GLASILO OBČINE LUKOVICA
Januar 2004, letnik 6, številka 1
Roko
Oh prazniku nase domovine
Blagoslov konj na Štefanovo
Dan državnosti in blagoslov konj
Pred cerkvijo sv. Vida v Šentvidu smo tudi letos praznovali dan samostojnosti. Konjerejsko društvo Lukovica e osmo leto pripravlja blagoslov konj in s tem ihranja star ljudski običaj. Ta običaj ie povezan s prvo omembo cerkve sv. Vida pred 699 leti. 26. decembra joduje sv. Štefan, ki je v cerkvi sv. vida na stranskem oltarju. Sv. Štefan e zavetnik in zaščitnik domačih živali, zato na ta dan vsak gospodar jripelje blagoslovit konje. Blagoslov tonj po ljudskem izročilu ohranja na joti in v hlevu zdrave živali, na polju >a dobro letino.
/ centru trga v Šentvida stoji 12 let stara 'aška lipa, kije bila posajena v spomin na lan razglasitve Republike Slovenije kot lamostojne države. V njeni bližini so cer-;ev sv. Vida, Dom krajanov, kjer so knjiž-dca Jakoba Zupana, KS Prevoje, sedež ;omunalnih služb občine Lukovica in (ulturni dom Antona Martina Slomška, ivečana prireditev se prične s sveto mašo, ,i jo daruje g. Andrej Svete. Tudi letos se 2 pokazalo, da je cerkev premajhna za
tako veliko število vernikov. Po moji oceni se je prireditve udeležilo preko 80 konj z jahači in vpregami ter preko 500 vernikov. Večina jih je prišla iz KS Prevoje in drugih krajev naše občine. Vedno več pa jih prihaja tudi iz sosednjih občin. Kot sem že v letu 2002 omenil, bi bila ta prireditev za naš kraj in občino Lukovica dobra turistična promocija, kar seje letos to že delno uresničilo. Organizatorji so na praznovanje sv. Štefana povabili TV Slovenijo, ki je del prireditve tudi predvajalo v večernem Dnevniku prvega programa TV Slovenija.
Začetki so zelo obetajoči in pohvalni, zato od organizatorjev zahtevajo vsako leto boljše priprave in ponudbo. Ker prireditev privablja vsako leto več obiskovalcev, bi bilo dobro, da bi Konjerejsko društvo povabilo tudi druga turistična društva, ki bi se predstavila na stojnicah ob Kulturnem domu Antona Martina Slomška. Mogoče bi bilo dobro, da bi prihodnje leto sv. mašo darovali kar na prostem. Tako bi bili lahko vsi prisotni in ne bi motili tistih, ki so dobili prosto mesto v cerkvi.
/> in foto Danilo Kastelie
Zveza kulturnih organizai Domžale
1230 Domžale
No....
Godbe Lukovica
Decembra Slovenci, poleg vseh božič-no-novoletnih praznikov, praznujemo tudi dan samostojnosti. V občini Lukovica je bilo praznovanje združeno s tradicionalnim novoletnim koncertom Godbe Lukovica. Tokrat že četrtega po vrsti smo lahko slišali 28. decembra v Kulturnem domu Janka Kersnika. Njegova ponovitev je sledila dva dni kasneje v šentviškem kulturnem domu. Da je bil to eden glavnih decembrskih dogodkov, priča številno občinstvo, ki je dvorani zapolnilo do zadnjega kotička in nekateri so žal ostali celo pred njo.
Pod taktirko Jureta Močilnikarja smo godbeniki za uvod najprej zaigrali dve skladbi, ki jima je sledil slavnostni govor župana občine Lukovica Mateja Kotnika ob dnevu samostojnosti. V nagovoru občanom se je spomnil decembrskih praznikov in občutkov, ki nas ob tem spremljajo. Vrnil se je trinajst let nazaj, ko smo se odločili, da bomo postali samostojen narod, čeprav za vsako ceno. "Biti državotvoren narod, je lepo," so se glasile županove besede.
Nadaljevanje na 5. strani
Nov inštrument je godba dobila po zaslugi donatorja.
aktualno Rq]
Spoštovane bralke in bralci!
Po preživelih praznikih, "preobjedeni" kiča, se skozi resnobni januar že približujemo februarju, ki ga Slovenci označujemo za kulturni mesec. Nekateri naši občani se zato že resno pripravljajo za oder.
