbeništvu še vedno pod povprečjem v gospodarstvu. V letih 1981—1984 so bili doseženi v gradbeništvu manj ugodni indeksi rasti v primerjavi s celotnim gospodarstvom, kar je razvidno iz naslednje pre­ glednice : ■ ""■/) Pregled doseženih indeksov rasti v preteklem in teko­ čem srednjeročnem obdobju Le to D ej av no st Ce lo tn i pr ih od ek D oh od ek Po vp re čn i m es eč ni ne to O D 1981 gospod. 138 133 131 gradb. 132 127 130 1982 gospod. 129 130 126 gradb. 113 116 123 1983 gospod. 147 143 128 gradb. 126 121 124 1984 gospod. 164 166 122 gradb. 157 148 146 1985 gospod. 182 158 196 gradb. 187 177 198 1986 gospod. 193 219 222 gradb. 210 237 231 1987 gospod. 207 207 220 gradb. 213 215 218 — visoke in nizke gradnje 55,4 — gradbene instalacije 7,5 — zaključna in obrtna dela 8,4 — vodno gospodarstvo 1,7 — industrija gradbenega materiala 9,6 — projektiranje in sorodne dejavnosti 7,1 — ostale negradbene dejavnosti 10,3 Skupaj 100 4. GOSPODARSKI POLOŽAJ GRADBENIŠTVA V PRIMERJAVI S CELOTNIM GOSPODARSTVOM Gradbeništvo je dejavnost, ki posredno vpliva na rast ostalih dejavnosti gospodarstva. Zmanjševa­ nje investicijske sposobnosti gospodarstva pomeni najprej zmanjševanje obsega gradbene dejavnosti, Delež gradbeništva v celotnem gospodarstvu je po 1. 1980 po vseh kazalnikih začel padati. Tako je bil 1. 1980 delež zaposlenih v gradbeništvu v pri­ merjavi s celotnim gospodarstvom še 13 °/o, 1. 1987 le še 11 %, delež družbenega bruto proizvoda pa je padel od 12°/o na 8% . 5. DOSEŽENI POSLOVNI REZULTATI V L. 1987 V lanskem letu so bili v povprečju doseženi še kar zadovoljivi poslovni rezultati. V 14 delovnih orga­ nizacijah so posamezne temeljne organizacije skle­ nile leto z izgubo, ki je znašala skupaj 6,695.593 tisoč dinarjev, kar predstavlja za 300 °/o večje iz­ gube v primerjavi z 1. 1986. Akumulacija se je nominalno povečala za 68°/o, stopnja akumula- Glažar: Gospodarski položaj 60 Gradbeni vestnik — Ljubljana 1988 (37) Pregled nekaterih kazalnikov poslovanja, ugotovljenih po zaključnih računih za 1. 1987 Dejavnost Doh. na del. 000 din ind. Mesečni neto OD na del. din ind. Stopnja ak. «/« ind. 1. visoke gradnje 6.483 217 233.263 216 5,4 128 2. nizke gradnje 6.872 203 248.032 216 4,4 69 3. gradbena instalacija 8.731 202 204.792 220 9,6 74 4. zaključna in obrtna dela 6.906 196 248.403 211 7,4 51 5. vodno gospodarstvo 10.392 210 293.469 220 17,8 339 6. IGM 7.932 235 250.563 224 3,4 101 7. projektiranje in sorodna dejavnost 10.901 225 347.958 222 5,1 100 8. ostale negradbene dejavnosti 6.876 209 240.453 219 3,0 69 9. Povprečno 7.293 214 252.469 218 5,3 95 Pregled pomembnejših podatkov, ugotovljenih po zaključnih računih za 1. 1987 Zap. št. Dejavnost Celot. prih. mio din indeks Dohodek mio din indeks Akumulacija mio din indeks i. visoke gradnje 804.887 217 223.309 217 15.909 227 2. nizke gradnje 180.745 202 65.386 208 4.124 118 3. gradbena instalacija 136.866 203 52.082 199 5.964 134 4. zaključna in obrtniška dela 110.482 209 45.853 200 3.135 100 5. vodno gospodarstvo 28.047 224 13.988 215 2.929 202 6. IGM 216.103 205 60.663 239 4.256 204 7. projektiranje in sorodna dejavnost 234.868 239 61.188 235 6.167 184 8. ostale negradbene dejavnosti 161.913 200 56.316 208 3.196 141 9. Skupaj 1,873.911 213 578.785 215 45.681 168 tivnosti (dosežena akumulacija v primerjavi s po­ vprečno porabljenimi sredstvi) pa se je zmanjšala od 5,6 na 5,3. Povprečni mesečni neto osebni do­ hodki so bili izplačani v višini 252.469 din, kar predstavlja 118 °/o povečanje v primerjavi z 1. 1986. 6. SKLEP V OZD gradbeništva vlada velika zaskrbljenost, saj imajo za letošnje leto kapacitete zelo slabo zasedene, še slabši obeti pa so za naprej. Pro­ jektantske organizacije imajo že dalj časa malo dela, kar pomeni, da ne bo novih projektov. Zato je bila na združenju sprejeta pobuda, da se izdela študija, na temelju katere naj bi OZD kakor tudi celotna dejavnost dobili vsaj neke globalne usme­ ritve za prihodnje leto in naslednje srednjeročno obdobje. Študija bo izdelana s pomočjo strokovne institucije in s sodelovanjem strokovnjakov iz OZD in bo predvidoma končana do konca leta. Osnove projektnega vodenja graditve objektov UDK 658.2:338.2:519.8 MIRKO PSUNDER Povzetek Upravljanje in vodenje projektov, s skupnim angle­ škim izrazom »project management«, je organizacij­ ska znanost, ki se ukvarja s problemi projektov. Upravljanje predstavlja odločanje o bistvenih zadevah projektov, ki zadevajo namenske cilje projektov, vo­ denje projektov pa predstavlja razreševanje organi­ zacijskih vprašanj za uspešno izvajanje projektov in dosego objektivnih ciljev projekta. Temeljno načelo projektnega vodenja nasploh in pro­ jektnega vodenja graditve objektov je v tem, da se za čas trajanja projekta odredi centralna odgovornost za projekt, ki se na ustrezni način institucionalizira in organizira v obliki projektne organiziranosti. Za uspešnost upravljanja in vodenja projektov je nuj­ na izpostavitev ustreznega informacijskega sistema ter uporaba instrumentarija — tj. raznovrstnih tehnik in pripomočkov, ki nam omogočajo izvajanje nalog. 1. OPREDELITEV POJMA GRADITVE OBJEKTA Zakon o graditvi objektov opredeljuje z besedo »graditev« investicijski proces, ki obsega pred­ hodna dela, izdelavo investicijskega programa, iz­ delavo tehnične dokumentacije, pripravljalna dela za gradnjo objektov in gradnjo objektov. V terminologiji t. i. projekt-managementa (pro­ jektnega vodenja) pa predstavljajo investicijski procesi projekte. Po svoji definiciji predstavljajo projekti enkratne ciljno usmerjene procese poteka določenih del — aktivnosti. Z vsako od teh aktivnosti želimo do­ seči neki rezultat (cilj aktivnosti), logična zaveza­ nost aktivnosti pa omogoča s pomočjo teh rezul­ tatov izvedbo ciljev projekta. Logična povezanost aktivnosti tvori strukturo ak­ tivnosti, logična povezanost ciljev (rezultatov) teh aktivnosti pa strukturo ciljev projekta. Lahko trdimo, da predstavljajo investicijski pro­ jekti enkratne usmerjene investicijske procese po­ teka določenih aktivnosti, določenih faz investi­ cijskih procesov, logična povezanost teh faz inve­ sticijskih procesov pa omogoča s pomočjo rezulta­ tov posameznih faz izvedbo ciljev investicijskega projekta. Avtor: dr. Mirko Pšunder, izr. prof., Tehniška fakulteta — VTO Gradbeništvo Maribor, Smetanova 17 FUNDAMENTALES OF PROJECT MANAGEMENT IN PLANNING AND EXECUTION Summary Management and control of projects, briefly project management, belongs among organizational sciences dealing with the problems of projects. Management includes decisions upon fundamental project questions concerned with the aims of the entire project, while project control means the solving of organizational problems which is neccessary for successful execution of construction works. The basic principle of project management in general and management of execution of construction works is to define a central responsibility that becomes institutionalized within the form of the project orga­ nization. Efficient project management requires a correspond­ ing information system as well as various tools — techniques to enable the execution of tasks. Cilje graditve objektov (tj. investicijskih proce­ sov) narekujejo vedno potrebe, zaradi katerih je do graditve objektov prišlo. Pri negospodarskih objektih ali objektih družbenega standarda izha­ jajo te potrebe iz okolja (potreba po gradnji šole, vrtca, bolnišnice itd.), pri gospodarskih objektih ali objektih kapitalne izgradnje pa izhajajo te po­ trebe: — iz tržišča, ki narekuje vedno znova nove pro­ izvode in tehnologije, — iz zahtev po boljši kakovosti proizvodov in — zaradi prisotnosti novih materialov in opreme. Te potrebe pa lahko v gospodarskih delovnih or­ ganizacijah sprožijo: — zgolj inovacijske procese, pri katerih je končni cilj v razvoju in lansiranju novega proizvoda ali osvojitvi nove tehnologije za proizvodnjo ali — investicijske procese (graditve objektov), ki zahtevajo poleg razvoja in lansiranja novih proiz­ vodov in (ali) tehnologij še izgradnjo novih ob­ jektov. 2. FAZNOST GRADITVE OBJEKTOV Iz teorije projektnega vodenja je poznano, da pred­ stavljajo glavne faze projektov v splošnem: — faza koncipiranja projekta, — faza definiranja projekta in — faza realizacije projekta. Pri investicijskih projektih, torej pri graditvi ob­ jektov, pa nastopajo specifičnosti, ki zahtevajo poleg naštetih glavnih faz še fazo priprav na realizacijo projekta. Tako predstavljajo glavne fa­ ze teh projektov: — faza koncipiranja projekta ali faza koncepcije, — faza definiranja projekta ali faza konstrukcije, — faza priprav na realizacijo ali faza priprav za izvedbo in — faza realizacije ali faza izvedbe projekta. Vsaka od teh glavnih faz graditve objekta ima seveda večje ali manjše število podfaz (aktivnosti), pač odvisno od želene natančnosti razčlenjevanja projekta. Upoštevajoč našo zakonodajo (predvsem zakon o graditvi objektov) lahko glavne faze investicij­ skega procesa razčlenimo, kot sledi: — fazo koncipiranja v aktivnosti predhodnih del za investicijo, investicijski program in idejnih na­ črtov ter tehnoloških procesov, — fazo konstruiranja v aktivnosti projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja, projektov za razpis in projektov za izvedbo, — fazo priprav za izvedbo v aktivnosti pridobitve gradbenega dovoljenja, oddaje objektov v izvaja­ nje in izvedbe pripravljalnih del in — fazo izvedbe v aktivnosti gradnje objektov, primopredaje zgrajenih objektov in poizkusnega obratovanja. Grafično nam takšno razčlenitev graditve objekta prikazuje skica 1. FAZA AKTIVNOSTI ČAS TRAJANJA KO NC I­ PI RA NJ E p redhodna dela investicijski program idejni projekti KO N­ ST RU I­ RA NJ E p rojekti PGD projekti za razpis ,_____t projekti PZI i---------- ! PR IP RA VA gradbeno dovoljenje J------—1 oddaja objekta v izvedbo 1----- Hpripravljalna dela __ . < ca o w > gradnja primopredaja ____ .. . —i poskusno obratovanje . 1 — . Skica 1. Glavne faze in aktivnosti graditve objekta 3. ORGANIZACIJSKA IZVAJANJA GRADITVE OBJEKTOV 3.1. Možnosti organiziranja izvajanja graditve objektov Graditev objekta kot projekt se od svojega za­ četka razčlenjuje prek faz koncipiranja, konstru­ iranja, priprav na izvedbo in same izvedbe objek­ ta. Kot smo že spoznali, sodelujejo v vseh teh fazah oziroma so vanje vključeni: — investitor kot glavni sistem projekta in — izvajalci kot sistemi izvajanja posameznih ak­ tivnosti ali celotnih faz projekta ter po potrebi, — inženiring organizacije kot sistemi skrbništva, ki vodijo izvajanje projekta, če investitor za te naloge ni usposobljen. Običajno so investitorji usposobljeni samostojno ali v sodelovanju s projektivnimi ali svetovalnimi organizacijami izdelati le dokumentacijo, ki jo narekuje prva faza investicijskega procesa tj. faza koncipiranja, ki vključuje: — izdelavo elaborata pripravljalnih del, — izdelavo investicijskega programa in — idejne projekte. V tem primeru imenujejo investitorji vodjo pro­ jekta ali skrbnika projekta (ang.: project mana- gerja), ki vodi izdelavo dokumentacije te faze. Vodstvo projekta vseh ostalih faz pa prepustijo investitorji inženiring organizaciji, ki je za to usposobljena in imenuje vodjo ali skrbnika pro­ jekta. Če pa imajo investitorji v delovnem razmerju tudi strokovnjake, ki lahko prevzamejo vodenje projekta v fazah izdelave tehnične dokumentacije, priprave za izvedbo in same izvedbe, lahko brez vključevanja inženiring organizacij prevzamejo celotno vodenje projekta. Takšni primeri so pri­ sotni v večjih delovnih organizacijah, kjer imajo službe ali celo sektorje za investicije. V praksi pa lahko nastopi še več drugih načinov organiziranja izvajanja projektov, pač v odvisnosti od tega, kdo in s pričetkom katere aktivnosti prevzema skrbništvo — vodenje projekta (glej skico 2). , i ' II III IV ---- iE---- I- i INV . INV i-/)----i Ni - ------p ____ ... AINV J INŽ v INV j INŽ A f \ iftv.k_ ~ ™ž .. . __........ I o - ” ™ž 5 ..Faze graditve Skrbništvo Legenda: I — faza koncepcije II — faza konstrukcije III — faza priprave IV — faza izvedbe pd — aktivnost pripravljalnih del ip — aktivnost investicijskega programa INV — skrbništvo investitorja INŽ — skrbništvo inženiring organizacije Skica 2. Organizacijske možnosti prevzema skrbništva — projektnega vodenja graditve objektov Ne glede na to, s pričetkom katere aktivnosti prevzame skrbništvo inženiring organizacija, osta­ ja upravljanje projekta naloga investitorja oziroma njegovega poslovodnega organa. To pa pomeni, da ostajajo pomembne odločitvi vsebinske narave, ki so vezane z namenskimi cilji projekta (morebitne spremembe glede na vrsto proizvodnje, obseg pro­ izvodnje, tehnologijo, tehnično dokumentacijo, fi­ nanciranje itd.) »v rokah« investitorja. 3.2. Projektna organiziranost Pri investitorjih predstavljajo projekti graditve objektov enkratne projekte, za katere je poleg ciljne usmerjnosti značilen še omejen čas trajanja. Za uspešno upravljanje in vodenje takšnih pro­ jektov se je v praksi uveljavila nestalna projektna organiziranost kot najuspešnejša organizacijska oblika. Značilnost takšne nestalne projektne organizira­ nosti investitorjev je v tem, da se za čas trajanja projekta oblikujejo projektni timi v naslednjem sestavu: — upravljalski projektni tim, v katerem so po­ slovodni (vodilni) delavci, ki lahko glede na svoja pooblastila sprejemajo pomembne vsebinske od­ ločitve, ki zadevajo namenske cilje projekta. Ta tim vodi običajno direktor organizacije investitorja ali njegov najbližji sodelavec (pomočnik, tehnični direktor, direktor sektorja investicij itd.), — vodstveni projektni tim, v katerem so delavci z nalogami vodenja (organiziranja) izvajanja pro­ jekta, ki ga vodi vodja tima kot vodja projekta ali kot skrbnik projekta. Naloga tega tima je raz­ reševati organizacijska vprašanja za uspešno iz­ vajanje in dosego objektnih ciljev projekta (kon­ trola rokov, ekonomičnosti, kvantitete itd.), — izvajalski projektni tim (ali timi) za izvajanje konkretnih aktivnosti, ki jih investitor lahko sa­ mostojno izvrši. V ta tim oziroma time so vklju­ čeni strokovnjaki, ki lahko izdelajo npr. elaborat pripravljalnih del za graditev objekta, investicij­ ski program, tehnično dokumentacijo itd. Za upravljalski in vodstveni projektni tim je zna­ čilno to, da delujeta za čas trajanja celotnega projekta, za izvajalske projektne time pa to, da delujejo le za čas izvršitve aktivnosti, za katero so formirani. Pomembna je predvsem vloga izvajalskega pro­ jektnega tima in vloga vodje projekta. Ta mora izpolnjevati najprej izobrazbene pogoje, ki jih za opravljanje njegovih nalog zahteva zakon o gra­ ditvi objektov (ustrezen strokovnjak s petimi leti delovnih izkušenj in opravljenim strokovnim iz­ pitom), poleg tega pa mora imeti izrazite organi­ zacijske in avtoritativne sposobnosti, sposobnost hitrega spoznavanja bistva problemov, celovit na­ čin mišljenja, sistematičen način dela, dobro mora poznati zakone in predpise s področja graditve objektov in instrumente projektnega vodenja (mrežno planiranje, prognostične metode, opera­ cijske raziskave, vrednostno analizo itd.). V inženiring organizacijah pa predstavlja izva­ janje projektov graditve objektov bistvo njihove dejavnosti. Hkrati izvajajo večje število projektov v različnih fazah graditve. Za lažje in uspešno vodenje takšnih projektov se je v praksi uveljavila stalna projektna organizi­ ranost, imenovana tudi matrična projektna organi­ ziranost, kot najuspešnejša organizacijska oblika. Skica 3 nam shematično prikazuje tipično stalno projektno organiziranost inženiring organizacij. Skica 3. Organizacijska shema stalne projektne orga­ nizacijske strukture Tovrstna projektna organiziranost pa ni idealna. V njej se nemalokrat postavljajo dualne odvis­ nosti med klasično funkcijsko organizacijsko struk­ turo in projektno organizacijsko strukturo, saj nastopajo funkcijske organizacijske enote kot iz­ vajalske za določene aktivnosti projekta in so gle­ de na izvajanje del odgovorne na eni strani svojim vodstvom (direktorjem sektorjev), na drugi strani pa vodjem projektov, ki so zadolženi za uspešno izvajanje projektov. 