Stran 106___________ANGELčEK____________Leto 31
J. E. Bogomil
Ko bi imela ...!
Ivožančeva Pepica se je učila brati. Veste, kako? Kar se je danes naučila, jc pa do jutri poza-bila.   Le počasi ji je zlezla učenost v glavo.
Njena staira mati so pa znali brati. A čudno: samo takrat, kadar so imeli naočnike na nosu. Brez naočnikov pa niso nikoli brali.
To je videla in gledala Pcpica. Kaj čudno se ji je zdelo, kako morejo dati naočniki toliko uče-nosti.   Ko bi jih šc ona imela!
Spet se je enkrat Pepica učila. Ivanka jo je poskušala, kako učena je žc. Ni bilo sile. Kašljala jc Pepica in stokala in se zadevala, da se je med branjcm kar krivila.
»Kaj pa to? Saj zmeraj manj znaš!« se je skoro zahudovala Ivanka.
»Ko pa ne roorem znati.«
»Zakaj ne?«
»Zato, ker nimam tistega, saj veš, tistega na nosu,  kakor stara mati.«
»Misliš,  da boš znala,  če boš tisto imela?«
»Malo že bom.   Saj mati tudi znajo.«
Ivanka je poiskala »ti&to«. Pepica je nataknila materinc naočnike, gledala skoznje in se zadovoljno smehljala, a učenosti ni bilo od njih nič. Šc manj ko nič. Niti ene črke ni videla. In po hiši je videla tudi samo toliko, kar je pogledala izpod čela, čez naočnike. Čc je pa pogledala skozi stekk), je pa videla samo meglo, čisto samo meglo.
Čudno!
Vi pa že vestc, zakaj jc bilo tako?
.    Leto 31_________________ANGELčEK______________Stran 107
Kakor stara mati ...