Kot vidite, o kulturi ljudje radi pišemo, zato smo se tudi tokrat razpisali o tradicionalnih in kulturnih dogajanjih v času veselega decembra. Manj radi pišemo o problemih in strategiji razvoja. Zdi se, kot da bi se o tem bali pisati, kot da bi nas bilo strah! O tem, kaj vse se je dogajalo preteklo leto in kako številni smo, nas seznanja župan. Aktualni so sklepi občinskega sveta in pisma naših bralcev. Naš uredniški odbor bo predvidoma pripravil še februarsko številko Rokov-njača. Politične stranke so na podlagi sklepa občinskega sveta že predlagale nove člane, ki bodo sestavljali nov uredniški odbor. Za urednika pa je v tej številki objavljen razpis. Med številnimi pogoji mora kandidat predložiti tudi programsko zasnovo glasila, ki naj bi bila osnova celotnega dela. Ob tem imam pomisleke, saj programska zasnova ne more biti nič drugačna, kot je sedanja in kot jo okvirno objavlja Zakon o medijih v Sloveniji. Če bo še tako dobra in strokovna, bo za nas nična, v kolikor bo Rokovnjač postal občinski bilten, napolnjen z "mlačno" vsebino zapisnikov in "bogatih" nagovorov. Potrebni so vaši komentarji, dragi bralci, potrebna so vaša razmišljanja in vsestranski pogledi. Potrebni so ustvarjalni novinarski članki. Pa boste rekli, da vsakogar, ki življenje tod naokoli zanima, bo že prišel na različne načine do pravih informacij. To je seveda res. Pa vendar je časopis Rokovnjač navsezadnje glasilo naše občine, slika našega življenja in dejanj. Februar je blizu. V goste prihajajo nove spodbude. Ne zamudite jih! O njih pa se razpišite in osvetlite naslednjo številko.
Vse prispevke oddajte na naš naslov najkasneje do 10. februarja.
Veliko zimskega veselja in toplega družinskega ozračja!
/j Marta Laurič Tomšič, urednica
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Lukovica na podlagi Zakona o medijih (Ur. list RS, št. 35/01) in 8. člena Odloka o ustanovitvi in izdajanju javnega glasila Občine Lukovica (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 8/03) objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA IZBIRO ODGOVORNEGA UREDNIKA JAVNEGA GLASILA OBČINE LUKOVICA -ROKOVNJAČA
Za odgovornega urednika je lahko imenovan kandidat, ki poleg zakonskih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje:
- daje državljan Republike Slovenije oziroma ima izkaz o aktivnem znanju slovenskega jezika, če ni državljan Republike Slovenije, - da ima najmanj VI. stopnjo izobrazbe družboslovne smeri, - daje poslovno sposobna oseba, ki ji ni izrečena prepoved opravljanja poklica, dejavnosti ali javnega nastopanja.
Od kandidata za odgovornega urednika med drugim pričakujemo, da ob prijavi na razpis predloži programsko zasnovo glasila.
Izbrani kandidat bo imenovan za čas mandata Občinskega sveta Občine Lukovica in
bo delo opravljal nepoklicno.
Ponudbe z ustreznimi dokazili in kratkim življenjepisom morajo kandidati poslati v zaprti ovojnici s pripisom "Za javni razpis - Rokovnjač", in sicer najkasneje do 10. 2. 2004, na naslov: Občina Lukovica, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Lukovica 46, 1225 Lukovica.
Kandidati bodo o izboru obveščeni najkasneje v 8 dneh po sprejeti odločitvi. Za morebitne dodatne informacije v zvezi z objavo pokličite, prosimo, po tel. 01/ 72-96-300.
JAVNA RAZGRNITEV PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV OBČINE LUKOVICA
Vse občane obveščamo, da bo Občina Lukovica javno razgrnila predlog prostorskih ureditvenih pogojev občine Lukovica.
Javna razgrnitev bo potekala od 11. 2. 2004 do 11. 3. 2004 na sedežu Občine
Lukovica, Lukovica 46.
Javna obravnava bo 3. 3. 2004 ob 18. uri v prostorih Kulturnega doma Janka
Kersnika v Lukovici.
Vljudno vabljeni! Občina Lukovica - Občinska uprava
ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; glavna in odgovorna urednica: Marta Lavrič Tomšič; člani uredniškega odbora: Marko Cerar, Milena Bradač, Grega Zdovc, Danilo Kastelic, Drago .Juteršek, Zinka Meden; ustanovitelj: Občina Lukovica, Lukovica 46, 1.225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, jezikovni pregled: Marta Keržan, spletna stran: www.lukovica.si, c-mail: občina.lukovicaHukovica.si, rokov-njac<f»lukovica.si; izdajatelj: Specom, d.o.o. Radovljica, p.p. 39, 4240 Radovljica (tel.: 04/5318 636, Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: člani uredniškega odbora; naklada: 1.750 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5% DDV (Ur. 1. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti.
[c aktualno
Županov uvodnik
Začeli smo 2004. leto
Delo Občine Lukovice je bilo v preteklem letu povezano s pestrimi dogodki in razgibanim življenjem v tem koncu naše domovine. Mislim, da je prav, če omenim le nekaj drobcev, ki so zaznamovali leto 2003.