4. UPRAVLJANJE IN VODENJE GRADITVE OBJEKTOV 4.1. Temeljna načela upravljanja in vodenja projektov Upravljanje in vodenje projektov, s skupnim an­ gleškim izrazom »projekt management«, je pro­ blem in umetnost, kako izvesti projekt s sodelo­ vanjem ljudi v neki organizaciji v dogovorjenem času, z določenimi proizvodnimi sredstvoi ter žele­ nim učinkom.1 Pri tako zastavljeni opredelitvi upravljanja in vodenja projektov, ki se sicer v literaturi in praksi tolmači na različne načine, predstavlja upravljanje projektov nadgradnjo vodenja. Uprav­ ljanje projektov predstavlja odločanje o bistvenih zadevah projektov, ki zadevajo namenske cilje projektov. Vodenje projektov ali projektno vode­ nje pa predstavlja razreševanje organizacijskih vprašanj za uspešno izvajanje projektov in dosego objektnih ciljev projekta. Temeljno načelo projektnega vodenja nasploh in projektnega vodenja graditve objektov je v tem, 1 Onton Haue: Projekti v organizacijah združenega dela, CGP Delo, Ljubljana 1982, stran 172. da se za čas trajanja projekta odredi centralna odgovornost za projekt, ki se na ustrezen način institucionalizira v obliki nestalne projektne or­ ganiziranosti investitorja ali stalne projektne or­ ganiziranosti inženiring organizacije, če ta prevza­ me odgovornost za projekt s svojimi vodji — skrb­ niki projektov. Zato je primerno projektno vodenje deliti na: — projektno vodenje enkratnih projektov (pri investitorjih) in — projektno vodenje projektnih procesov (v inže­ niring organizacijah). Projektno vodenje enkratnih projektov je zasnova­ no na nestalni, občasni projektni organizacijski strukturi, ki deluje tako dolgo, dokler projekt ni končan. Pa se tako tudi vse naloge v zvezi s projektnim vodenjem (od planiranja, organizi­ ranja, prek kontrole časovnega izvajanja, ekono­ mičnosti in kakovosti do izgradnje projektnega informacijskega sistema) štejejo kot enkratne in vezane na konkreten projekt. Projektno vodenje projektnih procesov je zasno­ vano na stalni projektni organizacijski strukturi, ustrezno vgrajeni v obstoječo organizacijsko struk­ turo organizacije (projekta), in pa na stalnih na­ logah projektnega vodenja. Glede na to se tudi projektni informacijski sistem ne izgrajuje samo za konkretne enkratne projekte, temveč je pogo­ sto del celovitega informacijskega sistema organi­ zacije oziroma se z njim tesno povezuje. 4.2. Informacijski sistem projektnega vodenja Za uspešnost upravljanja in vodenja projektov je nujna izpostavitev ustreznega informacijskega si­ stema. Namen izpostavitve informacijskega siste­ ma je v tem, da zagotovi informacijske potrebe v času izvajanja projekta: — za upravljanje in po potrebi tudi za vodenje investitorju (glavnemu sistemu projekta), — za vodenje inženiring organizacij (sistemu skrb­ ništva projekta) in — za izvajanje izvajalskim organizacijam (siste­ mom izvajanja aktivnosti projekta). Za uspešnost projektnega vodenja, tj. za uspešnost izvajanja aktivnosti projekta, je potreben infor­ macijski sistem za horizontalno in vertikalno in­ formiranost. Horizontalna informiranost poteka med izvajalci aktivnosti, vertikalna informiranost pa med izva­ jalci aktivnosti in skrbništvom projekta. Horizontalna informiranost poteka v skladu s struk­ turo aktivnosti projekta, ki je določena s termin­ skim planom izvedbe projekta (v gantogramski ali v eni od mrežnih tehnik). Predstavlja vhodne in izhodne informacije posameznih aktivnosti ali na­ tančneje vhodne programske in strukturne infor­ macije ter izhodne kontrolne in strukturne infor­ macije aktivnosti. Programske informacije vsebujejo podatke s ter­ minskega plana, in sicer o projektu, aktivnosti, časovni rezervi, predhodni in naslednji aktivnosti, o kapacitetah, o stroških itd., strukturne informa­ cije pa podatke iz tehnične dokumentacije o dimen­ zijah, potrebnem materialu, kakovosti itd. Organiziranje ustreznega pretoka informacij je ena od nalog skrbništva projekta. Pretok informacij pa se lahko organizira progresivno, če izvajalec predhodne aktivnosti obvesti izvajalca naslednje aktivnosti o izhodnih parametrih predhodne aktiv­ nosti; retrogradnjo, če si izvajalec naslednje aktiv­ nosti sam priskrbi podatke o parametrih pred­ hodne aktivnosti in posredno, če se podatki pred­ hodne aktivnosti posredujejo izvajalcu naslednje aktivnosti prek vodje projekta (sistema skrb­ ništva). Ne glede na razstavljeno organizacijo pretoka in­ formacij pa mora biti vodja projekta pravočasno in tekoče informiran o kontrolnih informacijah vsaj pomembnejših (kritičnih) aktivnosti, da bi lahko ustrezno ukrepal in dosegel zastavljene cilje celotnega projekta. Vertikalna informiranost pa poteka v skladu s projektno organizacijsko strukturo »od zgoraj navzdol«, tj. od glavnega sistema (investitorja) prek sistema skrbništva (inženiring organizacije), do sistemov izvajanja (izvajalskih organizacij) in obratno. Tu gre za pretok informacij, ki so po­ membne za organe upravljanja in vodenja vseh treh sistemov, kot to prikazuje skica 4. Skica 4. Vertikalni informacijski sistem projektnega vodenja 4.3. Instrumentarij projektnega vodenja Prvi pogoj uspešnega vodenja projektov je ustrez­ na projektna organiziranost sistema skrbništva projekta (pri investitorju ali inženiring organiza­ ciji), ustrezen informacijski sistem in uporaba in­ strumentarija — tj. raznovrstnih tehnik in pripo- močkov, ki nam omogočajo izvajanje nalog pro­ jektnega vodenja. S tehnikami in pripomočki, ki nam omogočajo izvajanje nalog projektnega vodenja, morajo biti dobro seznanjeni in jih seveda uporabljati pred­ vsem vodje projektov, posamezni strokovnjaki v vodstvenih projektnih timih in z določenimi teh­ nikami in pripomočki tudi drugi, ki se vključujejo v dela projektnih timov. Izbira instrumentarija za projektno vodenje je od­ visna od več dejavnikov: od vrste, velikosti in kompleksnosti projekta, znanja delavcev in od faze projekta, kateri bo instrumentarij rabil. Najpomembnejša tehnika, ki nam omogoča izva­ janje nalog projektnega vodenja, je vsekakor ope­ rativno planiranje. Na izbiro imamo gantogram- sko tehniko operativnega planiranja projektov in več mrežnih tehnik. Vsekakor so z uporabo raču­ nalnikov danes najprimernejše mrežne tehnike, s pomočjo katerih lahko določamo kritične aktiv­ nosti, rezervne čase nekritičnih aktivnosti, med­ sebojno odvisnost med aktivnostmi itd. Najpomembnejši pripomoček, ki nam omogoča iz­ vajanje nalog projektnega vodenja, pa je raču­ nalnik. Uporaba osebnih računalnikov ima danes prednost pred uporabo velikih računalniških siste­ mov. Uporabljamo jih predvsem za potrebe plani­ ranja in spremljanja projektov in za potrebe ce­ lovitega informacijskega sistema. Od drugih tehnik, ki se pri projektnem vodenju pogosto uporabljajo, naštejemo še: prognostične metode (predvsem trendno-ekstrapolacijska meto­ da in metoda Delphi), metode operacijskih raz­ iskav, simulacijske metode, ABC analiza, vred­ nostna analiza, razne parametrične metode oce­ njevanja ekonomičnosti, metoda kontrole kako­ vosti, razne metode iskanja idej in intuitivnega predvidevanja (Brainstorming, Synectic itd.) in drugo. V zadnjem času pa se v svetu vse več uporabljajo tudi ekspertni sistemi kot instrumentarij oziroma tehnike projektnega vodenja, posebej še pri naj­ pomembnejših odločitvah, saj je z množico podat­ kov oziroma mišljenj ekspertov o kakem proble­ mu s pomočjo umetne inteligence računalnika možno napovedati posledice odločitve ali pa po­ iskati takšno odločitev, ki je potrebna, da bi do­ segli zastavljene cilje projekta. Strokovna literatura 1. Brandenberger Jürg: Projekt-management im Bau­ wesen, Baufachverlag AB, Zürich, 1985. 2. Borrie Donald: Profesional construction manage­ ment, McGraw-Hil, New York, 1982/83. 3. Haue Anton: Projekti v organizacijah združenega dela, COP Delo, Ljubljana 1982. 4. Pšunder Mirko: Gradbeno poslovanje, TF — VTO Gradbeništvo, Marbor 1986. 5. Rösel Wolfgang: Baumanagement, Springer-Verlag, Berlin—New York—Tokiyo, 1987. Metodologija za obračun razlike v ceni gradbenih storitev UDK 338.585 Povzetek Glede na visoko stopnjo inflacije je nemogoče ob ponudbi točno določiti končno prodajno ceno proiz­ voda — objekta. Vsled tega je sestavni del pogodbe metodologija, ki opredeljuje način zasledovanja spre­ membe cene od priprave ponudbe do realizacije ob­ jekta. V tem sestavku so podane osnovne značilnosti metodologije, ki se največ uporablja v SRS. Eno izmed pomembnih področij dela, s katerim se ukvarja SZGIGM Slovenije, je mesečno izračuna­ vanje gibanja cen za različne vrste gradbenih, obrtniških in montažno-instalacijskih del. Začetki dela na tem področju segajo v leto 1972, v naslednjih letih, vse do danes, pa se je ta sistem obdelave podatkov spreminjal, dograjeval, tako kot je to zahteval razvoj tehnologije v gradbe­ ništvu. V nadaljevanju bomo prikazali nekaj osnovnih značilnosti te metodologije, ki je v sedanjem go­ spodarskem položaju pridobila svojo uporabnost. Ce se ozremo v preteklost, lahko ugotovimo, da smo v operativi vedno zaračunavali razliko med ponudbeno in dejansko ceno določenega materiala oziroma storitve. Pri tem obračunavanju je nemalokrat prihajalo do nepotrebnih sporov, nesporazumov in nezaupa­ nja med investitorji in izvajalci del. Bistven vzrok za problematičnost uveljavljanja razlike v ceni, tako za investitorja kot izvajalca del, je bila v tem, da ni obstajala nobena splošna veljavna metodo­ logija za uveljavljanje razlike v ceni, ki bi z za­ dostno natančnostjo in obenem enostavnostjo omo­ gočila tako uveljavljanje kot priznavanje razlike v ceni pri vseh vrstah gradbenih, zaključnih ter montažno-instalacijskih delih. Zaradi pomanjkanja te metodologije tudi zbiranje podatkov o gibanju cen in stroškov ni bilo orga­ nizirano enotno in je bilo popolnoma neprilago­ jeno potrebam za uveljavljanje razlik v cenah gradbenih storitev. Z željo, da bi se olajšalo delo tako investitorjem kot izvajalcem, je bila izdelana metodologija za obračun razlike v ceni gradbenih Avtor: Marija Marinko, dipl. inž. gradb., samostojni svetovalec v SZGIGM Slovenije MARIJA MARINKO THE METHOD FOR ACCOUNT OF PRICE DIFFERENCE FOR BUILDING WORKS IN THE CASE OF INFLATION Summary In the case of high inflation it is imposible for con­ tractor to foresse the definite price in the offer for building works. For that reason the contract contains the method, how the price will change with progress of inflation (progress of works). The articel gives breaf insight in the price change method. storitev. Z uporabo te metodologije je prihranjeno investitorju in izvajalcu težko in dolgotrajno do­ kazovanje cen, ki pa je na ta način dovolj na­ tančno. Izdelana je bila tudi metodologija, ki predpisuje enoten način zbiranja cen. Metodologija je prirejena razmeram in pogojem, ki veljajo za gradbena dela. Po njej se obraču­ najo razlike v ceni za vsa gradbena dela, pa tudi storitve, ki so v zvezi z gradbenimi deli. Pomembnost metodologije je tudi v tem, da omo­ goča redno in stalno spremljanje gibanja cen po elementih strukture cen kot tudi cene v celoti. Za izračun indeksov nam rabijo podatki o cenah materialov, transportov in strojev ter osebnih do­ hodkov, ki jih po posebni anketi v sredini obra­ čunskega obdobja zbiramo po organizacijah zdru­ ženega dela iz vse Slovenije, in sicer pri: — proizvajalnih organizacijah, industriji gradbe­ nega materiala in lastni industriji, — večjih trgovskih organizacijah, — gradbenih delovnih organizacijah, — delovnih organizacijah za zaključna dela, — delovnih organizacijah za montažno-instalacij- ska dela. Vpliv posameznih organizacij združenega dela na izračun indeksov za podražitev materiala delimo na približno tri enake dele (proizvajalne delovne organizacije, trgovske organizacije in gradbene delovne organizacije). Elementi za ugotovitev indeksa: — materialni stroški — M — prevozni stroški — P — stroški strojev — S — osebni dohodek — OD Materialni stroški — »M« vsebujejo vgrajeni material, pomožni material ter vse ostale materialne stroške pripravljalnih in za­ ključnih del. Prevozni stroški — »P« vsebujejo zunanje transporte s kamioni vsega materiala. Sem sodijo tudi notranji transporti, če se opravljajo s kamioni. Stroški osnovnih sredstev — »S« vsebujejo urne najemnine osnovnih sredstev. Osebni dohodki — »OD« vsebujejo neposredne osebne dohodke za izdelavo, režijo, pripravljalna dela ter predpisane prispevke iz OD. Ti elementi nastopajo v posameznih vrstah del zelo različno. Zato metodologija določa skupine — vrste del, kjer so ti odnosi med seboj približno enaki. Enaki odnosi elementov v posameznih sku­ pinah so določeni na podlagi več analiz posameznih objektov oziroma vrst del, karakterističnih za po­ samezne skupine. Tako je vsakemu uporabniku na razpolago poda­ tek o gibanju posameznega elementa in storitve kot celote. Ze uvodoma smo poudarili, da so pred izdajo teh indeksov vsi udeleženci v investicijski igradnji uporabljali zamotan klasičen obračun razlike v ceni na podlagi faktur, kajti v gradbeništvu je paleta proizvodov, ki se uporabljajo in katerih cene se spreminjajo, prevelika, da bi vse te spre­ membe cen lahko prenesel le gradbeni delavec. Pri tem velja poudariti, da je zmotno mišljenje, da si z uporabo te metodologije izvajalci stroškov­ no zidajo cene. Gre le za povprečno povračilo po­ večanih stroškov, ki so nastali pri proizvodnji. Omenimo naj še, da z metodologijo zajemamo neko povprečno gibanje cen, nikakor pa ni mogoče za­ jeti vseh podražitev. Izračun indeksov temelji na naslednji splošni formuli: T Mk , Pk Sk ODk Mo Po So ODo Mk, Pk, Sk, ODk. . . so indeksi, M, P, S, OD po­ sameznih elementov, v določenem četrtletju. Mo, Po, So, ODo. . . so indeksi M, P, S, OD posa­ meznih elementov, ki so vzeti kot osnova. a, b, c, d . . . 80 °/o udeležbe posameznih elementov v posameznih skupinah oziroma vrsti del, ki so fiksni in predhodno določeni na podlagi analiz posameznih objektov, značilnih za posamezne sku­ pine oziroma vrste del. Indeks materiala »M« je ugotovljen za določene skupine oziroma vrste del na podlagi reprezenta­ tivne skupine materialov, ob upoštevanju medse­ bojnih vrednostnih odnosov udeležbe, ki se v iz­ računu indeksa upošteva kot ponder. Indeks ma­ teriala je v preglednici končnega indeksa vedno podan kot sestavni del, in ga je možno posebej zasedovati oziroma primerjati. S strukturo ponderiranih materialov nikakor ni možno zajeti vseh materialov, ki pri določeni vrsti del nastopajo, temveč je potrebno privzeti dejstvo, da so gibanja cen ostalih materialov proporcional­ na in bistveno ne vplivajo na spremembo ma­ terialnih stroškov. Enaka ugotovitev velja tudi za indeks gibanja cen strojnih storitev. Indeks gibanja cen prevoznih storitev in osebnega dohodka je za vse izračune upoštevan v enaki višini. Glede same uporabe indeksov naj poudarimo, da velja obračun razlike v ceni vedno v skladu s po­ godbenimi določili oziroma če ni drugače določeno, je ta obračun za obdobje od priprave ponudbe do pogodbeno določenega roka za končanje objekta. Zaradi izredno visoke stopnje inflacije izračunava­ mo indekse mesečno. Podatke za izračun indeksov zajemamo v sredini meseca, pri čemer pa izraču­ nani indeksi veljajo za konec meseca. Pri konkretni uporabi mesečnih indeksov le-te linearno interpoliramo na dneve. Uporaba indeksov je zelo enostavna, pa vendar pri tem večkrat naletimo na številne nepravil­ nosti, ki jih na splošnem združenju poizkušamo rešiti na objektiven način, v skladu s pogodbe­ nimi določili in z izhodišči, na katerih je osnovana metodologija. Uporabnost indeksov je večnamenska, in sicer za: — obračun razlike v ceni gradbenih, obrtnih in montažno-instalacijskih delih med investitorjem in izvajalcem, — revalorizacijo ocenjenih vrednosti že zgrajenih objektov, — ekstrapolacijo predvidenih sprememb cen pri investicijskih programih, — revalorizacijo stanovanjskih kreditov. Verjetno bi lahko našteli še kaj. Analiza izbočenja pravokotnih plošč, osno tlačenih v obeh smereh UDK 624.044:531.2 MAJA MIKLUS, STEFAN FAITH Povzetek Prikazana je metoda za določevanje mejnih stanj sta­ bilnosti pri izbočenju pravokotnih obojestransko tlače­ nih plošč z začetno ukrivljenostjo z uporabo trigono­ metrijskih vrst. Analizirali smo kvadratne plošče za različne odnose Ny/Nx, upoštevajoč prerazporeditev napetosti. S primerjavo različnih standardov in dru­ gih načinov določevanja kritičnih napetosti se poka­ žejo večji odstopi z vrednostmi iz JUS in EUROCO- DE3, kar kaže potrebo po spremembi enačbe za kom­ binirane napetosti. Summary In the paper the limit stability state design of thin rectangular uniformly axialy compressed plates with initial curvature is shown. Double trigonometric se­ ries are used for calculation. Square plates with dis­ posed loading along two and all sides were calcula­ ted for different values of ratio Ny/Nx. The compari­ son between some standards and other ways of cal­ culating the critical instability stresses shows greater differences for JUS and EUROCODE3, what demands modification of equation for combined stresses in previous named standards. 1. UVOD Stabilnost pri izbočenju pravokotnih plošč, osno tlačenih v obeh smereh, lahko določimo s pomočjo različnih standardov in na podlagi teoretičnih in eksperimentalnih raziskav. Prikazan je način reševanja zgornjega problema s trigonometričnimi vrstami po teoriji I. in II. rda, upoštevajoč tudi prerazporeditev napetosti na tlačenih stranicah. Rezultati so primerjani z vred­ nostmi po JUS U. E 7.121, EUROCODE 3, TGL 13503, DASt Ri 012, ISO TC/167 SC 1 in s teore­ tičnimi raziskavami drugih avtorjev: Timošenko (1), Dubas in drugi (2), Narayanan (3), Voljmir (4). Pri analizi po teoriji II. reda upoštevamo začetno deformacijo velikosti od 1/200 do 1/500. Pri ena­ komerno porazdeljeni zvezni obtežbi po robu plošče predstavlja pogoj za mejno nosilnost tlačene plošče tvorba plastičnega členka v sredini plošče. V pri­ meru prerazporeditve napetosti postavimo pogoj za mejno stanje tako, da nastane plastična Unija po sredini plošče. Predpostavimo, da je material idealno elasto-plastičen. Zaradi obširnosti račun­ skega dela smo obravnavali le kvadratne plošče. Ostale primere dimenzij plošč in obremenitev bomo raziskah v nadaljnjih delih. 