"^R   % % % Listje in cvetje. ijt ^ iji   gfe
'":"'.'"        '        Koristna zabava.
(VI. Akustika.)
Morebiti si bodo Vrtčevi čitatelji mislili, da jim hoče urednik malce ponagajati, ko jim v sredi zime pred oči stavi mikavno zabavo iz spomladi in poletja. A le počakajte, da se dogovorimo.
Nadaljujoč nkoristne zabave" lanskega letnika smo se odločili Ietos priobčevati poiz-kuse iz »akustike". Ako še ne veste vsi, kaj pomeni ta beseda, vam bodi povedano, da nauk o tem, kako nastajajo glasovi in se raznovrstno pojavljajo, se imenuje akustika. Seveda se bomo morali tudi tukaj omejevati le na take poizkuse, ki jih lahko sami doma proizvajarao.
Prav zato sem tudi pričel s takim poizkusom, ki vam je v domači godbi najbolj znan. In da boste laže čakali one vesele dobe, ko si boste mogli na prostem iz muževnega vrbovja napravljati razna godala, vam hočem že zdaj pokazati, kako se more ta umetnost tudi po zimi nadomestiti. Ker zdaj ni mogoče mužiti vrbovih cevi, si naredi iz bezgove mladike prirnerno cev ali pa si jo izvrtaj in priredi iz navadnega lesa.
Iz take cevi se da narediti piščalka na dvojen način. Najprej si oglejmo, kako se naredi piščalka na navadni preprostejši način, drugega pa odložim na prihodnjič. V oddalji
¦¦¦/'    -     15     -
kakih par centimetrov naredi ob strani cevi majhno luknjo, kakor vidiš na sliki (štev. 2). Potlej pa naredi iz lesa zamašek, ki sega prav do luknje, Ie na spodnji strani sme imeti ianek podaljšek: na zgornji strani ga nekoliko obreži, drugod pa mora vsestransko zapirati
f^^^^L--;                 ..   r-  ^-"'U^Aj^l^^H^^^n^^HH^^'^'-' ¦ksH.i'" «,    vt*- *f- '^^^-i'^   1.-1
l^^^^j^^^L .^^A^/^jDgp^-jf^^Bp^^; ¦ .^          ' I; jI^HpMMJ   '
¦cev, kakor ti kaže slika (štev. 1). Na drugem konuu zamaši pišCal; poje pa tudi odmašena, ako je dobro narejena. Čim daljša je piščalka, tem nižji je njen glas. Torej je mogoče narediti Štev. 1.                              ve^ pišCalk, ki pojo v lepem soglasju.
Kako pa more ta preprosta stvarca tako
a^__   ¦—^_         krepko   in   lepo   peti ?    Upam,   da  ii   je  že m^M^^^^^^^                      ^^H        znano  iz fizike,   kako  sploh   nastaja glas po
"             ~^~^                   ^^^        hitretn  tresenju   raznih   reči,   ki  tvori žvočne
valove v zraku. Toraj ti lahko na kratko po-
¦¦                                                            jasnim. Ako potegneš z mokrim prstom po šipi,
i)jiil\uDUmHilUUUUi^l)        zaškriplje pod njim; tudi steklena cev ali pa-^JmKKmmmmtmšššmMIŠIMŠmllM        ličica se začne glasiti, ako jo drgneš z mokro
cunjo. Tu nastane podolžno valovanje.  Tudi §tev- 2.                            zrak v piščalki je kakor neka zrafina paličica,
-     !•    -'»
ki se da spraviti v podolžno tresenje. Ako pihaš v piščalko, gre vpihani zgoščeni zrak skoz ozko luknjo na prosto; ob tem pa krepko podrgne in pritisne na zračni stebriček v •piščalki, da se začne podolgoma tresti in po akustičnili zakonih — piskati.
Preizkušnje  iz raznih   predmetovJ)          Tudi Vam 'e Prosta še volitev ~
Oj, junaška bodi odločitev: 1. Iz verouka:  Ka)  pride po večnem            Kvišku> vedn0 više z vsem naporom
zivljenju.'                                                                     Za MarijOj rajskočistim Vzoroml
(Rešitcv in imena rešilccv v prih. štcv.)                                                                       lnternus
') Pod tem naslovom pride lclos v vsaki števjlki eno                  ListflicR  UredniŠtva.                        '
(šaljivo)vprašanje.Kdor i/m»d naših naiočnikov povolino              a    r *-*   ¦       ¦         r,      i    ¦•           •      ^.   r,
odgovo.i vseh 12 vprašanj, bo dobi! v nagrado slovenski       .    A{f-1?r'SorJ^= Pomladl. -  Ivo C: SmO
izvod .Fllotcje Sv. Franiiška'. Ak« |e pa naroien,   Prlfdl1'-   T"dl  P™vljlCe   pndejo   polagoma na
iol. in reli  n.logo več   ufencev,   lahko   po vadlj, med   Vr/'°-  Pr0,Sm.°  POtrpl]en|a. -   Slavomtr: Na-
seboj enen,u doioiijo obiiubijeno nagr.do.                    vduSenje hval.mo pesmi pa man).     Moknski:
s                          Veimoma so padle skozi rešeto. Lc par sejiti je
---------                                  rešilo. — Sokolov: ,V zibki sreče" ni našla sreče.
Javoran: Ni, nil — Turinov: Istotako. pa brez
Spominčice.                         vendar niso. — Silvester K-: Še nistno doce'a
prebrali, pa rnislimo, da bo. Malo oklestiti bo
'¦                                      tTeba. —  Vašfan:  Snov ie pvevetkvat obd«-
Prosta volja, mili dar nebeški,            lana. — Miklaviev: Tendenca hvalevredna, a
DiCi angele in rod človeški;                      ™%v L] 0^1 nis° za mladino. S atrahovi
.                      ,                              je križ. Dasi dokazujete in kažete, bodo otroci
Modre dviga gor v nebes višine,              vendar po prečitanju bolj oplašeni kot prepri-
Zlobne iira dol v pekla globine.               čani. Skoda za nekatere živahne prirodne opise.
Kaj dvuzega? —