V avgustu se je del dogajanja ob letošnjem svetovnem čebelarskem kongresu Apimon-dia dotaknil tudi Lukovice. Približno tisoč petsto udeležencev kongresa je namreč obiskalo Čebelarski center Slovenije na Brdu pri Lukovici ob narodnem dnevu, kot se je imenoval dan, ko so se udeleženci lahko srečali z nami. Brdo pa so obiskovali še ves čas kongresa in po odzivih odnesli lepe vtise. Svoj obisk so izkoristili za prijetno druženje, bogato etnološko tradicijo kraja pa so lahko spoznali na številnih stojnicah, ki ste jih pripravili krajani, med drugim seveda tudi domače čebelarske pridelke. Pestro je bilo tudi dogajanje ob občinskem prazniku, ki sta ga zaznamovali kar dve pomembnejši pridobitvi. Minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber je odprl dva oddelka devetletke v vrtcu na Prevojah, kar je predstavljalo eno večjih naložb v letošnjem letu. Z naložbo, vredno preko 30 milijonov tolarjev, smo omogočili normalno bivanje in dobre učne pogoje za šolarje v prvem razredu devetletke. To je bila tudi priložnost, da smo ministra prosili za pomoč pri gradnji prizidka k osnovni šoli v Blagovici, ki bi moral biti zgrajen že pred dvema letoma. V občini Lukovica smo bogatejši še za novo knjižnico, ki smo jo uredili v prostorih nekdanjega župnišča v Šentvidu, ki se odslej imenuje Dom krajanov, vanj pa smo preselili tudi del občinske uprave. Knjižnico v Domu krajanov smo poimenovali po rojaku pesniku, profesorju in duhovniku dr. -Jakobu Zupanu, kateremu smo obnovili tudi spominsko ploščo na rojstni hiši na Prevojah. Poleg obsežne knjižne zbirke so uporabnikom v knjižnici na voljo tudi trije računalniki z brezplačnim dostopom do svetovnega spleta in manjša čitalnica. Spomnili smo se tudi pesnika Petra Levca, ki smo mu na Vrhu nad Krašnjo odkrili obeležje. Ob dnevu državnosti pa smo v Mali Lasni odkrili spominsko obležje Učnega centra Lokvanj 55, območnega štaba TO Domžale. Dogodek, ki je zaznamoval dogajanje v naši občini, je bil tudi preboj severne cevi predora za avtocesto pod Trojanami. Svojo pomoč pri reševanju
		1			
		1	ti-.- '-i'^irSoi		
Gradnja cestninske postaje v Lukovici.
pri izgradnji avtoceste nam je obljubil tudi irski veleposlanik Gerald F. Ansbro, ko se je mudil na neformalnem obisku v Lukovici.
Rezultat prizadevanj občine na ekološkem področju je med drugim centralna čistilna naprava Lukovica, ki je bila dograjena in usposobljena lani in zdaj že poskusno obratuje. Zgrajena je v sklopu izgradnje avtoceste in je vredna 400 milijonov tolarjev. Gre za sodobno opremljeno čistilno napravo za čiščenje odpadnih voda na območju občine Lukovica, na katero želimo priključiti vsa gospodinjstva, kjer je to mogoče. Ta čas je priključenih približno 1500 enot, kar predstavlja približno četrtino njenih zmogljivosti. Pokriva naselja Lukovica, Prevoje, Šentvid in Vrba. Da bi čistilna naprava lahko delovala s polno zmogljivostjo, pa bo potrebno zgraditi še kanalizacijo za odpadne vode v naseljih ob fekalnem kolektorju. V Rafolčah in Krašnji se ta že gradi, za nekatera druga naselja pa se pripravljajo projekti. Dovolite mi še nekaj podatkov, ki so bili zbrani ob popisu prebivalstva 31. marca 2002, in nam dajejo v razmislek tudi mnogo usmeritev za nadaljnji razvoj občine in lahko še kako koristijo pri strateških odločitvah. Naj najprej naštejemo po vrsti 20 največjih naselij v občini (od skupaj 66). To so: 1. Prevoje pri Šentvidu-689, 2.
Foto: djd
Lukovica-438, 3. Krašnja-328, 4. Rafolče-221, 5. Šentvid-208, 6. Gradišče-200, 7. Trnjava-172, 8. Spodnje Prapreče-146, 9. Spodnje Koseze-112, 10. Imovica-111, 11. Krajno Brdo -108, 12. Spodnje Loke-106, 13. Trojane-103, 14. Zgornje Loke 101, 15. Blagovica-101, 16. Vrhovlje-89, 17. Čeplje-88, 18. Vrba-84, 19. Preserje pri Lukovi ci-75, 20. V Zideh-65.