2. PRAVOKOTNE PLOŠČE Z ZAČETNO UKRIVLJENOSTJO, TLAČENE V OBEH SMEREH Diferencialna enačba uklona pravokotne plošče z začetno ukrivljenostjo, tlačene v obeh smereh, se glasi Avtorja: Maja Mikluš-Moran, dipl. inž. gradb., asistent, Maribor Prof. dr. Štefan Faith, dipl. inž. gradb., znanstveni sve­ tovalec, Maribor d4Wi , „ d4 Wi , d4Wi 1------ - + 2 -------- ----- 1- ------ - = --- . d X4 d X2 d y2 d y4 D f H a*(w. + w.) + (1)L d J V zgornji enačbi je w0 začetna deformacija plošče, Wi pa upogib zaradi zunanje osne obremenitve Nx in Ny (sl. 1). Slika 1. Deformacija pravokotne plošče zaradi osnega pritiska v obeh smereh Začetno deformacijo plošče prikažemo s pomočjo trigonometrijskih funkcij . Tz X , k yw0 = an sin -----sin------ (2) a b ki zadovoljujejo mejne pogoje. Deformacija, ki nastane zaradi tlačnih sil v plošči, pa je , . 7 i x . . n ywi = bn sin ___sin------- (3) a b Z odvajanjem gornjih funkcij in vstavljanjem v diferencialno enačbo upogiba pravokotne plošče ter z uvedbo odnosa Ny/Nx = x dobimo naslednjo rešitev za deformacijo izbočene plošče, tlačene v obeh smereh Nx au 1 + bn = ■ S) n 2 D ( a2! ( a2! a2 i 1 + b2J “ N4 X + * b2 J (4) Skupna deformacija plošče znaša w = w0 + wi = au Nx 1 + ‘( 1 + * i? ) t2D ( i +^ J ' ~ Ni ( i + 4 ) . n X n v. sin— sin — Z uvedbo novih oznak (5) Nx D— f l + 0 ■ in öv k Nx b2 D n 2 KF dobi enačba (5) naslednjo obliko w = - an 1 — ax — % . n X . ji vsin----- sin------ (6) Kritične vrednosti pritiskov Nx in Ny dobimo iz pogoja, da je deformacija zelo velika, tj. 1 — ax — a Y = 0 oziroma Nx D n 2 + AT aX Nx b2 f 1 + — ) 2 ~D (1 + — ) 2 { b 2 ) a2 ( b2J = 1 (7) Iz zgornje enačbe je D ji2 1 + Nsor ' 2\2 b2 D «» — + — a2 1 + X — b2 ( a21b2 1 + x — { b2 J (8) Minimalna vrednost izraza je ker se za a/b 2> 1/2 plošča izvija v dveh pol valih, za a/b j> l/6 pa v treh polvalih, itd. Tako je Za odnos 1.4 < a/b ^ 2.0 nastane nestabilnost za­ radi vpliva izbočenja in uklona, za a/b > 2.0 pa je odločilno izbočenje plošče. Odnos a/b omejimo na maksimalno vrednost 1.4 oziroma minimalno 0.707, pri čemer nastane nestabilnost samo zaradi izbočenja. Iz enačbe (9) dobimo zgornjo mejo, to je točko bifurkacije ravnotežja. Kadar računamo z deformacijami, ki so posledica osnih pritiskov, in s plastifikacijo prereza v sre­ dini plošče z napetostmi zaradi momenta in osne sile na meji plastičnosti, dobimo naslednje enačbe za tvorbo plastičnega členka. M . = o| 1 c t ■1 t - c 2 F 60 -i Slika 2. Razporeditev napetosti v plastičnem členku t2 — c2 c ox = Nx ------------ o x = Mx V zgornji enačbi je t — debelina plošče, Nx — osna sila v plošči in ox napetost v plošči. Iz enačbe (10) je Enačba velja tudi za smer y. Za izbrane sile Nx in Ny izračunamo momente iz naslednjih enačb Mx = — D Mv D ' d2 wi d2 wi+ v ------- A 2 A 2 ( d 2 wi d2wi+ V ------- l x2 (m n2 2 i l Nx| a m n ---- - m j i x . n jz y mn m2 n 2 sin-------- sm — — + 2 2 bmn--- —a b i i a4 m n X . n n y s m --------sin ---------- (21) Ny d 2Uy d2 (w0 + wi) „ ( m n n2 n 2 . m n x = - N y ^ ^ a mn— - s m - — . l i l b2 a n X . n n y )---- sin-------— I b b ) . n Try , m n sm— ----+ Z 2 b b2 sin- Z uvedbo oznak Kmn j m 2 n 2 { a2 n2 n 2)2 . m n x . n n y + -------- sin-------- sin -------- b2 j a b smereh, upoštevajoč prerazporeditev napetosti po dolžini in širini plošče, določimo iz prej zapisanih enačb (26) in (28). S prerazporeditvijo sil vzdolž roba plošče Cmn . m n X . n n y sin-------- sin b2 m n xsm -------- sm b n jry ( 2 2 ) in za pritiske — Nx in — Ny dobi enačba (1) na­ slednjo matrično obliko D [K] { b } = [C] [N J { a } + [C] [N J { b } + + [D] [Ny] { a } + [D] [Ny] { b } (23) Iz enačbe (23) določimo koeficiente bmtt { b } = [F]-1 [G] { a } (24) pri čemer je [F] = D [K] — [C] [N j - [D] [Ny] (25) in [G] = [C] [NJ + [D] [Ny] S koeficienti bmn določimo pomike wi in momenta Mx n My iz enačbe (12) d 2 Wi , m2 ji2 m n x . n ji y ,--------= bmn-------- sm --------- sin ------- = bmn cmn d 2 a2 a b (26) d2wi , n 2 n 2 . m n x . n Try--------= bmn-------- s in --------sin --------- = bmn dmn dy2 b2 a b ( 2 n y \1 + cos— (29) ( 2 n X 1Ny = N0y + Nly I 1 + COS ----- I določimo deformacijo plošče. Prerazporeditev obremenitve po enačbah (29) je prikazana na sl. 3. Slika 3. Prerazporeditev obremenitve Tako je iz enačbe (12) {M*} = D [[C] + v [D]] { b } {My} = D [[D] + v [C]] { b } (27) Maksimalne vrednosti za momente dobimo za koe­ ficiente cmn in dmn na sredini plošče, tj. x =a/2 in y = b/2. maksMx = D ((c)a ,b + r ( d ) a ,b ) { b } 2 2 2 2 maks My = D ((d) a, b + v (c) a, ;b) { b } 2 2 2 2 Za izbrane vrednosti Nx in Ny dobimo momente iz enačb (28), ki jih vstavimo v enačbi (11) in (16). Kritične vrednosti obremenitev Nx in Ny dobimo z iteracijo, dokler ni primerjalna napetost na sre­ dini plošče enaka meji plastičnosti. 4. DOLOČEVANJE KRITIČNE OBREMENITVE S PRERAZPOREDITVIJO NAPETOSTI Dobljene momente iz enačb (28) uvrstimo v enač­ bo (11) in izračunamo primerjalno napetost iz (16). Iteracije opravljamo tako dolgo, dokler ne doseže­ mo meje plastičnosti vsaj v eni točki. Nato menja­ mo jakost obremenitve tako, da primerjalna na­ petost v vseh točkah srednje linije doseže mejo plastičnosti. Kritično obremenitev dobimo z inte­ griranjem po Simposonovi formuli. 5. PRIMERI Obravnavane so kvadratne plošče velikosti a = = b=100cm , debeline t = 0,5cm; 1,0 in 2,0 cm. Analizirani so vplivi osne obremenitve v eni ali obeh smereh. Po teoriji drugega reda menjamo začetno deformacijo od a/500 do a/200. Rezultati so prikazani na diagramih. Za ploščo velikosti 100 X 100 cm, debeline 1,0 cm in enosmerno obremenjene je x = 0 določimo kri­ tično obremenitev po enačbi (9) Ncr = 4 D ji2 b2 1 + X a2 )2 b2J Kritično obremenitev oziroma mejno nosilnost pri izbočenju pravokotnih plošč, osno tlačenih v obeh 4 X 1923 X sr2 ,= ------------------- = 7,59 KN/cm2 1002 Za ploščo, osno obremenjeno v obeh smereh, do­ ločimo kritično obremenitev za vrednosti x = = Ny/Nx od 0 do 1 po enačbah (9) in po teoriji II. reda brez in s prerazporeditvijo napetosti. Dobljene rezultate primerjamo z vrednostmi po JUS U.E7.121, DASt Ri012, EUROCODE3, TGL 13503, ISO TC 167/SC1 in z enačbo iz članka Du- bas in drugi 2 ter prikažemo za ploščo a = b = = 100 cm in debeline 1,0 cm, na sl. 4. Za računanje s prerazporeditvijo napetosti je začetna deforma­ cija 1/200. 6i 0,3 razlikujejo za 10 °/o do 25 °/o od vrednosti, dobljenih s prej navedeno analizo, z vrednostmi po Dubasu pa do 39 °/o. Zaradi boljše pojasnitve problema bomo nadalje­ vali s teoretičnimi raziskavami drugih odnosov stranic, lokalnih pritiskov in z natančnejšim do­ ločevanjem napetosti po robu plošče s prerazpo­ reditvijo napetosti. S primerjavo rezultatov raziskave mejnih stanj po prikazani metodi s kritičnimi vrednostmi po Du­ basu, ISO, TGL, DASt Ri012 ugotovimo, da se z večanjem odnosa Ny/Nx manjšajo kritične vredno­ sti napetosti pri izbočenju, medtem ko so v JUS in v EUROCODE3 za k = 0,5 večje kritične nape­ tosti, za k = 1,0 pa so enake kot za z = 0,0, iz česar sledi potreba po spremembi enačbe za kom­ binirane napetosti v naših predpisih. Literatura (1) Timošenko, Teorija elastične stabilnosti, Beograd (1952). (2) Dubas P., Maquöi R., Massonnet Ch., IABSE 3, 15 (1985). (3) Narayanan R., Horne M. R., IABSE 36—1 (1976). (4) Voljmir A. S., Gibkije plastinki i oboločki, Moskva (1956). Togostna in: torzijska središča stavb UDK 699.841:624.042 Povzetek Podan je izračun togostnih in torzijskih središč ho- rinzontalno obremenjenih stavb. Lega središč je v splošnem odvisna od obtežbe in se po višini stavbe spreminja. Obravnavani so posebni primeri, ko sre­ dišča niso odvisna od obtežbe in ko leže na vertikalni osi. BORIS LUTAR CENTRES OF REGIDITY AND TWIST IN BUIL­ DINGS Summary The calculation of rigidity and twist centres of mul- ty-story buildings is presented. The locations of cen­ tres is in general dependent on lateral load and va­ ries with height. Two special cases ar4 discussed: the case when the centres are not dependent on the la­ teral loads, and the case when they are located on the same vertical axis. 1. UVOD Pojma togostno in torzijsko središče sta pogosto napačno interpretirana v analizi konstrukcij in literaturi. Ob obeh je moči zaslediti še pojma striž­ no središče in center rotacije, ki je pogosto privzet tudi kot togostno središče. V pravilniku o tehnič­ nih normativih za graditev objektov visoke grad­ nje na potresnih območjih zasledimo v 34. členu, ki predpisuje izračun torzijskih momentov v nad­ stropjih konstrukcije, pojem togostno središče etaže (1). V pravilniku ni opredeljen in je mogoče sklepati, da je določitev togostnih središč enosta- Avtor: mag. Boris Lutar, dipl. gr. inž., Univerza v Mariboru, Tehniška fakulteta VTO Gradbeništvo ven postopek. V teoriji tenkostenskih nosilcev po­ znamo težiščno os in os strižnih središč. Za nosilce konstantnih prerezov sta vzporedni, v splošnem ne sovpadata in nista odvisni od obtežbe nosilca. Togostna in torzijska središča objektov v sploš­ nem ne leže na vertikalnih oseh. Njihova lega je odvisna od obtežbe. Določitev koordinat etažnih togostnih in torzijskih središč je zahteven in za­ muden postopek in brez uporabe računalnika tež­ ko izvedljiv. Pri določitvi koordinat središč bomo upoštevali običajne predpostavke v preračunih stavb, obre­ menjenih s horizontalno obtežbo, kot so veljavnost teorije elastičnosti, majhni pomiki in neskončna togost etažnih plošč v njihovih ravninah. Enačbo konstrukcije, ki ustreza privzetim predpostavkam, lahko zapišemo; {Fx} = [Kxx]{Ux} + [Kxy]{Uy} + [Kxz]{Uz| (1 a) {Fy} = [Kyx]{Ux} + [Kyy] {Uy} + [Kyz] {Uz} (1 b) {Fz} = [Kzx]{Ux} + [Kzy] {Uy} + [Kzz]{Uz} (1 c) V enačbah smo z{U x} in {Uy} označili vektorja bi­ stvenih pomikov v smereh (X) in (Y) osi kon­ strukcije, z {Uz} pa vektor zasukov. Vektorja {Fx} in {Fy} sta vektorja etažnih horizontalnih sil v smereh (X) in(Y) osi konstrukcije, vektor {Fz} je vektor etažnih torzijskih momentov konstruk­ cije. 2. IZRAČUN KOORDINAT TOGOSTNIH SREDIŠČ Togostna središča so prijemališča rezultant hori­ zontalnih etažnih sil konstrukcije, ki je obreme­ njena v etažah samo s silami, pri čemer se etažne ravnine premaknejo samo translatorno. Na sliki 1 prikazujemo etažo konstrukcije, obre­ menjeno v togostnem središču s silo, koordinati togostnega središča in etažna pomika konstrukcije v smereh osi (X) in (Y). Slika 1 [D] {Fx} + [C] {Fy} = — [Fx] {Ys} + [Fy] {Xs} (4 a) [D] {Fx} + [C] {Fy} = — [Ys] {Fx} + [Xs] {Fy} (4 b) [A] = [Kxx] — [Kxy] [Kyy]"* [Kyx] (5 a) [B] = [Kyy] — [Kyx] [Kxx]"1 [Kxy] (5 b) [C] = [Kzy] [B ]-1— [Kzx] [A]"1 [Kxy] [Kyy]~i (5 c) [D] = [Kzx] [A ]-1— [Kzy] [B]“ 1 [Kyx] [K xx]-1 (5 d) Vektorja{Fx}in{Fy}sta v splošnem linearno neod­ visna. Iz enačb (4a) oziroma (4b) dobimo izraza za izračun koordinat togostnih središč. [D] {Fx} = — [Fx] {Ys} [C] {Fy} = [F y]{X s} (6 a) [D] {Fx} = - [Ys] {Fx} [C] {Fy} — [Xs] {Fy} (6 b) Koordinate togostnih središč so odvisne od obtež­ be, središča pa v splošnem ne leže na vertikalni osi. V primeru, ko velja [Fx]"1 [Fx] = [I] (7) lahko enačbi (6 a) zapišemo {X s}= [Fy]"1 [C] [Fy] {Y s}= — [Fx]-1 [D] [Fx] (8) 3. IZRAČUN KOORDINAT TORZIJSKIH SREDIŠČ Torzijska središča so točke, ki se pri obremenitvi konstrukcije samo z etažnimi torzijskimi momenti translatorno ne premaknejo. Na sliki 2 prikazujemo premike etaže v smeri ko­ ordinatnih osi konstrukcije in koordinati torzij- skega središča. V skladu z opredelitvijo pojma togostnega sre­ dišča velja: { Uz} = { 0} (2) {Fz} = — [Fx]{Ys} + [Fy]{X s} = - [Ys] {Fx} + + [Xs]{ Fy } (3) Z [Fx], [Fy]j [Xs] in [Ys] smo označili diagonalne kvadratne matrike, katerih členi so enaki členom vektorjev {Fx}, {Fy}, {Xs} in {Y s }. Vektorja{Xs} in {Ys}sta vektorja etažnih abscis in ordinat togostnih središč. Po vstavitvi izrazov (2) in (3) v enačbe (1), izračunu vektorjev {Ux} in {U y} iz enačb (la) in (lb), vstavitvi dobljenih izrazov v enačbo (lc) in njeni ureditvi preide ta v obliko: juy,i torzijsko središče Yt,i V skladu z opredelitvijo pojma torzijskega sre­ dišča in privzetimi teoretičnimi izhodišči velja: {Fx} = {O } (9 a) {F y }= {0 } (9 b) {Ux} = [Uz]{Xt} (9 c) {Uy} = — [Uz]{Yt} (9 d) V izrazih (9) smo z [Uz] označili kvadratno diago­ nalno matriko, katere členi so enaki členom vek­ torja Uz . Z vektorjema Xt in Yt pa vektorja abscis in ordinat etažnih torzij skih središč. Po vstavitvi izrazov (9) v enačbi (1 a) in (1 b) dobimo za vektorja pomikov izraza {Ux} = — [A ]-1 [E] {Uz} (10) {Uy} = - [B ]-1 [F] {Uz} (11) [E] = [Kxz] — [Kxy] [Kyy]"1 [Kyz] (12 a) [F] = [Kyz] — [Kyx] [K x x ]'1 [Kxz] (12 b) Ker velja tudi [D]T = [A]-1 [E] [C]T = [B]“ i [F] (13) lahko enačbi (10) in (11) zapišemo Ux} = — [D]T{Uz} (10 a) {Uy} = — [C]T{Uz} (lib ) Ko vstavimo za vektorja pomikov v enačbi (9 c) in (9 d) izraza (10 a) in (11 a), dobimo enačbi za izračun koordinat torzijskih središč. [D] T{Uz } = - [Uz] {Yt} [C]T{Uz} = [Uz] {X t} (14) Koordinate etažnih torzijskih središč so odvisne od torzijskih zasukov, s tem pa posredno od tor­ zijskih momentov oziroma obtežbe. Ce vstavimo izraza (10 a) in (11 a) v enačbo (1 c), lahko iz nje izrazimo vektor torzijskih zasukov konstrukcije. {Uz} = [G]-1 {Fz} (15) [G] = [Kzz] - [Kzx] [DF — [Kzy] [CF (16) V primeru, ko velja [Uz]"1 [Uz] = [I] (17) lahko enačbi za določitev koordinat torzijskih sre­ dišč zapišemo {X t }= [Uz]_1 [C] {Uz} 4. POSEBNI PRIMERI Pokazali smo, da so koordinate togostnih in tor­ zijskih središč odvisne od obtežbe, da v splošnem ne leže na vertikalnih oseh in da so v etažnih rav­ ninah različne točke. Togostna in torzijska sre­ dišča se ujemajo samo v primeru, če sta matriki [C] in [D] diagonalni. Ce lahko taki matriki izra­ zimo z enotsko matriko, leže središča na vertikalni osi. Obravnavali bomo konstrukcijo, sestavljeno iz to- gostno proporcialnih ravninskih okvirov ali kon­ zol. Primerjalno togostno matriko označimo s [Kp], faktorje proporcionalnosti pa s (Pi). Število togost­ no proporcionalnih elementov bodi (m). Računski model konstrukcije ustreza prevdo-tridimenzional- nemu modelu, ki ga uporablja program EAVEK (3). Zato privzamemo iz (3) izraze za izračun pod- matrik togostne matrike konstrukcije. Element (okvir, konzolo), naklonski kot njegove osi in ko­ ordinati strižnega središča elementa prikazuje­ mo na sliki 3. [Kxx] = [Kp] . G l (19 a) [Kxy] = [Kp] . G 2 (19 b) [Kxz] = [Kp] . G 3 (19 c) [Kyy] = [Kp] . G4 (19 d) [Kyz] = [Kp] . G 5 (19 e) [Kzz] = [Kp] - G 6 (19 f) G 1 = 2 Ci ■ Pi (20 a) m G 2 = 2 Ci • Si . Pi (20 b) m 2 G 3 = 2 (Xi . Si . Ci - Yi . Ci) . Pi (20 c) m G 4 = 2 Si . Pi (20 d) m G 5 = (Xi . S2i — Yi . Ci . Si) . Pi (20 e) m 2 2 2 2 G 6 = 21 (Yi . Ci + Xi . Si — 2 . Xi . Yi . Si . Ci) . m { Yt} = - [Uz]“ UD] {Uz} (18) Slika 3 X t> . Pi (20 f) Si = sin (a,) (20 g) Ci = cos (a;) (20 h) Izrazi matrik, potrebnih za izračun togostnih in torzijskih središč, se glase: [A] [B] [C] G 1 G 1 G 4 — G 2 G 4 G 4 — G 2 G l [Kp] [Kp] G 1 . G 5 — G 2 . G 3 G 1 • G 4 — G 22 21) (22) (23) [D] G 3 • G 4 — G 2 . G 5 G 1 • G 4 — G 22 (24) Iz matrik in enačb za izračun koordinat togostnih in torzijskih središč vidimo, da so neodvisna od obtežbe, da se ujemajo in leže na vertikalni osi. Izračun je še enostavnejši, ko so osi elementov vzporedne z (X) in (Y) osjo konstrukcije. A Y 5. PRIMER Za idealizirano šestetažno konstrukcijo, katere tloris je podan na sliki 4, prikazujemo lego togost­ nih središč za dva obtežna primera. Etažna višina je 3,00 m, konstrukcija pa je obremenjena v obeh obtežnih primerih s silami (P), ki delujejo v smeri koordinatne osi (Y) na prikazani oddaljenosti od koordinatnega izhodišča. Sestavljena je iz ravnin­ skega okvira, konzole in stene z odprtinami. Obre­ menitve v obeh obtežnih primerih prevzemata le ravninski okvir in stena z odprtinami. Konzola je neobremenjena, ker se v smeri svoje osi ne de­ formira. Uporabljene enote so (kN, m, rad). Izračunane premike v smeri koordinatnih osi in abscise togostnih središč (Xs) podajamo po ob­ težnih primerih v razpredelnicah, spreminjanje abscis togostnih središč pa prikazujemo tudi gra­ fično na sliki 5. V razpredelnicah smo z (Xsp) oz­ načili lego togostnih središč, ki jo izračunamo iz momentnega ravnotežnega pogoja rezultante zu­ nanje obtežbe v etaži ter izračunanih etažnih prečnih sil stebrov in sten. Zaradi dejstva, da horizontalne sile, ki delujejo v etažnem togostnem OO « oo C*J Slika 4 središču, ne povzročajo torzijskega zasuka, se pri znani porazdelitvi horizontalne obtežbe na nosilne elemente v praksi uporablja za določitev koordi­ nat togostnih središč momentni ravnotežni pogoj. Razpredelnica in slika 5 prikazujejo odvisnost to­ gostnih središč od obtežbe in spreminjanje lege po višini stavbe. Izračun obscis togostnih središč iz momentnega ravnotežnega pogoja ob znani po- Obtežni primer 2: Etaža P Ux Uy Uz Xs Xsp 1 100,00 — 0,00354 0,00622 — 0,00133 10,32254 5,00 2 100,00 — 0,00800 0,01424 — 0,00059 10,62015 5,00 3 100,00 — 0,01174 0,02114 — 0,00196 9,93953 5,00 4 100,00 — 0,01458 0,02658 — 0,00243 9,67044 5,00 5 100,00 — 0,01650 0,03048 — 0,00275 10,28598 5,00 6 100,00 — 0,01755 0,03286 — 0,00292 6,58987 5,00 Obtežni primer 1: Etaža P Ux Uy Uz Xs Xsp 1 100,00 — 0,02177 0,02256 — 0,00213 14,03148 5,00 2 200,00 — 0,03060 0,05476 — 0,00510 11,24015 5,00 3 300,00 — 0,04723 0,08559 — 0,00787 10,19385 5,00 4 400,00 — 0,06121 0,11226 — 0,01020 9,72351 5,00 5 500,00 — 0,07155 0,13285 — 0,01192 10,29668 5,00 6 600,00 — 0,07752 0,14599 — 0,01292 7,16547 5,00 razdelitvi sil na elemente je napačen. Obtežba, ki deluje v tako izračunanih togostnih središčih, povzroča v splošnem tudi torzijske zasuke. 