Če te podatke pretvorimo v krajevne skupnosti, to pomeni naslednje: KS Lukovica je imela ob popisu števila prbivalcev 1241, KS Prevoje 1149, KS Krašnja 712, KS Blagovica 639, KS Rafolče 377, KS Trojane 392, KS Zlato Polje 217 ter KS Češnjice 70 prebivalcev.
Število prebivalcev, ki žive na področju župnij in so občani občine Lukovica, je naslednje (meje župnij se ne pokrivajo povsod z mejami občine) - župnija Brdo: 2598, župnija Krašnja 844, župnija Blagovica 652, župnija Šentgotard 282, župnija Šentožbolt 236, župnija Zlato Polje 217, župnija Češnjice 70 in župnija Dob 57. Občina Lukovica je imela ob popisu 31. 3, 2002 4972 prebivalcev, 30. junija 2003 pa 5120 prebivalcev.
Tako naj končam januarski uvodnik s tem kratkim pregledom števila prebivalstva in seveda tudi z željo, da bi delo v tem letu kar se da uspešno in dobro teklo.
■''MatejKotnik, župan
aktualno RokoftljdĆ
10. seja občinskega sveta
Za svetniki že več kot leto dela
Kljub temu da je bila seja občinskega sveta v ponedeljek, 15. decembra 2003, zadnja v lanskem letu in je bila namenjena tudi zdravici ob letu dela mandata novega občinskega sveta, je izzvenela predvsem delavno. Kar 13 točk je bilo na dnevnem redu, a so jih svetniki "obdelali" v treh urah.
V javno razgrnitev in enomesečno javno obravnavo je bil posredovan predlog Odloka o ureditvenem načrtu območja PS 4 - Šentvid, ki na tem območju predvideva odstranitev dotrajanih (oblikovno neprimernih) obstoječih objektov in vnos stanovanjske, trgovske, gostinske in poslovne dejavnosti ter dejavnosti javne infrastrukture. Predvideva celostno ureditev prometnega omrežja in zadostno število parkirišč; območje bo primerno ozelenjeno, urejene pa bodo tudi površine za pešce in kolesarje. Vsebino celotnega Odloka, vključno z grafičnimi sestavinami, si občani lahko ogledajo v Domu krajanov v prostorih Krajevne skupnosti Prevoje.
V skladu z Zakonom o športu in nacionalnim programom športa Republike Slovenije je bila občina dolžna pripraviti in sprejeti podrobnejša merila za izvajanje letnega programa
športa. Tako je bil na tej seji sprejet Pravilnik za vrednotenje programov športa v Občini Lukovica, na podlagi katerega bo vsako leto objavljen javni razpis za razdelitev finančnih sredstev. Tako je zagotovljena enotna pravna podlaga oziroma kriteriji za dodelitev sredstev posameznim društvom oziroma vsem izvajalcem športnih in rekreativnih programov na območju občine Lukovica. Spremenjen oziroma dopolnjen je Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Lukovica. Novo uskladitev je narekoval novi Zakon 0 graditvi objektov, ki je začel veljati 1. 1. 2003. Bistvena novost je, da bodo odslej lastniki in drugi zavezanci plačevali nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča tudi za nezazidana stavbna zemljišča (po prejšnji dikciji so to zazidljive parcele - še nepozidana zemljišča). Na območjih, kjer so že sprejeti prostorski izvedbeni načrti, bodo to nadomestila višja. Ker so se v razpravi pojavila vprašanja glede kriterijev za razvrstitev posameznih naselij v določene; kategorije, ki vplivajo na višino tega nadomestila, je občinski svet sklenil, da bo potrebno na novo določiti kategorizacijo naselij glede na stopnjo komunalne opremljenosti, prometne dostopnosti in prisotnosti javnih funkcij.
HUBAT HP COMB
■H
uUKlLKGGAOUA
Možni
lost plačila na obroke
Bobena 75,1234 Mengeš
Telefon; 01 / 723 09 00 www.hp-commerce.si
Nova kategorizacija bo tako določena pri naslednjem sprejemanju prostorskih aktov občine. Občinski svet je za 1. 2004 določil tudi novo vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in gradbeno ceno. Vrednost točke za uporabo tako zazidanega kot nezazidanega stavbnega zemljišča je 3,12 SIT/m2, gradbena cena pa 128.000,00 SIT/m2. Glede urejanja in izdajanja javnega glasila Občine Lukovica, Rokovnjača, je občinski svet sprejel naslednje sklepe oziroma akte; poročilo o poslovanju glasila v obdobju ja-nuar-junij 2003, Odlok o ustanovitvi in izdajanju javnega glasila Občine Lukovica ter Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o honoriranju člankov in ostalih prispevkov, objavljenih v glasilu Rokovnjač ter o nadomestilu za člane uredniškega odbora in cenah komercialnih oglasov. Odlok o ustanovitvi in izdajanju javnega glasila Občine Lukovica, ki je bil sprejet po skrajšanem postopku, na novo določa naslednje: glasilo bo odslej izhajalo na največ 16 straneh (lahko pa tudi kot izredna ali dvojna številka, če so za to predhodno zagotovljena proračunska sredstva in s tem soglaša tudi ustanovitelj in izdajatelj), uredniški odbor bodo sestavljali 4 člani. Njihov mandat bo vezan na mandat občinskega sveta; sestava uredniškega odbora mora odražati tudi politično sestavo občinskega sveta. Odgovorni urednik ne bo več član uredniškega odbora, temveč bo izbran na podlagi javnega razpisa. Odlok je že začel veljati, vendar pa bo dosedanji uredniški odbor svoje delo opravljal še do imenovanja novega uredniškega odbora in odgovornega urednika. Spremembe in dopolnitve Pravilnika o honori-
ranju člankov in ostalih prispevkov, objavljenih v glasilu Rokovnjač, ter o nadomestilu za člane uredniškega odbora in cenah komercialnih oglasov pa prinaša izenačenje vrednotenja dela članov uredniškega odbora z delom članov delovnih teles občinskega sveta (komisije in odbori) oziroma dela odgovornega urednika z delom predsednikov delovnih teles.
Ker je v lanskem letu število prebivalcev na območju občine Lukovica preraslo število 5000, kar v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi pomeni spremembo skupine občine (občine se namreč razvrščajo v skupine glede na število prebivalcev), je moral občinski svet sprejeti tudi spremembe in dopolnitve Pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov. Sprememba skupine občin pomeni spremembo količnika za najvišje vrednoteno funkcijo v občini, to je funkcijo župana (namesto dosedanjega količnika 5,0 zdaj ta količnik znaša 7,0). Spremenjena je bila tudi višina odstotka dela plače podžupanov; Zakon določa le zgornjo mejo, to je 80% plače župana, lokalnim skupnostim pa prepušča, da s svojimi akti lahko določijo drugačen odstotek, ki seveda ne sme presegati zakonskega maksimuma. Sedanji občinski Pravilnik je določal ta odstotek v višini 40% plače, če podžupan opravlja svojo funkcijo poklicno, občinski svet pa je odločil, da znaša del plače podžupanov Občine Lukovica največ v višini 60% plače župana (za poklicno opravljanje te funkcije). Seveda je to zgornja meja, župan s sklepom lahko določi nižji odstotek. Podžupani, ki svojo funkcijo opravljajo nepoklicno, pa prejemajo lahko
MJflČ aktualno
največ 50% plače, ki bi jo dobivali, če bi funkcijo opravljali poklicno. V prvi obravnavi je bil sprejet Odlok o postopkih in izračunu povračil sofinancer-skih deležev v javno telekomunikacijsko omrežje v občini Lukovica; v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje so upravičenci do vračila sredstev vlaganj fizične osebe, lokalne skupnosti in njihovi pravni nasledniki, ki so z namenom pridobitve telefonskega priključka sklepale pogodbe s pravnimi predniki Telekoma Slovenije d.d.. Glede na to da je Občina Lukovica preko svoje predhodnice, to je bivše skupne domžalske občine, sklepala takšne pogodbe, poleg tega pa tudi nova Občina Lukovica po 1. 1. 1995, se šteje za upra-
vičenca za povračilo teh sredstev. Tako bo Občina Lukovica v roku štirih mesecev od objave poziva s strani posebne državne komisije, vložila zahtevo pri pristojnem državnem pravobranilcu. V postopku vračanja bo občina objavila seznam upravičencev (fizičnih in pravnih oseb, ki so vložili svoja sredstva v sofinanciranje javnega telekomunikacijskega omrežja), določila merila delitve sredstev ter pogoje in roke njihovega vračanja. Kljub temu da omenjeni Odlok v občini Lukovica še ne velja, saj je bil posredovan v enomesečno javno obravnavo, bodo vse te obveznosti, kijih zakon nalaga lokalnim skupnostim, obveljale, ker so rokovno vezane na zakon.
Občinski svet je sprejel še naslednje sklepe; o odpisu dolga Krajevni skupnosti
Trojane za neplačevanje najemnine za poslovne prostore, ki jih krajevna skupnost uporablja za svojo dejavnost - krajevna skupnost bo odslej "svoje" prostore uporabljala brezplačno, saj iz sredstev, ki jih prejme iz občinskega pro-računa, ne more plačevati najemnine, poleg tega so bili le-ti zgrajeni s prispevki in z delom krajanov.