6. SKLEP Določitev koordinat togostnih in torzijskih sre­ dišč stavb je v splošnem zahteven postopek, ki ga brez uporabe ustreznih programskih orodij težko izvedemo. Ker je lega središč odvisna od obtežbe, moramo za vsak obtežni primer postopek ponoviti. Napačna določitev togostnih središč stavb je vzrok napačno izračunanih obremenitev elemen­ tov. Zato je uporaba izraza v 34. členu pravilnika o tehničnih normativih za graditev objektov vi­ soke gradnje na seizmičnih območjih v praksi mo­ goča le v opisanih posebnih primerih (2). Literatura 1. Pravilnik o tehničnih normativih za graditev ob­ jektov visoke gradnje na seizmičnih območjih, Urad­ ni list SFRJ, št. 31/81. 2 2. Graditev objektov visokogradnje na seizmičnih ob­ močjih. Univerza E. Kardelja v Ljubljani, FAGG, pu­ blikacija IKPIR, št. 25, 1981. -| i------)------ 1------ 1------ 1------ 1------ 1 — i----- ,-------j J ’ 5-00 1000 15.00 m 3. Fajfar P. EAVEK, program za elastično analizo večetažnih konstrukcij, Univerza E. Kardelja v Ljub- Slika 5 ljani, FAGG, publikacija IKPIR, št. 13, 1981. Približna določitev nihajne dobe konstrukcije UDK 624.044:531.3 BRANKO BEDENIK, IRENA URSlC Povzetek Na podlagi Rayleighove metode za določitev lastnih frekvenc in nihajnih oblik je ob predpostavki linear­ ne interpolacije izveden izraz za enostavno določitev nihajne dobe zgradbe s koncentriranimi masami v etažnih nivojih glede na poljubno število etaž in ce­ lotno težo zgradbe. Summary The circular natural frequency co and the period T is determined from the linear deformational shape in­ terpolation, based on the Rayleigh-Ritz method. An assumption of concentrated masses in storey levels is taken into account in the final equation but a more general case can be calculated from other equations. 1. UVOD Lastne frekvence konstrukcije lahko na dovolj enostaven način izračunamo z uporabo Rayleigho­ ve metode. Pri tej metodi računamo s posplošeno maso Predpostavimo linearno deformacijsko linijo, ki pri koncentriranih masah daje dovolj dobre re­ zultate. Vektor deformacijske linije je m* = { W T [M]{ V ) (1) in s posplošeno togostjo k* = { y j |T [M]{ v ) (2) kjer j e { y > } vektor predpostavljenih pomikov kon­ strukcije (upogibnica) in sta [M] in [K] masna ter togostna matrika konstrukcije. Lastno frek­ venco konstrukcije izračunamo z izrazom V } : 1 H hi h2 h3 h„ (4) co2 — k* m* (3) iz katerega dobimo nihajni čas. . ' ' ' Z ;':7/.'.'/.!.'/•'/■'///' 2. DEFORMACIJSKA LINIJA Natančnost frekvence, ki jih izračunamo s to me­ todo, je odvisna od predpostavljene deformacijske linije. Boljšo deformacijsko linijo predpostavimo, natančnejša bo izračunana frekvenca. 1 Slika 1. Deformacijska linija Ce so etaže enako visoke, se enačba (4) preobli­ kuje v v } = nh nh ) 1 (n - 1) h 1 - — n (n - 2) h • = 1 - - In • • 1h , n . (5) ali splošno Vi} = 1 - i - 1 (6) 3. POSPLOŠENO MASNA IN TOGOSTNA MATRIKA Glede na znan vektor ip lahko izvrednotimo izra­ ze (1) in (2) in dobimo: Avtorja: Irena Uršič, dipl. inž. gradb., stažist raziskovalec, TF Maribor VTO Gradbeništvo m’ n = 2 m; i=i (7) k* 2 J i 12 E n2 h3 (8) S primernimi matematičnimi sredstvi lahko enač­ bo (7) preoblikujemo in dobimo Oznake pomenijo: Q = celotna masa objekta (kg) H = višina objekta (m) E = modul elastičnosti (N/m2) J = vztrajnostni moment v obravnavani smeri (m4) n = število etaž m* n _ (n + 1) (2 n + 1)■ mi i=i 6 n Včasih je primerno, da celotno višino objekta H izrazimo z etažno višino h, nihajni čas je sedaj kjer so m; mase v posameznih etažah in je n šte­ vilo etaž. T = 0,2364 (n + 1) (2 n + 1) n (16) 4. DOLOČITEV LASTNE FREKVENCE ali tudi z uvedbo funkcije Kt Lastno frekvenco izvrednotimo iz enačbe (3): 2 = j e = 72 E Z Jj_________ 1_______ m* m X h3 n (n + 1) (2 n + 1) ( 10) Ce so vsi vztrajnostni momenti enaki, dobimo , 72 EJ 1 W - = -------------------------------- mh3 (n + 1) (2 n + 1) (11) Kt = 0,2364 y (n + ^ (2 n +_1? . (17) dobimo končni izraz za nihajni čas T = Kt (18) Enačbo (17) upodobimo v grafu, iz katerega lahko hitro prečitamo vrednost glede na število etaž. Nadalje predpostavimo, da so vse etažne višine enake H = nh in dobimo lastno frekvenco v obliki , 72 EJ n3co2 = -------------------------------- mH3 (n + 1) (2 n + 1) ( 12) Ker so običajno tudi mase v etažah (razen v zad­ nji etaži) enake, je: 72 EJ g n4 — ------- ■ X — - ----------------------- H Q (n + 1) (2 n + 1) (13) , 706,32 EJ n4 or = ----------------------------------- QH3 (n + 1) (2 n + 1) kjer je Q celotna teža konstrukcije. 5. NIHAJNI C AS ZA PRVO OBLIKO NIHANJA Nihajni čas izračunamo iz znane enačbe 2 nT = co (14) Z vstavljanjem enačbe (13) v enačbo (14) dobimo: T=̂ ftyiH3 Q EJ (n + 1) (2 n + 1) (15) Slika 2. Odvisnost enačbe (17) od števila etaž 6. PRIMER Izračunajmo nihajni čas za 7-etažni okvir etažne višine 2,70 m, masa objekta je 7001, stebri so di­ menzij b/d = 0,3 X 0,5 m iz betona MB 30. Togost EJ znaša EJ = 32 X IO9 X ° ’3 X ° ’53 ■ X 2 = 2 X 108 Nm2 12 Nihajni čas je T = 0,2364 V (7 + 1) (14 + j) y 700 X IO3 X 2,73 = 0,987 X 0,362 = 0,256 see. 7. SKLEP Izvrednotene enačbe za izračun nihajnega časa za konstrukcije s koncentriranimi masami v etažnih nivojih dajejo približne rezultate, ki pa so lahko zaradi svoje enostavnosti pripomoček konstrukter- ju pri snovanju konstrukcije. Literatura: ril P. Fajfar: Dinamika gradbenih konstrukcij. Ljub­ ljana, 1977. [21 S. Warburton: The Dynamical Behaviour of Structures Pergamon Press, 1976. Diagrami g-f za opažne sisteme AB plošč UDK 624.04:694.3 DRAGO BETON Povzetek Predstavljeni diagrami nudijo operativcem in projek­ tantom opažev potrebne podatke o razponu in raz­ maku različnih tipskih nosilcev kakor tudi upogibek kot funkcijo dbeline plošč in vrste opaža. Potrebno je poznati le dopusten upogibni moment in prečno silo, kot jo predpiše proizvajalec z atestom. Upoštevane so različne dodatne obtežbe, ki jih ne najdemo v predpisih. Summary The graphs presented in this paper offer essential data for builders and scaffold designerson beam and support spans, giving deflections as a function of slab thickness and supporting beams type. It is necessary to know only allowable bending mo­ ment and shear force, as stated by the producer of the beam. Different additional loads are evaluated in Tables which are not given in present building codes. 1. SPLOŠNO S pomočjo statičnega računa ugotavljamo razpe- tine in razmake, pri katerih so nastopajoče robne in strižne napetosti kakor tudi upogibi opažnih elementov v dovoljenih mejah. Do teh rezultatov lahko pridemo hitreje in brez računa s pomočjo izdeanih diagramov, potrebni dokaz pa se ahko izvede naknadno z ustreznimi formulami, ki so zbrane v dodatku. Vsako gradbeno podjetje izvaja AB plošče s po­ močjo tipske opreme opažev in opažnih nosilcev, za katere so statične količine (E, J, [a], [r], [M] in [Q]) vedno enake, spreminja pa se debelina AB plošč in v odvisnosti od te razpetine in raz­ maki nosilnih elementov opaža. Iz takih, za tipske kombinacije izdelanih diagra­ mov lahko potrebne dimenzije kar odčitamo in si prihranimo zbiranje in računanje potrebnih količin. Za vsako debelino AB plošče pripadajoča obtežba je izbrana po knjigi: Priročnik za opaže I. del, avtorja Valentina Battelina, dipl. inž. arh., str. 154. q = g + p’ + p” p’ = k . g k = 0,7 - 1,0 Drago Beton, dipl. inž. gradb., SGP Konstruktor p” = 1,5 kN/m2 volim k = 0,7 q = d(m) X 25 X 1,7 + 1,5 kN/m2, kjer posamezne označbe pomenijo: q — celotna obtežba, odločilna za račun robnih in strižnih napetosti g — lastna teža AB plošče p’ — vpliv vibracij k — vibracijski koeficient, ki je odvisen od lastne teže g p” — koristna obtežba d (m) — debelina AB plošče v m 25 — prostorninska teža svežega betona v kN/m3. Vrednosti obtežb za posamezne debeline plošč so izračunane in prikazane v naslednji preglednici: g-f DIAGRAM ZA LESENE GREDICE 10/12 i i DHI J ' > ' I T I •• > ! ... ........................ ■ ‘ J-j-f II -'I 'i11 I I f N + - f t l=H- g-f DIAGRAM ZA LESENE OPAŽNE NOSILCE Ll 20 g-f DIAGRAM ZA KOVINSKE (R) HIKO NOSILCE GROSUPLJE Dokaz, da smo z napetostmi v dovoljenih mejah, lahko hitreje izpeljemo, če imamo na razpolago podatka maksimalni dopustni moment [M] in ma­ ksimalno dopustno prečno silo [Q], Smisel izdelanih diagramov je, da za vsako debe­ lino AB plošče odčitamo dovoljene razpetine 1 in tem pripadajoče razmake nosilcev b (ali obratno). Seveda ni nujno, da izkoristimo oboje 100 °/o. Praktično smo z izbiro 1 in b vezani na obstoječe dimenzije opaža in nosilcev, ki jih moramo upo­ števati, kakor tudi na raster objekta, ki se običaj­ no ponavlja. Poleg tega, da smo z napetostmi v dopustnih me­ jah, lahko iz diagrama odčitamo tudi pripadajoči upogib. Redukcijski koeficienti modula elastičnosti in do­ pustnih napetosti za les po JUS U.C9.200 niso posebej upoštevani. Pri upogibih je zato upoštevan ostrejši kriterij 1/500 namesto 1/400, pri dopust­ nih napetostih pa je upoštevana sorazmerno ve­ lika obtežba zaradi vibracij. 2. OBRAZLOŽITEV DIAGRAMOV Ker so upogibi računani samo na lastno težo be­ tona, so na horizontalno os nanesene količine g, ki jih sicer pri odčitavanju diagramov ne potre­ bujemo. Bolj praktična količina za uporabo so debeline AB plošč d, od katerih vedno izhajamo, in ki so nanesene na isti osi, nad količinami g. Na levo vertikalno os so naneseni upogibi f v mi­ limetrih, na desni vertikalni osi pa razpetine no­ silcev v metrih. V levo padajoči žarki predstav­ ljajo razpetine nosilcev 1, v desno padajoče kri­ vulje pa razmake b med nosilci. Črtkani žarek v šopu razpetin 1 deli površino diagrama na dve polji: v zgornjem polju so odlo­ čilni momenti, pod črtkano črto pa prečne sile. Krivulje v spodnjem delu diagrama predstavljajo razmake nosilcev b, ki jih izbrana vrsta opaža še dovoljuje. 3. NAVODILO ZA UPORABO DIAGRAMOV Ko smo izbrali opažni sistem, npr. opažne plošče Bled in lesene gredice 10/12, vzamemo temu siste­ mu ustrezen diagram. Na spodnji horizontalni osi poiščemo predvideno debelino AB plošče, npr. 20 cm, in se od tod dvigamo po vertikali. Lahko izbiramo razpetino 1 med podporami nosilcev ali razmak med njimi. Če izberemo eno, odčitamo drugo količino ali obratno. Npr.: če izberemo razmak med nosilci b = 0,75 m, ustreza temu razpetina med podpora­ mi nosilcev 1= 1,53 m. Če osvojimo te dimenzije, pomeni, da je nosilnost gredic izkoriščena do kon­ ca. Iz praktičnih razlogov, če imamo na razpolago 4,00-metrski les, bomo izbrali 4,00 : 3 = 1,33-me- trski razmak podpor, pri 3,0-metrskih gredicah pa 3,00 : 2 = 1,50 m. Temu 1 (1,50 m) ustreza razmak med nosilci npr. 1,50 : 2 = 0,75 m ali pa manjši. Če izbiramo točko nižje, tj. bliže mejni vrednosti b za razpetino opaža oziroma razmaka nosilcev, pomeni, da so napetosti v opažu bolj izkoriščene. Zaradi tega je obtežba na tekoči meter nosilca večja, iz česar sledi gostejše podpiranje le-teh. Za izbrani sistem nato ugotovimo še pripadajoči upogib nosilcev. Če je razmak teh 1,0 m, lahko odčitamo upogib neposredno na levi vertikalni osi, za vse ostale razmake pa moramo odčitani upogib korigirati tako, da ga pomnožimo z dejan­ skim razmakom nosilcev. Ko smo definirali razmake in razpetine med pod­ porami, je dobro, da takoj ugotovimo maksimalno akcijo na podpornik po naslednji formuli: A = 1,25 X 1,143 X b X 1 X g PRIMER: za d = 20 cm in 1 = 1,6 m je odčitani upogib f = = 1,25 mm, tega pa moramo pomnožiti z razma­ kom nosilcev, saj je njihova, za upogib odločilna obtežba g = g X b = 5,0 X 0,75 kN/m1, torej 1,25 X X 0,75 = 0,94 mm, kar je manjše od 1600 : 500 = = 3,2 mm. Do istega rezultata pridemo, če obtež­ bo g pomnožimo z razmakom, tj. 5,00 X 0,75 = = 3,75 kN/m1 in izhajajoč iz tega g odčitamo ordi­ nato presečišča z 1 = 1,6 m. 3. DOKAZ ODČITANIH KOLIČIN PRIMER: d = 20 cm, b = 0,75 m, 1 = 1,53 m ,. _----------------------------------------------------polje Q g = 5,0 kN/m2, q = 10,0 kN/m2 = b X q X l2 = 0,75 X 10 X 1,532 _ 8 8 = 2,19 kNm < [M] = 2,4 kNm Q = — ■ b • q • 1 = X 8 8 X 0,75 X 10,0 X 1,53 = 7,17 kN < [Q] = 7,20 kN = 2 b X q X l 4 369 ' EJ = 2 X 0,75 X 5,0 X 1,534 X IO8 X 10 369 X 1,44 X 106 X 102 = 0,77 mm < 3,2 mm Odčitana količina 1,05 X 0,75 = 0,78 mm = 0,77 mm A = 1,25 X 1,143 X 0,75 X 1,53 X 5,0 = 8,20 kN/ podpornik, kar mora biti vedno manjše od nosil- _ 1,79 ^ = 74 5 «/o nosti podpornika pri pripadajoči višini podpiranja. M 2 40 ’ Ta primer predstavlja skoraj 100 "Vo izkoristek no­ silnosti, tj. dopustne prečne sile gredic. PRIMER: d = 20 cm, b = 0,75 m, 1 = 1,33 m, f = 0,59 X X 0,75 = 0,44 mm Q = i x b X q X l = - X 1,00 X 9,15 X 1,25 = 8 8 = 7,15 kN < [Q] = 7,20 kN I 011184 h V I 2 A P £ P / O / Č L Z O J A -W K A 2 . 0 m t » tulf fv 4,1*10* Valijo D,73b* 1os 44,4 4,b0 o,o<> 0 /1 42,oo 0 ,7 ijl3 5 US£A/£ / L i d / C l I0/ 1I $ <4- 4 0 3 U W lt? 1,44*40* h o 1,00 0 ,0 7 2,4 0 7 ,l o 0,03161? o I J S Č M / O P A - 2 V / u o S / l c / L i l o H 4,Uio%i r n /o 4,177* /0 ‘ U 9, £ 4,00 0 ,lo ' 4,70 8,7o 0,01081 7 k o v 1 a/ s u t t f/ K .0, ' % — Pos/LO! / L C S O P l O L S,-J,- U Z D * Ofltelo itT t*«? - 100, 7 S 17, S3 10,Oo 4S,oo QO06S821 6 — I3 = b (H3 - h3) : 12; H = 2,7 cm, h =0,9 cm; I3 = (2,73 - 0,93) = 158 cm4 — 16 = (BH3 - bh3) : 12; H = 20 cm, B = 8,0 cm, h = 11,6 cm, b = 4,9 cm; I6 = (8 X 203 - 4,9 X 11,63) : 12 = 4.695 cm4 — V zadnji koloni je pri koef. k; konstanta 107 izbrana tako, da če v formulo f; = k; X g X l4 vstavimo g v kN/m2 in 1 v m, dobimo povese V mm. — Količine E11( [M] in [Q] pod 6 vzete iz DN 4-6/84 ZRMK. — Podatke za T. 7 sporočili iz Grosuplja telefonsko. Visokotlačni cevovod, jeklena obloga in razdelilnik za hidroelektrarno Chiew Lam na Tajskem STOJAN KRAVANJA, STEFAN FAITH, JANEZ RAZTRESEN, UDK 627.84 • BRANKO ZELENKO, BRANKO BENEDIK Povzetek V članku je predstavljen objekt visokotlačni cevo­ vod, jeklena obloga in razdelilnik, ki ga je Metalna Maribor izdelala, dobavila in zmontirala za hidroelek­ trarno Chiew Larn na Tajskem. Poleg opisa in osnovnih tehničnih podatkov posamez­ nih konstrukcij objekta so prikazane specialne zahte­ ve investitorja, metodologija izračuna in dimenzioni­ ranja naštetih konsrukcij, problematika izdlave, mon­ taže in kontrole izvedbe kakor tudi tlačnega preiz­ kusa, tehničnega pregleda in preizkusnega pogona objekta. 1. UVOD Leta 1984 je Metalna Maribor v ostri mednarodni konkurenci dobila naročilo za dobavo in montažo hidroopreme za hidroelektrarno Chiew Larn na Tajskem. Elektrarna Chiew Larn leži približno v sredini Malajskega polotoka okoli 700 km južneje od Bangkoka. Visokotlačni cevovod, jeklena obloga in razdelil­ nik s projektnim nazivom: CHIEW LARN MULTIPURPOSE PROJECT HYDRAULIC EQUIPMENT PENSTOCK, STEEL LINING AND DISTRIBUTOR so bistveni sestavni del hidroopreme za prej ome­ njeno elektrarno. Naročnik je bilo tajsko državno podjetje EGAT (Electricity generating Authority of Thailand). Osnovni projekt za to elektrarno je napravilo italijansko podjetje ELC (Electrocon- sult) iz Milana (1). Sodelavci Metalninega strokovnega tima, sestav­ ljenega iz izvoznega in prodajno-projektnega inže- niranga za hidromehansko opremo, smo morali na­ ročniku dokazati, da lahko vso potrebno opremo sprojektiramo, izdelamo in zmontiramo v predpi­ sanem času 2 let in 6 mesecev. Pri izdelavi ponud­ be smo med drugim tudi uporabili reference o Avtorji: Stojan Kravanja, dipl. inž. gradb., Metalna Maribor, TOZD TIO, PPI-HO in Tehniška fakulteta Maribor, VTO-G Prof. dr. Stefan Faith, dipl. inž. gradb., Geološki zavod Maribor Branko Zelenko, dipl. inž. stroj., Metalna Maribor, TOZD TIO, PPI-HO Janez Raztresen, dipl. inž. gradb., Metalna Maribor, TOZD TIO, PPI-HO Doc. dr. Branko Bedenik, dipl. inž. gradb., Tehniška fa­ kulteta Maribor, VTO-G. Summary The paper presents multipurpose hydraulic equipment project consisting of the penstock, steel lining and the distributor made and erected by Metalna Maribor for the Thailand Chiew Larn hydro power station. A basic description and tehnical data of the individual strucures are given together with the special require­ ments in the investment. Described are design, analy­ sis, build up and erection problems as well as the quality control. Some details are given on consulting inspection, pressure test, and on trial operation of the structure. objektu podobnih dimenzij Haditha Dam v Iraku, katerega cevovod premera ll,3m smo takrat izva­ jali v končni fazi izgradnje. Pogodbo za dobavo hidroopreme za elektrarno Chiew Larn smo podpisali 1. marca 1984. 