Ker proračun Občine Lukovica za letošnje leto ni bil sprejet do konca leta 2003, je svet v skladu z zakonom sprejel informacijo župana o začasnem financiranju javne porabe za leta 2004. Sklep velja do sprejetja proračuna za letošnje leto oziroma do 31. marca 2004.
<6 Mojca S.
Nadaljevanje s 1. strani
Novoletni koncert Godbe Lukovica
Seveda je danes drugače, kot je marsikdo pričakoval, saj so mnogi razočarani. To je posledica prevelikih pričakovanj, je menil župan in dodal, da nam glede na polne trgovske centre ne gre tako slabo. Vendar nam kot narodu in državi v letu 2004, ko vstopamo v Evropsko unijo, ne bo lahko, čeprav vanjo vstopamo kot enakovreden partner. Zavedati se moramo, da Evropo še vedno vodijo veliki in naj zato od nje ne pričakujemo preveč. Kot majhnemu narodu nam ostane, da še naprej razmišljamo s svojo glavo in ohranjamo samobitnost. Vendarle je vstop v družbo narodov, kjer smo nekoč že bili, za nas velik dogodek in zavedati se moramo, da za veselim dogodkom prihaja trenutek resnice in treznega razmisleka.
Zupan se je dotaknil tudi vprašanja umestitve Lukovice v evropski prostor, kako smo v naši dolini pripravljeni za širitev naših meja, kje so naše prespek-tive in rešitve. Kot zgled za prihodnost je omenil svetovno čebelarsko srečanje, kjer so tujci z vsega sveta spoznali lepote naše občine. V prihajajočem letu nas prav tako čaka nekaj pomembnih dogodkov in Priložnosti za dokazovanje (700 let prve omembe Lukovice in Šentvida v pisnih virih). Gospod Kotnik je vsem zaželel, naj ho koncert lep dogodek od koncu letošnjega in lepa želja za pričetek novoga, evropskega leta.
Sledili so že prvi gostje, in sicer otroci iz Vrtca Medo, ki so se predstavili z dvema pesmima ter s svojo prikupnostjo in spontanostjo navdušili obiskovalce. Da Godba
Predstavili so se novi člani Godbe Lukovica.
Lukovica misli na prihodnost in ne spi na uspehih, je dokazala peterica novih članov, ki so se nam pridružili v preteklem letu. Ob koncu leta si je posebno priznanje za nakup enega najtežje dostopnih inštrimentov - tube prislužilo podjetje Medeko gospoda Janeza Kepica. Zahvale so bili deležni tudi sponzorji in nekateri člani godbe, ki so prispevali sredstva za izdelavo odra.
Po ubrano zaigranih skladbah Godbe Lukovica so na oder prišli drugi gostje večera. S štirimi pesmimi, eno od njih so zapeli v madžarščini, seje predstavil dolgoletni spremlejvalec kulturnega doga-
janja v naši občini moški pevski zbor Janko Kersnik Lukovica. Sledile so še tuje zabavne in domače narodnozabavne skladbe. Kot popestritev smo skupaj s pevci izvedli še rokovnjaško pesem z naslovom Življenje naše pravo je. "Srečno v novem letu in še na mnoga prihodnja snidenja!" smo godbeniki zaželeli vsem s pesmijo Kol'kor kapljic. Na zahtevo navdušene publike smo člani Godbe Lukovica zaigrali še dve dodatni skladbi in tako zaokrožili res prijetno druženje.
/'Leon Andrejka, foto djd
TURIZEM IN PODJETNIŠTVO - KULTURA Rofo
Krajinska zasnova Volčji Potok ideje
združimo Dnevi kulture
Krajinska zasnova Volčji Potok je pilotni projekt testiranja nove prostorske zakonodaje s strani Ministrstva za okolje, prostor in energijo, ki je trenutno v začetni fazi. Z združenimi močmi pod vodstvom Občine Domžale pri projektu sodelujeta tudi občini Kamnik in Lukovica.
Območje krajinske zasnove Volčji Potok se razteza od Homškega hriba in sega prek Češeniških gmajn, Blat in Mlak v domžalski občini do Prevojskih gmajn ter gradu Brdo pri nas. Vključuje komplekse in parke gradov Cešenik, Crnelo in Kolovec, na območje kamniške občine pa posega z območjem Arboretuma Volčji Potok vse do naselij Zgornje in Spodnje Palovče.
Pri pripravi takšnega projekta je bistveno sodelovanje prebivalcev območja ter potencialnih uporabnikov rekreativno - izletniške ponudbe, e pri pripravi izhodišč projekta sta bili zato organizirani dve delavnici, obe na Čebelarskem centru Slovenije na Brdu.
Pri tem so sodelovali predstavniki strokovnjakov, organizacij in društev ter širše zainteresirane javnosti. Predstavljen so bili cilji projekta, hkrati pa so bila soočena mnenja, združene ideje in pridobljene podpore za izvedbo projekta.
Eden izmed rezultatov projekta je tudi publikacija "Krajinska zasnova Volčji Potok - združimo ideje", ki je izšla v oktobru 200.3. Vse tri občine želimo, da bi projekt postal del občinskih prostorskih strategij ali celo del skupne prostorske strategije občin domžalsko-kamniške regije.
/ ()bčinska uprava
Diploma o gostinstvu in turizmu občine Lukovica
Na Višji šoli za gostinstvo in turizem na Bledu je 18. decembra lani svoje diplomsko delo z naslovom Rokovnjaška pojedina za goste Grand hotela Union zagovarjal naš občan Borut Kožar. V svojem delu se je v veliki meri posvetil pojavu rokovnjaštva v Črnem grabnu in njegovem pomenu za naše kraje.
Predstavitev je obsegala tudi velik del turistične ponudbe v občini Lukovica, od samega Črnega grabna, prek obeh sejmov v Lukovici, do tradicionalnih pohodov prek celotne občine. Del zagovora je bil namenjen tudi Čebelarskemu centru Slovenije, svetovnemu čebelarskemu kongresu Apimondiji 2003 in izletniškim točkam, ki jih lahko obiščejo turisti v naši dolini. Sledila je teoretična predstavitev izleta gostom Grand hotela Union v rokovnjaško deželo, kjer so bile omenjene lepote, življenje in dogajanja v Črnem grabnu, ki bi se jih dalo pokazati tujim in domačim gostom.
Slišali smo tudi, kakšen bi bil lahko videti Rokovnjaški meni in katere dobrote je mogoče pripraviti za povsem običajne in tudi petične goste.
Upamo lahko, da bodo strokovno pridobljena znanja naletela na plodna tla in da bodo v kombinaciji z izkušnjami, ki jih na tur-istično-gostinskem področju v teh krajih res ne manjka, tvorila uspešno formulo za razvoj in napredek celotne občine Lukovica.
<6 Leon Andrejka
Študentski klub Domžale in MKC Akumulator od 22. do 25. januarja pripravljata Dneve kulture 2004. V četrtek, 22. januarja, bo otvoritev DNK festivala s fotografsko razstavo v ŠKD in koncertom Iztoka Mlakarja v Akumulatorju. 23. januarja bo v MKC Akumulator otvoritev klasične likovne razstave ""Drum and poetrv", medtem ko bosta v soboto, 24. januarja, razstava in filmski maraton, ki se bo najprej dogajal v ŠKD, druga polovica maratona pa se bo preselila v MKC. Zadnji kulturni dan bo v nedeljo, popestrila pa ga bosta kiparska razstava in Dejmo sti-snt teater s predstavo Diareja. Glasba, umetnost in igra obetajo veliko kulturnega dogajanja in veliko zanimivosti za vsakogar. Tudi v mesecu januarja pa vas v KUD Franc Kotar čaka KIŠTA! Dogajalo se bo v petek, 30. januarja 2004, od 21. ure dalje. Tokratni gostje Kište pa bodo NUDE, LINK in EGIDA.
avt0
d.o.o.
Perovo23, 1241 KAMNIK, tel.: 01/839 50 40, GSM: 041/352 243, s e-mail: sebastijan.macek@porsche.si
SERVIS IN TRGOVINA
DISKONT
FRANŠIZNA PRODAJALNA MERCATOR ŠENTVID pri LUKOVICI 60
22. 1.
Akcija od do 5. 2.
SIR EDAMEC 1 kg 990,00 SIT
MLEKO SVEŽE 3,5% TT 1 1 8,00 SIT
ALPSKO MLEKO 3,5% 1 L 1 39,00 SIT
JOGURT NAV. 1 ,3% 0,5L LM 1 24,OO SIT
MARGARINA PETRA 250g 1 1 7,00 SIT
SADNI ČAJ 54g MARELICA 279,00 SIT
SOK FRUTEK MAREL. 0,1 25L 94,00 SIT
SOK NEK. POMARANČA 1 L 1 79,00 SIT KOMPOT VIŠNJA 68 1 g EVERY    454,00 SIT
KEKEC PAŠTETA 1 OOg ABC 159,00 SIT
JEŠPRENJ 500g MLINOTEST 94,00 SIT
BRISAČE PAP. PALOMA 2/1 145,00 SIT
LABELO CLASSIC DOU PACK 559,00 SIT
MEHČALEC OUANTO SORT. 299,00 SIT DET. PERSIL 6kg 2-VONJ.          2.399,00 SIT
PODJETNIŠTVO IN TURIZEM
Na podlagi 60. člena Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Ur. list RS, št. 12/03) in na osnovi Programa o upravljanju počitniškega doma na Krku Občina Domžale objavlja
JAVNO PONUDBO ZA ODDAJO POČITNIŠKEGA OBJEKTA V NAJEM
Predmet razpisa je:
najem počitniškega objekta na Krku, Lišina 10, Vantačiči na Krku, kvadrature 519 m2 z 11-imi sobami, jedilnico,
sanitarijami in drugimi pripadajočimi prostori, vključno z zemljiščem pare. št.: 1591/5, 1591/42, 1591/43, 1591/44, 1591/45 in 1591/46, 1591/57, 1591/58, 1591/59,1594/8, 1594/11 in 1593/1 vse k.o. Sveti Anton v skupni izmeri 2.537 m2 z
namenom izvajanja dejavnosti letovanja otrok. Ponudbe morajo vsebovati višino mesečne najemnine, ki jo je ponudnik pripravljen ponuditi za najem. Plačilo najemnine je bistvena sestavina pravnega posla. Dosežena najemnina se bo ob sklenitvi pogodbe preračunala v EUR, tako da se bo najemnina zaračunavala vsak mesec v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije za
EUR.