2. OPIS OBJEKTA Objekt je, po vrstnem redu, glede na smer vod­ nega toka, globalno sestavljen iz uvodne prehodne obloge, tlačnega cevovoda, razdelilnika, navzdolnje prehodne obloge in obloge talnega izpusta (slika 1). Skupna dolžina objekta znaša 405,75 m, skupna teža pa 3657 t. 2.1. Uzvodna prehodna obloga Uzvodna prehodna obloga je konstrukcija, ki ima glede funkcije nosilnosti ter vodnega pretoka ena­ ko vlogo kot tlačni cevovod, hkrati pa geometrij­ sko pomeni prehod iz pravokotnega prereza oblo­ ge ob vodni akumulaciji v krožni prerez tlačnega cevovoda. Glavne karakteristike uzvodne prehod­ ne obloge so: vstopni pravokotni prerez izstopni premer dolžina debelina stene število okvirnih nosilcev računski pritisk maks. vodni pretok teža 2.2. Tlačni cevovod Največji in istočasno najtežji del objekta pred­ stavlja tlačni cevovod, ki je namenjen za trans­ port vode iz vodne akumulacije do turbin (slika 11.2 m X 10,0 m 11.2 m 10,65 m 20 mm 21 kom 50 m V.S. 400 m3/s 105 t CH1EW LARN,Tajska Gdop=dopustna napetost Tlačni cevovod in obloge (Tj-primerjalna napetost Slika 1. Visokotlačni cevovod, jeklena obloga in raz­ delilnik z diagramom napetosti 2). Glede na način izvedbe je ta cevovod betonira­ ni, samonosilni, visokotlačni cevovod brez dilata­ cij. Z notranjim premerom 11,2 m, pretokom 400 m3/s in obtežbo 120 m vodnega stolpca (V.S.) se uvršča med naj večje tlačne cevovode na svetu. Glavne značilnosti tlačnega cevovoda so: notranji premer dolžina debelina stene računski pritisk maks. vodni pretok teža 11.2 m 271.2 m 25—32 mm 50—120 m V. S. 400 m3/s 2500 t 2.3. Razdelilnik ali distributor Razdelilnik ali distributor je konstrukcija, ki raz­ deli tlačni cevovod na 3 odcepe in 1 talni izpust (slika 3). Vsak odcep vodi do ene od treh turbin. Na izstopnem delu razdelilnika je vgrajena dila- tacijska cev premera 6,0 m in širine 1,0 m, ki mora omogočiti posedanje razdelilnika do 50 mm in mo­ rebitni vzdolžni pomik do 80 mm. Glede na veli­ kost premera je to eden od največjih razdelilnikov na svetu. Glavne značilnosti razdelilnika so: vstopni premer razdelilnika 11,2 m izstopni premer razdelilnika 6,0 m premer odcepnih cevi 4,2 m dolžina razdelilnika 80,7 m debelina stene 20—36 mm število odcepov 3 kom Slika 2. Tlačni cevovod premera 11,2 m Slika 3. Vstopni del razdelilnika v fazi montaže računski pritisk 120 m V.S. maks. vodni pretok 400 m3/s teža 9421 2.4. Navzdolnja prehodna obloga Navzdolnja prehodna obloga je konstrukcija, ki geometrijsko predstavlja prehod iz krožnega pre­ reza razdelilnika v pravokotni prerez obloge tal­ nega izpusta. Glavne značilnosti navzdolnje pre­ hodne obloge so: vstopni premer zstopni pravokotni prerez dolžina debelina stene število okvirnih nosilev računski pritisk maks. vodni pretok teža 6.0 m 3,5 m X 3,0 m 13.0 m 20 mm 22 kom 120 m V.S. 75 m3/s 42 t pri + 20° C po Charpiyu, razmerje med mejo pla­ stičnosti in trdnostjo ne sme presegati 0,72. V Metalni smo nudili pločevino z visokimi me­ hanskimi karakteristikami: Ast 52, toda to raz­ merje je bilo pri tej pločevini znatno prekoračeno. Zato smo pločevino morali uvoziti. Uporabili smo pločevino SHT50A japonskega izvora, ki je pri­ bližno ustrezala predpisanemu razmerju (37/50 = = 0,74). Dovoljena je bila uporaba pločevine s samo pozi­ tivnimi tolerancami. Korozijski dodatek pri izra­ čunu je znašal 2 mm. Izkoristek nosilnosti jekla je bil dovoljen: — za cevovod do 62 % a pl — za razdelilnik do 54 % a pl — za prirobnice do 33 %> o pl 2.5. Obloga talnega izpusta Obloga na skrajno navzdolnjem delu objekta opravlja funkcijo talnega izpusta (slika 4). Na iz­ stopnem delu obloge je montirana zapornica za­ klopka (angl. flap gate), ki zapre talni izpust pri pomanjkanju vode. Glavne karakteristike obloge talnega izpusta so: prerez dolžina debelina stene število okvirnih nosilcev računski pritisk maks. vodni pretok teža 3,5 m X 3,0 m 30,2 m 20 mm 55 kom 118 m V.S. 75 m3/s 86 t Slika 4. Obloga talnega izpusta v fazi montaže 3. SPECIFIČNE ZAHTEVE PRI PROJEKTIRANJU Svetovalec je za dimenzioniranje cevovoda pred­ pisal ostre zahteve (1): jeklo mora biti fino zrna­ to, normalizirano, odporno proti staranju, žila­ vost se zahteva v staranem stanju min. 60 Nm/cm2 Čeprav sta cevovod in razdelilnik zabetonirana po celi dolžini (razen dilatacije) in sta situirana v solidni hribini, v statičnem izračunu sodelovanja betona in hribine nismo upoštevali zaradi investi­ torjeve zahteve po večjem faktorju varnosti. Notranji računski pritisk je znašal od 50 m do 120 m V. S. Izračunali smo ga kot kombinacijo hidrostatičnega in hidrodinamičnega pritiska. Sled­ nji je bil določen 40 m. V. S. Zaradi dinamičnega učinka delovanja turbine in regulatorja pritiska. Tangencialne ali obodne natezne napetosti kot posledico delovanja notranjega pritiska v cevo­ vodu smo izračunali po kotlovski enačbi (2). Potresnega hidrodinamičnega pritiska pri izračunu nismo upoštevali, ker je svetovalec sodil, da lahko obodni beton prevzame dodatni potresni prirastek pritiska. Predpisana je bila temperaturna sprememba ± 10° C, zaradi katere se pojavljajo vzdolžne na­ petosti v cevovodu. Notranji vodni pritisk tudi povzroča kontrakcijo cevovoda, pri čemer smo upoštevali Poissonov koeficient f i = 0,3. Zaradi zunanjih ojačitvenih reber, ki so privarje- ne na obod, da povečajo tlačno stabilnost cevo­ voda, se pojavljajo v steni cevovoda sekundarne upogibne napetosti (3), ki smo jih v izračunu prav tako upoštevali. Predpisan je bil zunanji hidrostatični pritisk na popolnoma prazno cev (vakuum). Za dimenzioni­ ranje na zunanji tlak pa je bil odločilen obtežni primer predpisanega injekcijskega pritiska 5 ba­ rov, upoštevajoč špranjo med cevjo in betonom 0,45 promile polmera cevi v obratovanju ter 2,0 promili polmera cevi pri injektiranju. Kontrolni izračun za stabilno odpornost cevi, obremenjene z zunanjim tlakom, smo opravili po Amstutzu (4) z upoštevanjem faktorja varnosti 2. Sama gola cev, brez reber, kljub relativno veliki debelini stene (od 25 mm do 32 mm) ne more prevzeti tako velikega tlaka. Zato smo na zunanjo površino ce­ vovoda privarili rebra T preseka na razmakih od 1,5 m do 3,0 m. V razpisnih pogojih je bilo zahtevano, da mora imeti razdelilnik najboljšo hidravlično obliko. Da bi dobili ugodno hidravlično obliko, smo naročili hidravlično raziskavo Vodogradbenemu laborato­ riju pri FAGG Ljubljana. Ko so bili znani rezul­ tati modelnih raziskav in sprejeti od naročnika ELC iz Milana, smo s lahko lotili dimenzionira­ nja razdelilnika. Dimenzije (debeline sten) odcepnih cevi razdelil­ nika smo najprej približno določili na klasičen način. Dimenzije razdelilnika so v resnici izredno vlike, saj na primer izračunana višina bifurkacije oziroma škatlastega podkvastega nosilca znaša 4250 mm, debelina notranje pasnice pa 150 mm. Dokončni izračun razdelilnika je bil izdelan po metodi končnih elementov, ki ga je izvedel TRC Metalne v Ljubljani (5). Prehodno oblogo in oblogo smo izračunali tako, da smo osnovne napetosti okvirnih nosilcev izka­ zovali v mejah elastičnosti in dopustnih napetosti, v steni pa smo dopustili formiranje membranskih, tudi še dopustnih, nateznih napetosti (6), kar pa hkrati nujno privede do formiranja plastičnih členov v območju stikov stene z okvirnimi nosilci. Z uporabo te metode, po kateri smo dovolili lo­ kalno prekoračitev meje elastičnosti, smo bistveno zmanjšali težo obloge. Zanimivo je, da je svetovalec predvidel priključek talnega izpusta na razdelilnik. 4. IZDELAVA, MONTAŽA IN PREGLED OBJEKTA Zaradi izrednih dimenzij objekta in velike odda­ ljenosti gradbišča oziroma mesta montaže od ma­ tične tovarne se je izvršila izdelava polutk (lupin) in osnovna sestava v montažne kose kar na pro­ stem, neposredno na gradbišču (slika 5). Delovni proces je potekal od plamenskega razreda ploče­ vin, uvijanja pločevin v polutke, sestavljanja ko­ sov v cev premera od 11,2 m do 6,0 m, montaže ojačilnih stabilitetnih reber, izvajanja zvarnih spojev in kontrole zvarov. Tako pripravljene montažne kose (ca. 901) smo po tirnicah s pomočjo vitla spustili v tunel pre­ mera 14 m, kjer smo jih na licu mesta namestili in centrirali. Zatem smo začeli betonirati cevovod. Betoniranje se je moralo izvajati po natančno predpisanem projektnem postopku, po slojih. Te­ daj namreč obstaja nevarnost večjih vzgonskih sil in dodatne deformacije lupine, saj so sile pri tako veliki prostornini cevi ogromne. Slika 5. Sestava cevnega montažnega kosa 0 11,2 m na gradbišču Posebno ostre so bile zahteve pri izdelavi in mon­ taži cevovoda glede izvedbe toleranc: lokalno iz- bočenje oziroma vbočenje, stopničavost ob zvarih, nad višanj e in zabrušenost zvarov, ravnost mon­ tažnega kosa ter ovalnost. Slednja znaša za cev premera 11,2 m 65 mm od teoretične krožnce, kar predstavlja razliko med maks. in min. premerom (merjeno pravokotno drug na drugega) 224 mm. To smo dosegli s posebnimi napenjalnimi zvezdami. Izredno zahtevnost montažnih del je predstavljala sestava treh montažnih razcepnih kosov oziroma razdelilnika (slika 6) na licu mesta, brez pred­ hodne sestave v delavnici. Razred pločevine in upogibanje v polutke stožcev smo opravili v Ju­ goslaviji, nakar smo jih z ladjo transportirali na gradbišče Chiew Larn. / / '/ / / / / / / / Velika natančnost je bila potrebna tudi pri mon­ taži dilatacije razdelilnika. Poleg opravljanja svo­ je funkcije mora dilatacija neprepustno tesniti, kar pa je v največji meri odvisno od kakovostne montaže in pravilne tehnologije varjenja sestavnih delov. Sledila je montaža uzvodne prehodne obloge pre­ reza 11,2 m X 10,0 m / 0 11,2 m, navzdolnje prehod­ ne obloge prereza 0 6,0 m/3,5 m X 3,0 m in obloge talnega izpusta prereza 3,5 m X 3,0 m s pripadajo­ čimi zapornicami. Izvršena je bila 100 % radiografska kontrola vseh vzdolžnih zvarov, nadalje 100 °/o ultrazvočna kon­ trola vzdolž vseh obodnih zvarov in dodatno še 10 °/o radiografska kontrola vseh delavniških in obodnih zvarov, ki so bili izdelani v tunelu. V razpisnem elaboratu investitorja je bil predvi­ den tlačni preizkus razdelilnika. Na naš predlog je ta preizkus odpadel, zategadelj pa se je precej povečal obseg kontrole zvarov. Izvedli pa smo tlačni preizkus vseh 3 konusnih cevi 0 6,0 m/ 0 4,2 m izpred predturbinskih zasunov. Pritisk tlačnega preizkusa je bil za 30'% večji od obrato- Slika 6. Montaža razdelilnika valnega. Te cevi so v obratovanju nezabetonirane in je razumljivo, da smo jim posvetili večjo kontrolo. 5. SKLEP Po tehničnem pregledu, ki smo ga opravili 30. aprila 1986 skupaj z investitorjem, smo dovolili napolniti objekt z vodo. Pri pregledu cevovoda nismo opazili nobene večje napake. Po drugem zaščitnem barvanju cevovoda in po opravljenih manjših dodatnih popravilih smo spu­ stili agregate v preizkusni pogon. Preizkusni po­ gon in tehnični prevzem objekta smo izvršili 5. decembra 1986. Metalna Maribor in njeni strokovnjaki že dalj časa dokazujemo, da smo sposobni izvesti tudi najzahtevnejše svetovne objekte v jeklogradnjah. Hidrooprema za hidroelektrarno Chiew Larn na Tajskem je eden od biserov Metalnine zakladnice v izgradnji tovrstnih objektov. Literatura (1) Chiew Larn Multipurpose Project, Tender Do­ cuments EGAT-CL-T3, Hydraulic Equipment, Volu­ me II, February 1983. ELC — Electroconsult, Milano, Italia. SEATEC — Bangkok, Thailand. (2) Bier P. J., Welded Steel Penstocks, Design and Construction, United States Department of the In­ terior, Bureau of Reclamation, Denver, Colorado, 1967. (3) Mang F., Berechnung und Konstruktion ringver­ steifter Druckrohrleitungen, Springer Verlag, Berlin, 1966. (4) C. E. C. T. Comite Europeen de la Chaudronnerie et de la Tolerie, European Commite for Boilermaking and Kindred Steel Sructures. Recommendations for the design, manufacture and eraction of steel penstocks of welded construction for hydro electric installations, prepared by the “Penstock Section” Edition, 1979. (5) Kramar J., Računalniško podprto snovanje razde­ lilnih delov tlačnih cevovodov, Strokovni bilten št. 2, Metalna, 1985, 31—35 str. (6) Eslinger M., Zur Berechnung von Flachblechfahr­ bahntafeln, Die Bautechnik, Heft 10, 1948, 222—224 s. IZ NAŠIH KOLEKTIVOV SGP PRIMORJE, AJDOVŠČINA Hidroelektrarna Zadlaščica Delavci SGP Primorje gradijo prvo hidroelektrarno na območju Tolminskega narodnega parka. Elektrarno sestavljajo zajetje, tri kilometre dolg tlačni cevovod in strojnica. Zajetje z vtokom v cevovodje je na sa­ mem izviru Zadlaščice na nadmorski višini 780 metrov. Pokrito je z betonsko ploščo, tako da je dostop do izvira onemogočen. Vodo bodo razen za elektrarno uprabljali še za Tolminski vodovod, vendar potem, ko bo pritekla skozi turbini. Premer cevovoda je na za­ četku 1000 mm, na koncu pa se zmanjša na 800 mm. Cevovod je delno prekrit z zemljo, delno pa je viden, na betonskih podstavkih. Prvih štiristo metrov cevo­ voda je speljanih skozi predor. Ta elektrarna bo imela največji padec v Sloveniji, saj je strojnica 440 metrov nižje od zajetja. V strojnici bosta dve Peltonovi tur­ bini z močjo 4 MW in letno proizvodnjo 35 GWh elek­ trične energije. Načrtujejo, da bo objekt dokončan do konca junija leta 1988. Gradnja skladišča soje v Neverkah Lani so delavci gradbene enote iz Nove Gorice začeli graditi skladišče soje v Neverkah. Investitor je PK Pivka. Hala v velikosti 45 X 15 m je monolitna armi­ ranobetonska konstrukcija. Prvotno je bila sprojekti- rana kot enoetažni objekt. Ker bo objekt zgrajen sko­ raj v celoti na nasipu, bi morali izkopati temelje v glo­ bino 4—6 m, po betonaži temeljev in temeljnih zidov pa ponovno zasuti izkop med temelji in za njimi. Zato so investitorju predlagali, da se objekt podkleti. Pred­ log je investitor sprejel in tako so z minimalnimi stroški pridobili nove površine v kletni etaži. Pri opaževanju kletnih sten višine 5,4 m uporabljajo kovinske visoko- stenske opaže, tako da stene opazujejo in betonirajo v 15-metrskih odsekih po celotni višini. Enako bodo izvajali tudi pritlične stene višine 7 m. Rok za dokon­ čanje objekta je 90 dni. Novi stanovanjski blok v Ilirski Bistrici Stanovanjska gradnja v Ilirski Bistrici se je v letoš­ njem letu z območja ob osnovni šoli ob poti v Zabiče preselila na novo lokacijo, in sicer na predel med Gub­ čevo cesto in vojašnico, kjer je prostora za tri nize stanovanjskih objektov. Novo stanovanjsko naselje je torej oblikovano v treh nizih, razvrščenih pravokotno na Gubčevo cesto. Vsak niz je sestavljen iz dvostran­ sko orientiranih stanovanj, ki se navezujejo na skupna stopnišča. Objekti so projektirani in grajeni v štirih fazah; skupaj 38 stanovanj z 2.071,38m2. Projektirani so za gradnjo z outinord opaži. Osnovni raster je 3 m. Tuneli so nastavljeni tako, da je možno enostavno postavljanje opažev; raster se ob prvem stopnišču obr­ ne tako, da je zaradi togosti oziroma 1,5 °/o predpisanih prečnih sten možna izvedba glavne prečne stene debe­ line 20 cm. Ostale predelne stene in zaporne stene so zidane z NF v debelini 25 cm oziroma iz porolita in dvojnega zidaka debeline 8 in 12 cm. Ker je po geolo­ škem poročilu nosilni teren na globini 1,20—2,20 m, so nize višinsko zamikali, da so dosegli čimmanjšo globino temeljev. Toplotna izolacija zunanjih sten je dosežena z oblaganjem s stiroporom, ker pa se inve­ stitor ni strinjal z DEMIT sistemom, je izolacija pred­ videna v sendvičih iz dvojnega zidaka oziroma je del fasade obložen s silikatno opeko. Obdelava stanovanj je klasična, kot to predvidevajo stanovanjski standardi. Vir: SGP Primorje Ajdovščina SGP GORICA, NOVA GORICA Postopno uvajanje nove tehnologije Delovna organizacija SGP Gorica je v skoraj dvajset­ letni tradiciji izdelave konstrukcij iz armiranega in prednapetega betona postala nosilec razvoja na tem področju. To seveda ni slučajno, ampak med drugim tudi posledica odmaknjenosti od tržišča. Ker je delov­ na organizacija s prostorskega vidika na robu države, je prisiljena iskati konstrukcije, ki so konkurenčne po celi Jugoslaviji kljub večjim transportnim razda­ ljam. Sedanja kriza v gradbeništvu terja pospešitev razvoja in uvedbo novih produktivnejših tehnologij in prefabrikatov, ki so vsestransko uporabni in konku­ renčni na tržišču. Proizvodnja ekstrudiranih votlih prednapetih plošč je v Jugoslaviji neznana. Poznana pa je tehnologija izde­ lave votlih plošč s pomočjo cevi. Za ekstrudirano teh­ nologijo je značilno, da stroj — ekstrudor — s pomoč­ jo posebnih polžev ustvarja okrogle ali segmentne od­ prtine in pušča za seboj na podnici betonsko ploščo brez kalupa. S posebno žago je mogoče ploščo razrezati na poljub­ ne dolžine in oblike, potem ko je beton otrdel — ponavadi naslednjega dne. Proizvodnja betona in nje­ gov transport sta vodena računalniško. Prav tako je z ekstrudorjem in z žago. Pri izdelavi plošč je potre­ ben stroj za čiščenje podnic in za napenjanje kablov. Naprave za dvigovanje in transport izdelkov so avto­ matizirane. Avtomatizirana so tudi samonakladalna stojala v deponiji. Tehnologija je torej zasnovana na uporabi visoko pro­ duktivne opreme, tako da je za proizvodnjo potrebna minimalna delovna sila. S tem je dosežena tudi pre­ cejšnja humanizacija dela. Votle plošče je mogoče uporabiti za stropove ali za fasade pri različnih objektih: — individualnih hišah, — večetažnih stanovanjskih objektih, — poslovnih in javnih objektih, — industrijskih objektih s poljubnimi razponi in ob­ težbami. Ce so uporabljene za fasade, imajo plošče toplotno izolacijo, lahko pa so tudi brez nje. Končna obdelava plošč je različna. Prve plošče so že zagledale beli dan. Vir: SGP Nova Gorica Novi silosi v uporabi Delavci Konstruktorja so lani zgradili za Intes iz Ma­ ribora žitne silose kapacitete 9500 ton. Silosi so pove­ zani z obstoječimi starimi silosi s spojnim mostom dolžine 97 metrov na višini 49 metrov. Pri izgradnji objekta so vse spremljajoče težave uspešno premagali skupaj z Metalno iz Maribora, ki je bila glavni izvaja­ lec tehnološke opreme in jeklenega spojnega mostu, tako da so kompleten objekt predali investitorju v uporabo mesec dni pred rokom, za kar so prejeli od investitorja upravičeno priznanje. Sedaj gradijo za istega investitorja v tovarni Intes nadzidavo skladišča testenin, ki jo bo investitor upo­ rabljal za skladiščenje svojih proizvodov. Sedaj jih skladišči v starih skladiščnih prostorih, ki so predvi­ deni za rušenje. Na njihovi lokaciji so predvideni novi žitni silosi kapacitete 11.500 ton. Nove silose bodo pri­ čeli graditi marca letos. Izgradnja nove hladilnice v Slovenski Bistrici Po dolgotrajnih pripravah in težavah, ki jih je imel investitor TIMA tozd KK Slovenska Bistrica z obliko­ vanjem finančne konstrukcije, so pričeli graditi nove slovenskobistriške hladilnice. Objekt bo grajen v dveh fazah. Vseboval bo prostor za skladiščenje in predelavo mesa, ločeno po vrstah in kakovosti ter vse potrebne spremljajoče prostore, ki jih narekuje tehnološki proces. Osnovna nosilna konstrukcija bo iz klasičnega armira­ nega betona in opeke. Izrazito specifiko dajejo objektu posebni pogoji glede toplotne izolacije in upoštevanja sanitarno-higienskih zahtev. Predračunska vrednost I. faze je tristo milijonov di­ narjev. Začetek gradnje vodohrana v Oplotnici Delavci tozd Granit gradijo v bližini starega vodo- hrama nov 400-kubični dvocelični armiranobetonski rezervoar. Premer vsake celice bo 8,3 m, višina pa 4,50 m. Med obema celicama bo prostor za dezinfekcijo vode s plinskim klorom. Objekt bo v celoti pod zemljo. Zaradi zahtevne lokacije (na strmem hribu in v gozdu); bo najprej potrebno zgraditi dostopno cesto. Pri izvajanju del bodo uporabljali opaževanje po si­ stemu SAM in vse potrebne ukrepe za vodotesnost in protikorozijsko zaščito vgrajenih materialov. Predračunska vrednost del, ki jih morajo opraviti v petih mesecih, znaša okrog 170 milijonov. Vir: Konstruktor Maribor GIPOSS LJUBLJANA Gradnja HC v Lomu pod Storžičem Gradnja malih hidroelektrarn je dobila svoje mesto tudi pri nas. Sprejeto je priporočilo pod geslom »Zgra­ dimo 100 malih hidroelektrarn«. Gradnja takšnih ob­ jektov je zahtevna. Gadnja HC Lom pod Storžičem je zaupana delavcem tozd Gradbena operativa Tržič. Tako so pričeli z gradnjo, ki naj bi trajala do konca septembra. Kot vedno pri takšnih gradnjah, je bilo potrebno najprej zgraditi dostopno cesto do lokacije objekta na Lomščici. Po izgradnji dostopne ceste so pričeli graditi akumulacijsko jezero za približno 70.000 kubičnih metrov vode. Tlačni cevovod v dolžini 860 m je iz jeklenih cevi 0 110, dovodni kanal je dolg 280 m in je iz betonskih cevi 0 140. Višinska razlika med akumulacijskim jezerom in strojnico je 110 metrov. Moč hidroelektrarne bo 2 megawata. Skupen nastop, kakovostna gradnja, konkurenčni roki Skupaj zmoremo več in bolje, so dejali v Gipossu, ko so analizirali stanje v gradbeništvu v letošnjem letu. Podatki o povečanju obsega skupnih poslov so zado­ voljivi. Dela so bila pridobljena praktično za vse zdru­ žene delovne organizacije. Približali so se 10 odstot­ kom pridobitve skupnih poslov na domačem trgu. Tako pridobljena dela na osmih investicijskih projek­ tih bodo izvajali v obsegu 11,3 °/o Gradbinec, 32,5 °/o Ingrad, 37,0 °/o Pionir, 6,9 %> Instalacija in 12,3 °/o Gradbeni finalist. Zanimiv je tudi podatek o izvajanju (^10) R I K O ribniška kovinska industrija n.sol.o ■ delovni premer gladenja 80 cm . moč elektromotorja 2 ,2 KW ___________________________ . reduktorski prenos obratov ■ možnost spreminjanja nagiba gladilk med obratovanjem cena 1293800 din ljubljanskih gradbenih temeljnih organizacij, saj na primer pri Gradbinčevi TO izvajanje teh projektov predstavlja kar 62°/o letne realizacije, Ingradove TO 18,2 °/o ter Pionirjeve 28,1 °/o. Tujina je še nadalje zapisana z velikimi črkami v pro­ gramu skupnega sodelovanja. Aktivnosti, ki jih vodijo, bi morale obroditi sadove in jih v letu 1988 ponovno odpeljati na gradbišče v tujino. Nov objekt na Kriški planini Vsako gradbišče, pa naj bo še tako majhno, je po svoje zanimivo in zahtevno. Tako so delavci Gradbinca Kranj lani na Kriški planini na nadmorski višini 1475 m pričeli graditi gostišče Kriška planina za Alpetour — RTC Krvavec. Kljub slabemu vremenu je zgradba v roku in kako­ vostno zgrajena. V novem objektu je 160 ležišč ter restavracija s 60 sedeži. Zgrajena je tudi kontejnerska čistilna naprava. S tem popolnoma klasično zgrajenim objektom je RTC Krvavec še bolj utrdil sloves najbolj priljubljenega smučišča. Vir: Giposs Ljubljana GIP VEGRAD, TITOVO VELENJE Sestavljeni nosilci — nov tehnološki dosežek Vegrada V Vegradu tozd Vemont so ustvarili nov tehnološki dosežek na področju proizvodnje strešnih nosilcev ve­ likih razponov. Nosilec izdelujejo v dveh delih (polovičkah) na stezi obrata Vemont, v obstoječih kalupih za proizvodnjo »A« nosilcev. Ko je zagotovljena potrebna trdnost betona, se deli dolžine 15 m transportirajo na gradbišče, kjer poteka nadaljnji tehnološki postopek sestavljanja nosilca. Stiki se očistijo, premažejo z epoksidnim lepilom zah­ tevne kakovosti in zlepijo. Ko doseže stik potrebno nosilnost (trdnost), se začne postopek naknadnega na­ penjanja nosilca z jeklenimi kabli. Po končanem po­ stopku se nosilec dvigne na konstrukcijo. Nov tehno­ loški postopek naknadno prednapetih sestavljenih no­ silcev omogoča hitrejšo proizvodnjo nosilcev, večjo izkoriščenost kalupa ter lažji in cenejši transport. Vir: Vegrad Velenje PODJETJE ZA UREJANJE VODA NIVO, CELJE Gradbena operativa tozd VNG — uspešna Uspešnost dela gradbene operative tozd VNG potrju­ jejo konkretni rezultati. Tako so v lanskem letu izgra­ dili: — 12,9 km kanalizacije, profila 400—1200 mm, — regulirali 5,6 km vodotokov, — meliorirali 400 ha zemljišč. — zgradili 10 km plinovodov, Poleg navedenega so opravili nekaj zunanjih ureditev, izvedli sanacije plazov in sodelovali pri realizaciji lastne investicije za proizvodnjo avtomatskih filtrskih stiskalnic. Razen kanalizacije, ki jo gradijo iz cevi lastne proiz­ vodnje, so dobavili ali pa montirali raznim naročni­ kom še 21.100 m armiranobetonskih cevi z ustreznimi montažnimi jaški in loki. Posebna enota s sedežem v Ljubljani že nekaj let vzdržuje skoraj celotno omrež­ je slovenskega plinovoda. Gradnja plinovodov je nadaljevanje tradicije iz pre­ teklih let. Poleg rednega vzdrževanja slovenskega pli­ novoda izvajajo še investicijska dela pri gradnji pli­ novodnega omrežja. Zgradili so plinovod v Žalcu, Pre­ boldu, Vevčah in Tekstilindusu. Trenutno izvajajo pli­ novod ob pregradi Vogršček na Goriškem. Gre za od­ sek magistralnega plinovoda v dolžini 900 m, ki ga izvajajo v težkih okoliščinah (strmine) in bo rabil kot vzporedni pas poškodovanega plinovoda ob pregradi. Treba je omeniti še: — melioracijo Ostrožno v Celju, — melioracijo Ilova gora na Dolenjskem, — melioracijo Mavčiče in Sorško polje na Gorenjskem ter melioracije na Šmihelskem polju pri Postojni. Vir: Nivo Celje GRADIS LJUBLJANA HE Vrhovo — pričetek gradnje Gradnja prve v verigi sedmih hidroelektrarn na Savi — HE Vrhovo dobro napreduje. Glavnina gradbenih del HE Vrhovo bo jez s strojnico in petimi pretočnimi polji. V strojnici bodo tri turbine s skupno močjo 34,2 MW. Za elektrarno bo nastalo jezero, ki bo obsegalo 1,5 kvadratnega kilometra, v katerem bo 1,36 milijona kubičnih metrov vode. Predračunska vrednost HE Vrhovo je po cenah iz ju­ nija 1987 nekaj več kot 50 milijard dinarjev^ kar po­ meni 1,48 milijarde dinarjev za megavat moči. Rok izgradnje je 37 mesecev. Končana montaža nadvoza na mariborski hitri cesti Delavci Gradisovega tozda GE Nizke gradnje hitijo z deli pri gradnji tretje etape hitre ceste skozi Mari­ bor. Priključne ceste morajo biti gotove do 1. julija letos, objekti na hitri cesti pa do srede prihodnjega leta. Zadnje nosilce pri prvem nadvozu so položili 15. ja­ nuarja. To je nadvoz čez Šentiljsko cesto, železnico in bodočo hitro cesto pri skladišču delovne organizacije Cevovod. Ima sedem polj, dolg pa je 144 metrov. Po končani montaži so pričeli z izdelavo zgornje tlačne plošče, tako da bo lahko čezenj stekel promet že pred 1. julijem. Še zanimivost: dele nosilcev so morali zlepiti in pred­ napeti že v obratu Nizkih gradenj v Pobrežju ter jih cele voziti do gradbišča, saj tam za to opravilo ni dovolj prostora. Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo Na gradbišču tozd Gradbena operativa Ljubljana v Podgorici so v novembru 1987 začeli graditi objekt v tlorisni izmeri 17 X 80 metrov. V kleti bo: zaklonišče, strojnica, skladišče in računalniški prostor, v pritličju pa: kuhinja, jedilnica, kabineti in predavalnice. Urad­ no ime objekta je Izobraževalni center za jedrsko teh­ nologijo. Delo je bilo opravljeno v roku. Vir: Gradis Ljubljana ■ ■ • ■ ; SCT LJUBLJANA Za Saturnus gradijo nov proizvodni in poslovni objekt Ob Letališki cesti v Ljubljani opravljajo strojniki pri­ pravljalna dela za gradnjo novega proizvodnega ob- jekta ter poslovne stavbe za potrebe investitorja. Na klasično zabetonirane temelje bo postavljena montažna konstrukcija proizvodne hale. Neposredno ob njej bo klasično zgrajena še trietažna poslovna stavba. Tu bodo nove prostore dobili projektanti in konstruktorji. Na gradbišču bo potrebno opraviti okoli 4.500 kubičnih metrov izkopov. Rok izgradnje je 30. julij letos. Vrednost dela znaša 3,3 milijarde din. Novi priključek obalne ceste v Luciji Delavci SCT že urejajo okolico zgrajene ceste, dolge nekaj nad 400 metrov, ki so jo za promet usposobili konec starega leta. Ta predstavlja priključek obalne ceste, ki pelje iz Portoroža na magistralno cesto Ko­ per—Pulj. Gradnja sodi v sklop novega zazidalnega območja stanovanjske soseske v Luciji. Z zemeljskimi deli, odrivanjem in zasipavanjem območja so escete- jevci začeli prvega oktobra lani. Hkrati so vgrajevali tudi vodovodno, elektro in PTT omrežje. Na utrjeni nasip so vgradili 8 centimetrov bitumenskega drobirja, ter za 4 centimetre eruptivnega asfaltnega betona iz tovarne asfalta v Kaldaniji. Dela so ocenjena na 30 starih milijard dinarjev. Nada­ ljujejo s pripravljalnimi deli za gradnjo kilometer dolge ceste nad Izolo pri Belvederu, ki bo povezovala obalno cesto s staro. Dolenjska avtocesta po terminskem planu Gradnja dolenjske ceste poteka po zastavljenem ter­ minskem planu. Okoli 70 odstotkov 7,5 kilometra dol­ gega cestnega odseka je že v gradnji. Njeni graditelji v tem času opravljajo največja dela pri odseku Polica v dolžini 2,5 kilometra. Tu opravljajo izkope do glo­ bine 20 metrov. V tem predelu je nepričakovano veliko kotanj. Iz njih najprej odstranjujejo plast nanosa de­ beline do dveh metrov, da pridejo do temeljnih tal, nakar bodo zgradili nasipe. Približno 15 kotanj bodo morali očistiti, sedem so jih stroji že odprli. Dela na dolenjski cesti potekajo tudi ob višnjegorskem poko­ pališču. Tu so začeli s pripravljalnimi deli za plato novega pokopališča. Odstranjujejo nenosilne površine tal, ki jih bodo zamenjali z nosilnimi. Enaka dela po­ tekajo še na barjanskih tleh, kjer kopljejo drenažne jarke do trdih tal, kar pomeni do globine 7 metrov, ponekod pa tudi več. Vzporedno z gradnjo cestne trase poteka gradnja podvozov in mostov ter regulacija Ve­ likega potoka in Višnjice, ki ju bodo tlakovali. Gra­ dijo tudi delavsko naselje v Višnji gori. Zahtevna zidavai na barjanskih tleh V neposredni bližini nove trase južne ljubljanske ob­ voznice delavci SCT gradijo za investitorja proizvodni in distribucijski center Kemija — SOZD Polikem. Tu so graditelji uredili, zabetonirali in sezidali deponije kislin, lugov in topil. Zabetonirali so ploščad rezer­ voarja za vodo, ki meri 800 kubičnih metrov, ob njem pa sezidali objekt za požarno varnost (vodna cisterna bo rabila investitorju za hlajenje rezervoarjev topil in lugov). Nadalje so zabetonirali ploščadi za kontejner­ je in hidrantno omrežje s pitno vodo in toplotno po­ stajo. Vsi objekti so pilotiram. Nadaljujejo z izgrad­ njo industrijskega tira v dolžini enega kilometra. Spe­ ljan bo od železnšike proge Ljubljana—Karlovac do skladiščnih in proizvodnih objektov tega kompleksa. V prvi gradbeni fazi, rok zanjo poteče maja 1988. leta, morajo zabetonirati in sezidati še nevtralizacijski ba­ zen ter lovilec olj in maščob. Velja omeniti, da mo­ rajo zaposleni na tem gradbišču nenehno črpati vodo, ki jim zaliva objekte. Zato dan in noč delujeta dve črpalki, vsaka zmogljivosti pretoka tisoč litrov vode v minuti. Soseska Zupančičeva jama V največji ljubljanski stanovanjski soseski Zupanči­ čeva jama poteka kljub neugodnemu vremenu gradnja nemoteno. Tu strojniki že dva meseca izkopavajo grad­ beno jamo za 2. kare stanovanjske soseske BS 2/1, v katerem bodo sezidali 300 stanovanj, garaž in poslov­ nih prostorov. Izkopi so opravljeni do najnižje globi­ ne 8,60 metra. Delavci že pripravljajo tamponski sloj za betoniranje podložnih betonov temeljev objektov. Priprave tečejo tudi v obratu IBK v Črnučah. Vir: SCT Ljubljana Cepuš Lojze Poročilo o rednem občnem zboru Društva gradbenih inženirjev in tehnikov Maribor »Samo odločen prehod v inovacijsko miselnost bo gradbeništvu prinesel učinkovitejše gospodarjenje in boljšo kakovost.« Tako je bilo soglasno sprejeto sta­ lišče delegatov na rednem občnem zboru Društva gradbenih inženirjev in tehnikov Maribor dne 26. maja letos. Na občnem zboru je bilo poleg gornje povedanih še mnogo koristnih misli, ki bodo v prihodnje smernice mariborskim gradbenikom za nadaljnje delo v sedanjih težavnih gospodarskih razmerah. Občni zbor, ki je bil v domu IT v Vetrinjski ulici v Mariboru, je bil po mnenju udeležencev zelo uspešen, razprave in poro­ čila pa kakovostna in obetavna za nadaljnje delo društva, njegovih članov in mariborskega gradbeništ­ va v celoti. Občni zbor pa je potekal takole: po običajnih formal­ nostih in izvolitvi organov občnega zbora, ki ga je vodil dipl. inž. Peter Kovačič kot predsednik delovnega predsedstva, je prebrala poročilo o delu društva v razdobju od maja 1986 do maja 1988 dosedanja pred­ sednica, dipl. inž. Milena Skorobrijin. Ker je bilo njeno poročilo ocenjeno kot kakovostno, realno in kritično, bom v nadaljevanju poskušal iz nje­ ga izluščiti temeljne misli kot oceno dosedanjega dela društva in napotilo za delo v prihodnje. Društvo šteje 811 članov. Ti delajo v šolstvu — sred­ njem in visokem —, v projektivi, operativi, nadzoru, industriji, inženiringih, v upravi in drugod. Z društvom jih povezujejo poverjeniki, praviloma člani upravnega odbora društva in njegovih delovnih teles. Po delovnem načrtu, ki je bil sprejet na zadnjem občnem zboru, je delo društva potekalo v naslednjih smereh: — strokovna predavanja o novostih v gradbeništvu, — strokovni seminarji o tekočih strokovnih in pravnih predpisih s področja gradbeništva, — ogledi pomembnejših gradbišč v Mariboru in oko­ lici ter strokovne ekskurzije v Sloveniji in zunaj nje, — okrogle mize o pomembnejših strokovnih in družbe­ nih vprašanjih, — strokovni stiki in sodelovanje s sorodnimi strokov­ nimi društvi v Sloveniji in v drugih republikah, — sodelovanje pri Gradbenem vestniku in letna izdaja mariborske številke, — sodelovanje pri izdelavi geotehničnega katastra Ma­ ribora, — sodelovanje pri sprejemanju in razlagi gradbene zakonodaje in predpisov, — priprave za ustanovitev sekcije upokojenih grad­ benikov, — družabno srečanje gradbenikov s plesom in pripra­ ve za gradbeniški piknik, — organizacija II. jugoslovanskega posvetovanja o sa­ naciji zgradb z mednarodno udeležbo predavateljev. Od omenjenih nalog so nekatere enkratne, druge dolgo­ ročne, časovno pa je najzahtevnejša organizacija ju­ goslovanskega posvetovanja o sanaciji zgradb, ki naj bi bilo vsaki dve leti v Mariboru, za kar so se odločili udeleženci prvega in drugega posvetovanja. Zaradi dolgotrajnih priprav za tako posvetovanje bodo na­ slednja posvetovanja organizirana vsako tretje leto. Tretje tovrstno posvetovanje je načrtovano za septem­ ber 1989. Med pomembnejša predavanja z aktualno problema­ tiko štejejo naslednja: — o najnovejših izsledkih gradbene tehnike z 10. sve­ tovnega kongresa za prednapeti beton, ki je bil v New Delhiju, je predaval prof. Vukašin Ačanski, — potres v Mehiki je komentiral dr. Miha Tomaževič iz ZRMK, — o sanacijah zgradb je predavalo 64 domačih in tujih strokovnjakov, — o operativnem planiranju v gradbeništvu so preda­ vali dr. Mirko Pšunder, dipl. inž., Daniel Rebolj in dipl. inž. Borut Verhovčak, — o napakah v visokih gradnjah je predaval prof. Ivan Jecelj 140 udeležencem, — v sodelovanju z ZDGIT Slovenije, ZRMK Ljublja­ na, DGIT Ljubljana in Društvom konstrukterjev Slo­ venije je bil organiziran seminar o Pravilniku o teh­ ničnih normativih za beton in armirani beton, ki se ga je udeležilo 300 gradbenih strokovnjakov, trajal pa je dva dni, — okrogle mize na temo kataster komunalnih vodov se je udeležilo 30 strokovnjakov, med drugim je bil na njej predstavljen sistem računalniške obdelave podjet­ ja Mettemeieriz ZRN, — gradbeni inšpektor Branko Rosina je predaval o za­ konu o graditvi objektov in o spremljajočih predpisih, — zadnje predavanje v letu 1987 je bilo predavanje iz požarne varnosti v gradbeništvu, medtem ko obsega plan za leto 1988 naslednje teme: — seminarje o vodenju projektov v gradbeništvu, — projektiranje cest s pomočjo računalnika, — ekologija v gradbeništvu, — hidrotehnične melioracije, — gradbena mehanizacija, — aktualne teme iz temeljenja, — gradbena fizika starih in novih zgradb, — splošne teme za delovodje in — inovacije v gradbeništvu. Med večje naloge društva štejejo priprave za III. po­ svetovanje o sanaciji zgradb, ki bo septembra prihod­ nje leto. Da ne bi bilo poročilo o občnem zboru preobširno, omenjam od številnih strokovnih ogledov in ekskurzij, o katerih je poročala predsednica, le letošnjo štiri­ dnevno ekskurzijo na ogled gradnje mostov na reki Drini, za katero se je prijavilo nad 50 gradbenih stro­ kovnjakov. Svoje poročilo je predsednica sklenila z nalogami, ki čakajo društvo v tekočem obdobju. Le-te so na kratko naslednje: problematika izobraževanja kadrov, zaposlo­ vanje in opredelitev strokovnih profilov na srednjih, višjih in visokih šolah, sodelovanje s strokovnimi šo­ lami, ukrepi za ponovno oživitev zanimanja za grad­ bene poklice, sicer bo dosedanje upadanje zanimanja imelo v bodočnosti za posledico osiromašenje kadrov­ skega potenciala v vseh sferah, kjer so le-ti potrebni, intenzivno sodelovanje z delovnimi organizacijami, ki so podpisnice SAS o dopolnilnem izobraževanju svojih strokovnjakov. Poudarjena je povezava prakse z zna­ nostjo, ne le po izobraževalni smeri, temveč tudi v znanstveno-razvojnem delu, ki naj v prihodnje zago­ tovi gradbeništvu mesto, ki mu pripada. Tesno sodelo­ vanje z univerzo, znanstvenimi institucijami in last­ nim znanjem naj omogoči razvoj gradbeništva v Ma­ riboru. Po blagajniškem poročilu, ki ga je prebrala Slavica Vetrih in po poročilu nadzornega odbora, ki ga je po­ dal Branko Rosina, se je razvila bogata razprava, iz katere bi povzel na kratko najpomembnejše. Prvi je govoril Branko Rosina o položaju gradbenega tehnika, ki je po zakonu o gradnji objektov nedorečen. Ob­ žaluje tudi dejstvo, da v organih Zveze GIT Jugosla­ vije ni niti enega tehnika, čeprav so tehniki dejansko v večini. Društvo kot pomemben člen v SZDL ima na pomembne odločitve na strokovnem področju premalo vpliva. Janez Ajster je predlagal resnejši pristop k inovacijam, ki naj neinovativno družbo spremene v inovativno in bogatejšo, na račun razumnejšega dela. Peter Kovačič je predlagal razširitev izobraževalnega programa s predavanji o inovativni dejavnosti. Franc Hajdinjak je poudaril povezavo inovacij z večjo kako­ vostjo gradbenih storitev in večjo moralo pri licita­ cijah. Njegovim razmišljanjem se je pridružila še vrsta razpravljalcev. Od gostov na občnem zboru je pozdravil delegate pred­ sednik mariborske Zveze IT Krsto Banovič ter društvu čestital k uspešnemu delu, o katerem gre dober glas daleč po domovini. Predstavnik SZDL Maks Bele je povedal spodbudne misli o bodočem sodelovanju stro­ kovnjakov pri reševanju strokovnih problemov v družbi. Na predlog nadzornega odbora je bil dosedanji upravni odbor soglasno razrešen, enako nadzorni odbor, na predlog kandidacijske komisije pa je bilo izvoljenih 13 članov upravnega odbora in 6 članov in namestni­ kov nadzornega odbora. Program občnega zbora je popestrilo predvajanje fil­ ma o obnovi starega mestnega predela Lenta ter to­ variško srečanje udeležencev občnega zbora. Adolf Derganc vgt, dipl. ek. #If RAZVOJNI CENTER CEUE 63000 CELJE, Ulica XIV. divizije 14 p. p. 141, telefon 28 611 in 27 05, telex 33663 YU RCC RAZVOJNI CENTER CELJE je delovna organizacija za opravljanje celovitih projektov in posamičnih razvojno- uporabnih nalog. V RAZVOJNI CENTER se združuje 5 temeljnih organizacij združenega dela: — Planiranje, — Inženiringi, — Projektiva, — Informacijsko-računalniški center, — Inštitut za raziskave in razvojno inženirstvo ter — Delovna skupnost skupnih del. Usposobljene so za prostorsko in urbanistično planiranje, graditeljski in proizvodno-tehnološki inženiring, projektiranje, celoviti informacijski inženiring ter izvajanje razvojno- raziskovalnih nalog. r > ii| i|i I m i U fill j ■■at I 1 m i l ItUlf f l i | n i i| UNIVERZA EDVARDA KARDELJA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO 61001 Ljubljana, Jamova 2, p. p. 579 Določanje optimalnega zaporedja razvojnih ukrepov v tehnoloških sistemih zgradb UDK 69.01:65 PROF. DR. EDO RODOŠEK Povzetek Članek prikazuje enostavno in hitro metodo določanja optimalnega zaporedja razvojnih ukrepov na tehno­ loškem sistemu v visoki gradnji. S pomočjo analize časov različnih tehnologij na mrežnem planu elemen­ tov objekta se lahko bolje izrabijo delovna in finančna sredstva. Analizirajo se tako direktni kot tudi režijski stroški dela za različne tehnološke postopke. 1. OPREDELITEV PROBLEMA Osnovni motiv razvojnega dela je prizadevanje, da se delo, ki je nujno za dosego kakega cilja, čim boljše opravi. Boljše opraviti pa pomeni doseči cilj s kar najnižjimi potroški časa, materiala, ener­ gije in denarja, seveda ob predpisani kakovosti izdelka. Tako pojmovan razvoj je trajnega pome­ na, saj dnevno doživljamo, da zastarevajo dose­ danji delovni postopki, da postajajo delovna sred­ stva neustrezna in da se tudi naše znanje izkaže kot nepopolno. Zato je oblikovanje dela tako, da bo čim učinkovitejše, trajna naloga, ki jo je možno reševati le s pomočjo metodološkega pristopa. Ker se metodološko oblikovanje dela razlikuje glede na delovno področje, se tu zavestno omejujemo na zgradbe z več etažami in z načelno konstantno etažno višino, torej predvsem na stanovanjske, po­ slovne, turistične in podobne zgradbe različnih na­ menov in različnih tehnologij. Avtor: Prof. dr. Edo Rodošek, dipl. inž. gr., FAGG, VTOZD gradb. Ljubljana, Jamova 2 Summary The paper is presenting one easy method to get, in short time, the clear image about economical stepwise development work on the technological system. The time analysis procedures on the activity oriented net­ work structure give menagement the ability to achieve a more economic use of resources. The cost analysis procedures calculate the total resource cost for activi­ ties as well as direct cost for each activity and for various technological procedures. 2. POVEZANOST RAZVOJA TEHNOLOGIJE IN RAZVOJA PROJEKTIRANJA Dokazano je, da je oblikovanje dela najučinkovi­ tejše v zgodnjih fazah zasnove in koncipiranja, nekaj manj v fazi projektiranja in priprave dela, medtem ko lahko v fazi izvedbe preizkušnje kake nove variante prinese celo negativne učinke. Obli­ kovanje načina gradnje oziroma oblikovanje teh­ nološkega sistema je sorazmerno zanemarjeno pod­ ročje glede na velike potencialne učinke, ki jih vsebuje. V tej fazi se posredno ali neposredno odloča o ve­ čini bistvenih dejavnikov proizvodnje: materialu, konstrukciji, lupini zgradbe, izvedbeni mehaniza­ ciji ter opremi. Tudi v okviru že vpeljanega teh­ nološkega sistema srečujemo pogosto še odprta vprašanja glede naslednjih odločitev: — katere lastne ali kooperantske dejavnosti mo­ ramo najprej racionalizirati, da bi dosegli najboljši končni učinek, — koliko je vredno forsirati gradnjo, da bi bili skupni stroški kar najmanjši, — ali so predvideni oziroma izvedeni ukrepi s pri­ hranki pokrili lastne stroške, — kako zagotoviti pravilno zaporedje in pravilno dinamiko permanentnih razvojnih izboljšav oziro­ ma inovativnih posegov v tehnološki sistem. Tehnološki sistem izvedbe konstrukcije močno vpliva na arhitektonske projektne rešitve, obenem pa pogosto pogojuje tudi tehnologije instalacijskih in končnih del na zgradbi. Zato je treba na podlagi analitičnih preverb razmejevati dejanske omejitve tehnološkega sistema konstrukcije od kakovosti projektantskega pristopa. To pomeni, da moramo sistemsko organizirati povezanost OBLIKOVANJA DELOVNIH POSTOPKOV (tehnologije) in OBLI­ KOVANJA OBJEKTA (arhitekture). Kot optimal­ no tehnologijo bi morali torej šteti tisto, ki uspešno vključuje vse komponente in vidike v najširšem družbenem in ne le v proizvodnem smislu. Teh­ nologija in kakovost bivanja v zgradbi torej ne moreta biti antagonistično ločena pojma, ampak moramo za vsako vrednoto, ki jo uporabnik zahte­ va, poskušati oblikovati ustrezni tehnološki posto­ pek. Razvoj tehnološkega sistema mora torej že načeloma ustrezno preverjati kakovost in tej ka­ kovosti pripadajoče stroške gradnje. V pojmu ka­ kovosti pa mora kot eden primarnih elementov nastopati pahljača možnosti, ki jih tehnološki si­ stem stvarno nudi arhitektonskemu oblikovanju zgradbe. 3. STRUKTURNI GRAF IZDELAVE ELEMENTOV ZGRADBE KOT PODLAGA ZAPOREDJA RAZVOJNIH UKREPOV Razvojno delo na tehnoloških sistemih je zadnjih nekaj desetletij usmerjeno predvsem v smeri in­ dustrializacije postopkov, kar pomeni — poenostav­ ljeno rečeno — premik od unikatno zasnovanih, obrtno organiziranih in servisno izvedenih grad­ benih storitev k serijski industrijski proizvodnji. Pri slednji je — vsaj v razvitejših deželah — opa­ zen odmik od nekdanje toge uniformiranosti ob­ jektov v velikih serijah identičnih proizvodov in približevanje ideji o računalniško podprtih fleksi­ bilnih sistemih montaže modularnih sklopov fina­ lizacije v primarni konstrukcijski sistem zgradbe. Ne glede na stopnjo razvitosti pa se pojavljajo naslednji kriterijski sklopi ustreznosti tehnološke­ ga sistema: — stopnja standardiziranosti in obseg kataloško opredeljenih komponent, — stopnja produktivnosti dela in čas gradnje ob­ jekta, •— stopnja prefabriciranosti oziroma montažnosti objekta, — stopnja racionalnosti porabe glavnega materiala, — stopnja investicijske in eksploatacijske racio­ nalnosti zgradbe. Prvi trije kriterijski sklopi so v posredni ali ne­ posredni zvezi s funkcijo časa, saj je pri progra­ mirani kakovosti in dogovorjeni ceni za investi­ torja najpomembnejše, KDAJ bo dobil zgrajen objekt v uporabo. Zato je trajanje del ena od središčnih problemskih področij razvoja gradbene tehnologije nasploh. Dosedanja prizadevanja optimizacije časa izvedbe so temeljila praviloma na KONSTANTNI TEHNO­ LOGIJI gradnje, v okviru katere so se na mrež­ nem planu dejavnosti iteracijsko forsirale vsako­ kratne, relativno najcenejše kritične dejavnosti do tiste stopnje, dokler niso dodatni direktni stroški forsiranja presegli režijske prihranke. Ta način ima več pomanjkljivosti, in sicer: — ni preverjena možnost drugačne tehnologije, — vsako forsiranje del spreminja osnovne relacije med kapacitetami znotraj proizvodne verige, tako da lahko pride do neizkoriščenja vodilne kapaci­ tete, — kritična pot lahko poteka tudi prek stranskih, nebistvenih dejavnosti. V,nasprotju z opisanimi načini je v tem prispevku izrabljena ideja o SPREMENLJIVI TEHNOLOGI­ JI, pri čemer je možna zamenjava enega tehno­ loškega postopka z drugim, ne da bi se s tem spremenila funkcionalna vrednost zadevnega ele­ menta ali dela objekta. Kot konstantna se torej ne obravnava več vrsta del, ampak STRUKTURNI ELEMENT ZGRADBE. Mrežni graf prikazuje to­ rej funkcionalno nujno zaporedje izvedbe elemen­ tov zgradbe, ki jih je možno izdelati s pomočjo različnih (alternativnih) tehnoloških postopkov. Temelj takega mrežnega grafa je v bistvu pro­ gram investitorja, s čimer je tak graf lahko se­ stavni del projektne naloge za določeno namemb­ nost oziroma tip zgradbe. Gledano s stališča pro­ izvajalca bo moral ta razviti toliko (tipskih) struk­ turnih grafov, kolikor tipov zgradb bo imel v pro­ izvodnem programu. V interesu proizvajalca je, da za vsak tip zgradbe, predstavljen s strukturnim mrežnim grafom, razvije optimalno tehnologijo izdelave in vgrajevanja posameznih elementov zgradbe. Metoda je v nadaljevanju iteracijska, pri čemer običajno za ničelno (etalonsko, reperno, osnovno) stopnjo predpostavimo kar najenostavnejšo oziro­ ma najcenejšo tehnologijo, za naslednje iteracij- ske optimizacije pa uvajamo postopoma sodob­ nejše, hitrejše, vendar praviloma dražje tehnolo­ gije. Zadevne podražitve so v bistvu povečanje direktnih stroškov gradnje in so upravičene le tedaj, če z njihovo uvedbo obenem ustrezno veliko prihranimo pri skupnih režijskih stroških gradnje in drugih stroških (npr.: premije investitorja, hi­ trejše obračanje kapitala, nižje obresti, hitrejše sproščanje kapacitet za naslednja dela in pod.). Za uporabo metode je potrebno poleg poznavanja realnih normativov poznati tudi realne stroške dela po raznih tehnologijah in realne stroške reži­ je za razne trajanje gradnje. 4. ILUSTRATIVNI PRIMER UPORABE METODE Prikazani primer nima namena posploševati na­ čina dela po prikazani metodologiji, ampak ga je treba vzeti le kot enega od možnih načinov apli­ kacije metode. Za osnovo je vzeta gradbena na­ loga gradnje niza stanovanjskih blokov etažnosti P + 4 s po tremi stanovanji na stopnišče v etaži. Upoštevani so le na tej lokaciji možni tehnološki postopki gradbenih izvajalcev in kooperantov. Ja­ kost kapacitet in normativi porabe časa so popreč­ ja iz ponudb potencialnih izvajalcev. Indeksi di­ rektnih stroškov »Ca« predstavljajo relativne last­ ne stroške, povečane za poprečno akumulacijo iz­ vajalca. Našteti podatki so razvrščeni v preglednici 1, in sicer so vse vrednosti reducirane na 1 m2 neto površine zgradbe. Na tej podlagi so možni nasled­ nji koraki aplikacije obravnavane metode: a) izrišemo ničelno stopnjo v obliki strukturnega mrežnega grafa, vstavimo čase za primerno (naj- cenejšo) tehnologijo in izračunamo kritično pot (glej GRAF — stopnja »0«) b) za vsak element zgradbe poiščemo tisti tehno­ loški postopek, ki ima najmanjše razmerje med dodatnimi direktnimi stroški ( A Cd) in prihranje­ nega normativnega časa ( — A N) c) oblikujemo preglednico 2, kjer razvrstimo ele­ mente zgradbe v zaporedju naraščajočega raz- ( A Cd)merja ------ , pri čemer ( A d) pomeni razliko med [ A d J normalnim (prvotnim) in krajšim časom trajanja tehnološkega procesa za ta element pri nespreme­ njenih kapacitetah (glej preglednico 2) d) iteracijsko skrajšujemo mrežni graf s tem, da najprej skrajšamo tiste kritične dejavnosti, ki ima­ jo najmanjšo vrednost razmerja ) (glej GRAF ( zf d j — stopnje »1« do »5«) e) z upoštevanjem zmanjševanja režijskih stroškov (Cr) za 50 denarnih enot dnevno in drugih pri­ hrankov (zl Cp) za 200 denarnih enot dnevno izra­ čunamo rentabilno stopnjo industrializacije teh­ nološkega sistema za dani primer: Stopnja C. *_industria­ lizacije Cd c r J C » O j '■'tot + c r -- z ) C p 0 32.450 9.500 0 41.950 1 33.450 9.200 1.200 41.450 2 35.950 8.500 4.000 40.450 3 39.450 7.900 6.400 40.950 4 46.950 7.000 10.000 43.950 5 55.050 6.100 13.600 47.550 Optimalna stopnja industrializacije je »2«, torej nam je v podanih razmerah vredno zamenjati pri predelnih stenah porolit z gipsom, pri elektriki uporabiti tipske etažne vertikale, instalacije pa prefabricirati v delavnici in jih montažno zapirati. 5. DOLOČANJE PREDNOSTI RAZVOJNIH NALOG NA TEHNOLOŠKEM SISTEMU Od konkretnih razmerij med vrstami stroškov »Cd«, »Cr« in »zl Cp« je odvisno, kateri od teore­ tično možnih parametrov bo odločilen za določa­ nje optimalnega zaporedja razvojnih ukrepov ozi­ roma višanja stopnje industrializacije v tehno­ loških sistemih gradnje. Načelno in praktično so možni naslednji primeri: A. Prednost v razvojnem pogledu naj dobijo tisti tehnološki postopki, ki omogočajo največje pri­ hranke pri skupnih stroških gradnje, torej: [ 2 Ctot] • • • min To niso nujno obenem tisti postopki, ki imajo naj­ manjše lastne podražitve pri formiranju del, torej postopki z [+ zl Cd] . . . min, saj so ti lahko tudi nekritični in s tem neodločujoči, o čemer odloča vsakokratno le mrežni graf. B. Prednost v razvojnem pogledu naj dobijo tisti tehnološki postopki, ki omogočajo največji pri­ hranek pri skupnem trajanju gradnje. Ta odloči­ tev je utemeljena tedaj, kadar ne poznamo za­ nesljivih stroškovnih razmerij, obenem pa nam je primarno čimprej prevzeti kako naslednje delo. Veljal naj bi torej cilj: [T] . . . min I Spet velja, da tega cilja ni treba obvezno doseči le z izključno kombinacijo vseh tehnološko naj­ krajših postopkov, torej postopkov s [— zl Tj] . . . maks, kajti vsiljevanje subkritičnih in nekritičnih dejavnosti ni smotrno. C. Prednost v razvojnem pogledu naj dobijo pred­ vsem tisti tehnološki postopki, ki jih izvaja za­ devni prevzemnik del (ne pa ostali prevzemniki), in to predvsem takrat, kadar je to pogojeno s po­ godbo o gradnji. V tem primeru so za zadevnega prevzemnika del zanimiva le lastna dela, kar pri­ vede seveda le do delnega, ne pa do kompleksnega optimuma v okviru tehnologije. D. Prednost v razvojnem pogledu naj dobijo pred­ vsem tisti tehnološki postopki, ki predstavljajo stalen poslovni riziko glede kritičnosti materiala, kakovosti, referenc glede izvajanja, ali zahtev gradbene inšpekcije. Zadnji primer izhaja iz okvira opisane metodolo­ gije in predstavlja tako nov izziv za nadaljnje raziskave na tem področju. Poročila: FAGG 100 Gradbeni vestnik -— Ljubljana 1988 (37) Preglednica 1 Šifra Elementzgradbe Delovne kapacit. S Tehnološki postopek Normativ. čas (N) (h/m2) Indeks dir. strošk. (Cd) Konstrukcija tunelski opaž, betonir. z žerjav. 6,468 15.400 77 tunel, opaž, beton, s črpalko 5,544 23.500 polmontaža 4,620 36.100 panelna montaža 3,696 50.500 F Fasada 35 zidana 0,350 9.000 montaža 0,140 10.500 OK Okna 14 suhomantažne 0,224 750 I Instalacije 17,5 klasične 0,560 1.560 prefabricirane 0,245 3.000 IO Obzidavanje instalacij 10,5 mokre obzidave 0,189 290 montažne obloge 0,084 1.350 PS Predelne stene 24,5 porolit 0,882 1.000 siporex 0,784 2.100 gips 0,539 3.275 beton 0,539 1.525 El Elektrika 14 v fleksi ceveh 0,280 750 etažne tipse vertikale 0,140 1.225 OZ Obdelava zidov, fasad in PS 28 ometavanje 0,392 1.250 gips karton 0,168 3.500 lesomal 0,168 5.500 BP Barvanje, pleskanje 21 disperzija 0,462 550 tapete 0,210 2.500 sinkolit 0,420 3.500 PP Podne podlage 28 cementni estrih 0,672 1.500 gipsni estrih 0,560 4.425 asfaltni estrih 0,448 7.750 florbit 0,336 6.000 OP Obloge podov 28 klasični parket 0,376 3.850 lamelni parket 0,168 6.850 tekstilni pod 0,168 11.000 FM Fina montaža 7 suha montaža 0,028 600 Preglednica 2 Stopnja A Cd industria- Element zgradbe N Nr Cdfor Cd T — A T 2 1 [— A Tllizacije A d PS predelne stene 0,882 0,539 36 22 14 1.000 1.525 525 37 El. elektrika 0,280 0,140 20 10 10 750 1.225 475 47 184 6 6 I instalacije 0,560 0,245 32 14 18 1.560 3.000 1.440 80 2 IO obzidavanje instalacij 0,189 0,084 18 8 10 290 1.350 1.060 106 170 14 20 OZ obdelave zidov 0,392 0,168 14 6 8 1.950 3.500 1.550 193 3 BP barvanje, pleskanje 0,462 0,210 22 10 23 550 2.500 1.950 162 158 12 32 PP podne podlage 0,672 0,336 24 12 12 1.500 6.000 4.500 375 OP obloge podov 0,378 0,168 18 8 10 3.850 6.850 3.000 300 140 18 50 5 K konstrukcija 6,468 5,544 90 72 18 15.400 23.500 8.100 450 122 18 68 GRAF 170 — in in ifi 6 10 122 m Z V E Z A D R U Š T E V G R A D B E N I H I N Ž E N I R J E V IN T E H N I K O V S L O V E N I J E L J U B L J A N A , E R J A V Č E V A U L I C A 15 ROKI PRIPRAVLJALNIH SEMINARJEV ZA STROKOVNE IZPITE V GRADBENIŠTVU ZA LETO 1988 6. seminar: od 19. do 23. septembra 1988 7. seminar: od 17. do 21. oktobra 1988 8. seminar: od 21. do 25. novembra 1988 9. seminar: od 19. do 23. decembra 1988 ROKI PRIPRAVLJALNIH SEMINARJEV ZA STROKOVNE IZPITE EKONOMSKE STROKE ZA LETO 1988 2. seminar: od 12. do 14. decembra 1988 \ , . . . . , Prijave, z natančnimi podatki udeležencev (ime-priimek, strokovnost, naslov) in izjavo o plačniku stroškov seminarja v obliki dopisa, prejema Zveza društev gradbeni inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 15 do 10. dne v mesecu tekočega seminarja. IZPITNI ROKI STROKOVNIH IZPITOV ZA GRADBENIKE, ARHITEKTE IN GEODETE V LETU 1988 P I S N I U S T N I 24. september 1988 22. oktober 1988 10.—14. oktober 1988 19. november 1988 14.—18. november 1988 12.—16. december 1988 IZPITNI ROKI STROKOVNIH IZPITOV ZA EKONOMISTE 24.—28. oktober 1988 Prijave (izpolnjene obrazce s prilogami) je treba poslati 20 dni pred pričetkom pisnega dela iz­ pita na ZVEZNI CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE GRADBENIH INŠTRUKTORJEV, Ljubljana, Kardeljeva ploščad 27. Izpit za ekonomiste se razpiše, če je vsaj 10 prijavljenih! INFORMACIJE Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I LETNIK XXXIX — 4-5-6 April-maj-junij 1988 Kako projektiramo in izvajamo toplotne izolacije UDK 699.86 MATJAŽ ZUPAN Summary Povzetek Analiza toplotnih izolacij več sto objektov z raznimi metodami, predvsem pa s termografijo, je pokazala zelo slabo stanje toplotnih izolacij pri nas. Napake se pojavijo v fazi projektiranja in v fazi izvedbe. Transmisijske toplotne izgube bi lahko bistveno zmanj­ šali s primerno toplotno izolacijo in tako preprečili oziroma vsaj omilili vrsto nezaželenih posledic. The analysis of thermal insulation on few hundred objects by different methods and especially by ther­ mography has pointed out very bad state of thermal insulations. The irregularities occure in the phase of design and equally in the phase of the executing. The transmission heat losses could be essentialy re­ duced through the proper thermal insulations and thus many unpleasent consequences of huge energy con­ sumption could be avoided or at least reduced. 1. UVOD Energija, ki jo porabimo za ogrevanje bivalnih in delovnih prostorov, znaša pri nas 25 do 30 °/o primarne energije. Vsa ta ogromna količina ener­ gije se izgubi delno pri pretvorbi v toploto in pri njenem transportu, delno skozi obodne elemente objektov (stene, streho, tla, okna, vrata) in delno zaradi prezračevanja prostorov. Koliko deležev pri­ de na posamezne vrste izgub, je odvisno od vrste objekta, njegove konstrukcije in namena ter od ogrevalnega sistema; pri različnih primerih se de­ leži namreč zelo razlikujejo. Transmisijske izgube skozi obodne elemente zgradb omejujejo naši predpisi. Tako standard JUS U.J5.600 predpisuje največje dovoljene vrednosti toplotne prehodnosti (k-vrednost) za različne vrste obodnih elementov, standard JUS U.J5.510 pa me­ tode računanja teh izgub. Oba predpisa sta v fazi novelacije in bosta prinesla bistvene spremembe. Določene bodo naj večje dovoljene specifične izgu­ be toplotne energije, pri izračunih pa bo treba upo­ števati vse toplotne mostove. 2. METODE KONTROLE Investitorji, inšpekcijske službe in tudi izvajalci pogosto zahtevajo pregled objekta glede zadovolje­ vanja zahtev naših predpisov. Ti pregledi pa so po- Avtor: Matjaž Zupan, dipl. inž. fiz., raziskovalni sodelavec gosto potrebni zaradi neprimernih bivalnih okoli­ ščin (mraz, kondenzat, plesen). V takem primeru je treba ugotoviti vzrok za te nepravilnosti in dolo­ čiti način odpravljanja teh vzrokov. Pri pregledu stanja objektov lahko uporabljamo naslednje metode: — pregled projektne dokumentacije, — vizualni ogled objektov, — termografski pregled, — merjenje površinskih temperatur, — preiskave z endoskopi, — merjenje toplotne prehodnosti, — odpiranje konstrukcij, — odvzem vzorcev za meritve dimenzij, vlage in toplotne prehodnosti v laboratorijih, — merjenje zračne prepustnosti. Pri pregledih večinoma uporabimo kombinacijo več naštetih metod, izbira pa je odvisna od problema samega. Pri preiskavah se je zelo dobro obnesla metoda da­ ljinskega merjenja površinskih temperatur — ter- mografija. S posebno napravo merimo energijo od­ danega infrardečega sevanja z valovno dolžino 3 do 5 /um in to pretvarjamo v vidno sliko na ekra­ nu. Na tej sliki so toplejši deli merjenih površin svetli, hladnejši pa temni.. Tako lahko primerjamo med seboj toplotne pre­ hodnosti različnih delov objekta. Pri temperaturni razliki med ogrevanim prostorom in hladno zuna­ njostjo se pojavi toplotni tok skozi obodni element. Ta tok je sorazmeren s toplotno prehodnostjo. Več- ja toplotna prevodnost povzroči torej pri enaki zu­ nanji toplotni prestopnosti višjo površinsko tempe­ raturo na fasadi. Na termografskem posnetku so zato jasno vidni tisti deli, ki imajo povečano toplot­ no prehodnost (toplotni mostovi). Za nedvoumno interpretacijo morajo biti pri sne­ manju izpolnjeni naslednji pogoji: 1. Zunanje temperature morajo biti vsaj en dan pred preiskavo pod 5 °C. 2. Objekt mora biti ogrevan na 20 °C v enakem času (torej T > 15 K). 3. V približno zadnjih 10 urah fasada ne sme biti osončena (snemanje zgodaj zjutraj ali v oblačnem vremenu). 4. Vremenske razmere morajo biti stanovitne, brez padavin, vetra ali megle. 3. STANJE V zadnjih treh letih smo s to metodo preiskali več kot 200 objektov širom po Sloveniji in tudi v dru­ gih republikah. Pogosto smo jo kombinirali z dru­ gimi metodami. Analizirali smo vse, od majhnih atrijskih hiš do blokov z več 100 stanovanji in tudi številne poslovne ter proizvodne objekte, šole, vrtce itd. Pri teh analizah smo prišli do osupljivih ugotovi­ tev, poglavitna pa je ta, da toplotne izolacije niso Slika 1 izvedene tako, kot naj bi bile in da so transmisij­ ske toplotne izgube objektov bistveno večje, kot naj bi bilo smiselno. Najprej naj omenimo vse objekte, ki so bili delani v času, ko predpisi niso zahtevali toplotne izolacije. Ko bo pri teh objektih potrebna obnova fasade, bo treba nujno dodati tudi toplotno izolacijo in tako izboljšati stanje. Pri objektih, ki že imajo toplotno izolacijo, pa pri­ de do napak v fazah projektiranja, izvedbe in tudi uporabe. Pogostejše napake, ki so nastale v fazi projekti­ ranja, so: a) neizolirani neogrevani deli objektov (kleti, pod­ strešja, stopnišča, jaški za dvigala); b) neizolirane betonske stene in zidni venci, ki pre­ dirajo toplotno izolacijo (medetažne plošče, balkon­ ske stene in plošče itd.) — slika 1; c) slabše izolirani parapeti; d) toplotni mostovi v prefabriciranih fasadnih ele­ mentih (sidra, mozniki, pritrdišča na betonski ske­ let, robovi) — slika 2. Slika 2 V fazi izdelave pride do naslednjih napak: a) toplotnoizolativnega materiala sploh ni ali ga je zelo malo, prav tako pa je slaba tudi izvedba — slika 3; Slika 3 b) slaba izvedba toplotnoizolativne obloge (predi­ menzionirana sidra, manjkajoči kosi izolacijskega materiala) — sliki 4 in 5. Slika 4 Za napake pri izdelavi so krivi pomanjkljiv nadzor, nevednost in malomarnost izvajalcev, za napake pri projektiranju pa slabo poznavanje problema­ tike, pomanjkanje želja po izboljšavah neprimer­ nih detajlov in pogosto celo zavestna izbira siste­ mov s toplotnimi mostovi. Slika 5 4. REZULTATI MERITEV IN IZRAČUNOV Številne objekte smo vzporedno preiskali z več metodami, tako da smo dobili tudi nekatere števil­ ske podatke o toplotnih izgubah. Z merjenjem površinskih in prostorskih tempera­ tur smo skušali oceniti povprečno toplotno prehod­ nost objektov (1), poleg tega pa smo z merilniki toplotnega toka merili tudi toplotne prehodnosti. Na podlagi dejanskih toplotnih prehodnosti in zna­ ne geometrije objekta smo lahko izračunali toplot­ ne izgube objektov (2). Prikažimo tak izračun za tri tipične objekte. Pri vseh treh obravnavamo le izgube zaradi prehoda toplote skozi obodne dele; ventilacijske izgube in izgube pri pretvorbi v to­ plotno energijo niso upoštevane. Prav tako ne ob­ ravnavamo niti dobitkov notranjih virov (prebi­ valci, električni stroji itd.) niti sončne energije. Izgube energije izračunamo kot vsoto produktov toplotne prehodnosti (kj), površine (Si) in tempera­ turnega primanjkljaja ( A T . t) za n obodnih povr­ šin objekta Q = Z k; Si • ( A T • t) (1) i = i a) Prvi primer je tipična gradnja pred približno 20 leti. Objekt ima tri nadstropja s po tremi sta­ novanji. Tloris je 12,5 m X 12,5 m, višina pa 8,4 m. Narejen je iz polne opeke debeline 38 cm, na tleh in na stropu pa je 2 cm izolacije. Objekt je bil na­ rejen po tedanjih predpisih, vendar ga ne bomo podrobneje opisovali. Izračun potrebne toplotne energije za nadomesti­ tev transmisijskih izgub za Ljubljano, kjer je tem­ peraturni primanjkljaj 3230 st. dan (3), pove, da so izgube v eni kurilni sezoni 72.800 kWh. Če bi objekt izolirali po sedaj veljavnih predpisih, bi bile izgube 40.700 kWh. Pri tem izračunu pa nismo upoštevali povečanih toplotnih izgub pri betonskih nosilnih stenah in medetažnih ploščah. Če te izračunamo po pred­ logu za novi standard JUS U.J5.510, pridobimo glede na neizolirano hišo še dodatnih 5200 kWh energije. Tako je izračunan prihranek zaradi izolacije 37.300 kWh letno. b) Drugi primer je novejši objekt, narejen po si­ stemu outinord (betonski nosilni skelet) z montaž­ nimi fasadnimi elementi (sendvič beton — stiropor — beton). Tu je v stenah 6 cm izolacije, v stropu 10 cm in na tleh 8 cm. Objekt ima obliko dveh kvadrov (20 X 13 m in 14 X 13 m), ki sta premak­ njena za 2 m. Objekt ima pet nadstropij z višino 14 m. Skupno je v njem 30 stanovanj. Pri tem objektu smo s termografskim pregle­ dom ugotovili, da je toplotna prehodnost sten za­ radi številnih toplotnih mostov kar za okrog 60 od­ stotkov večja, kot pa bi bila brez njih. Tako so izgube toplote v ogrevalni sezoni za Ljubljano 160.700 kWh, če pa bi bila toplotna izolacija dobro izvedena, bi bile 123.500 kWh. Kar 37.200 kWh energije se letno izgubi zaradi toplotnih mostov! c) Tretji primer obravnava enodružinsko hišo tlo­ risa 12,6 X 10,1 m, višine 6 m, brez kleti, vendar s podstrešjem. Zid je narejen iz modularne opeke debeline 30 cm. Tla in strop imajo 2 cm izolacije. Okna pri vseh objektih imajo k = 2,6 W/m2 K (ve­ zana okna). Ta objekt smo najprej izolirali po standardu JUS U.J5.600 (stena: k = 0,8 namesto 1,4 W/m2K; stre­ ha: k = 0,55 namesto 1,2 W/m2 K; tla: K = 0,65 namesto 1,15 W/m2 K), nato pa še z ekonomsko upravičeno debelino izolacije (4), in sicer k = 0,4 W/m2 K za steno, k = 0,3 W/m2 K za streho in k = 0,45 W/m2 K za tla. Transmisijske izgube so v prvem primeru 52 tisoč 400 kWh, v drugem 31.400 kWh in v tretjem pri­ meru le 19.900 kWh. Optimalno izolirana hiša po­ rabi torej za 32.500 kWh manj energije kot ne- izolirana. 5. SKLEP Na podlagi prejšnjih računov skušajmo še približ­ no izračunati, kakšni bi bili prihranki za celotno Ljubljano oziroma SR Slovenijo, če bi bili objekti izolirani tako, kot navajajo primeri. Samo za Ljub­ ljano pomeni taka izolacija prihranek 200 milijo­ nov kWh, za Slovenijo pa približno 1400 milijonov kWh, kar pa je že toliko, kot je pol letne proiz­ vodnje JE Krško! Seveda je lahko napaka pri tem računu zelo velika, vendar pa je red velikosti pravi. Ce razširimo to grobo oceno na celotno Jugosla­ vijo, ki ima 10-krat več prebivalcev kot Slovenija, vendar v povprečju bolj milo klimo, a po drugi strani tudi manj toplotno izoliranih objektov, je red velikosti možnega letnega prihranka energije z uporabo izolacij nekako 10 milijard kWh. Pri­ bližno toliko bi proizvedli dve jedrski elektrarni tipa Krško, katerih cena je okoli 10 milijard do­ larjev; tako dobimo zanimiv rezultat, in sicer, da bi lahko naša družba subvencionirala vse investi­ torje za vsako kWh letnega prihranka z enim do­ larjem. Primerjava z elektrarno je seveda le infor­ mativna, saj elektrarna proizvaja »delo«, ki je bolj »žlahtno« od toplote. Naše preiskave z različnimi metodami, izračuni iz­ gub za različne objekte in tudi prejšnje razmišlja­ nje kažejo naslednje: — toplotne izolacije pri nas še nimajo mesta, ki bi ga v družbi morale imeti; — toplotne izolacije so pogosto neprimerno projek­ tirane in izvedene; — na objektih se zaradi teh nepravilnosti pojav­ ljajo kondenzat, plesen in prenizke temperature; — stroški ogrevanja so bistveno previsoki; — za ogrevanje uporabljamo ogromne količine fo­ silnih goriv, kar izredno onesnažuje okolje; te sno­ vi so hkrati tudi surovina kemične industrije in vrste industrij, ki so vezane nanjo (farmacevtska, plastične mase, guma itd.). Brez njih si življenja ne moremo več zamišljati, vendar bodo čez nekaj desetletij ostala brez surovin; — zelo smo odvisni od uvoza energijskih virov. Toplotne izolacije so torej pomemben del pri pro­ jektiranju in izvajanju objektov, žal pa so pogosto obravnavane kot zadeva stranskega pomena. 6. Literatura (1) Zupan M.: Termografska analiza toplotne zaščite objektov, Zbornik predavanj II. jugoslovanskega kon­ gresa »Arhitektura in energija«, Bled, oktober 1986. (2) Zupan M.: Analiza toplotnih izgub gradbenih kon­ strukcij z metodo termografije — I. del, Raziskovalna naloga RSS — PORS 06, ZRMK 1986. (3) Ramšak M., J. Pristov: Izdelava karte gradbeno klimatskih con SR Slovenije — I. del, Raziskovalna naloga RSS, ZRMK 1980. (4) Zupan M.: Vplivi na optimalno toplotno zaščito objektov, Zbornik referatov, 4. posvetovanje o racio­ nalni rabi energije, Ljubljana, februar 1986. ^ p ' . , r f o G % g g P " C** ^ ^ e S J O L E T □ E B I T __IR.E.OVUE:__ I DEJAVNOSTI SVETOVALNI INŽENIRING INVESTITORSKI INŽENIRING PROSTORSKO PLANIRANJE ARHITEKTURA GRADBENA KONSTRUKTIVA NIZKE GRADNJE STROJNE INSTALACIJE STROJNIŠTVO IN TEHNOLOGIJA EKONOMSKO SVETOVANJE RAČUNALNIŠTVO IBT TRBOVLJE N. SOL. O. TOZD PROJEKTIVA,GIMNAZIJSKA C. 16 61420 TRBOVLJE TEL: 0601 22422 TELEX: YU IBT 35127