Najemnik bo dolžan poleg najemnine plačevati obratovalne in druge stroške, ki se nanašajo na objekt, kot so: ogrevanje, električna energija, telefon, komunalne storitve in vse javne dajatve. Dom se oddaja z namenom prednostnega zagotavljanja organiziranja letovanja otrok in mladine iz območja solastnic
počitniškega doma za dobo 15 let. Kandidira lahko pravna ali fizična oseba, kije na Hrvaškem registrirana za opravljanje dejavnosti organizacije letovanja
otrok in mladine. Ponudbe interesentov morajo vsebovati naslednje dokumente: 1. Dokazilo, daje ponudnik registriran na Hrvaškem za opravljanje dejavnosti organizacije letovanja otrok in mladine. 2. Podatke o plačilni sposobnosti, potrdilo o poravnanih davkih in prispevkih in potrdilo da ponudnik ni v stečajnem postopku oz. postopku prisilne likvidacije, ki jih izdajo pristojni hrvaški organi. 3. Program oz. vrsto dejavnosti, ki se bo izvajala v najetih prostorih. 4. Ponudbeno ceno v EUR. 5. Dokazilo o plačani varščini za zavarovanje resnosti ponudbe. 6. Izjavo ponudnika, da se strinja z osnutkom pogodbe. Ponudbe morajo biti podane v slovenščini, razen dokazil, ki jih izdajo pristojni hrvaški organi. Ponudbe z označenimi dokazili od 1 do 5 naj interesenti pošljejo priporočeno na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za premoženjske zadeve LJUBLJANSKA 69, DOMŽALE s pripisom: "ZA JAVNI RAZPIS,
Počitniški dom na Krku, P. P. - NE ODPIRAJ". Rok za oddajo ponudb je 30 dni od objave v Uradnem listu RS. Ponudbe bodo po preteku razpisnega roka komisijsko odprte. Nepopolne in nepravočasne vloge se zavržejo. Pri odločitvi o oddaji počitniškega doma v najem bo komisija ob izpolnjevanju pogojev iz pogodbe in tega razpisa upoštevala kot merilo: - ponujeno višino najemnine, ki je lahko ponujena licitacijsko = 80 točk - reference s področja opravljanja dejavnosti letovanja otrok = 20 točk (1 referenca = 1 točka). Naročnik je na ponudbo vezan 60 dni od roka za oddajo ponudbe inje v tem času dolžan skleniti najemno pogodbo. Ponudniki morajo, kot dokaz resnosti ponudbe v roku za oddajo ponudbe na transakcijski račun Občine Domžale št.: 01223-0100001491 (namen nakazila "Varščina za resnost ponudbe - P.P. Ljubljanska 73, Domžale"), nakazati polog v
višini 1.000.000,00 SIT ali bančno garancijo v isti vrednosti. Varščina za resnost ponudbe se bo izbranemu ponudniku vštela v najemnino za najem počitniškega doma. Neizbranim ponudnikom pa se bo varščina v roku 30 dni od zasedanja komisije vrnila. Udeleženci razpisa bodo o njegovem izidu obveščeni v 15 dneh po izbiri. Informacije o ogledu objekta, najemni pogodbi in ostalim v zvezi z razpisom dobite na Oddelku za premoženjske zadeve
Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale oz. po telefonu št. 01/72-20-100 int.187. Naročnik si pridržuje pravico, da lahko postopek javne ponudbe do sklenitve pravnega posla ustavi in ne
izbere nobenega ponudnika.
Novica iz domžalske knjižnice
Knjižnica Domžale obvešča vse ljubitelje knjig, ki ne morejo priti sami v knjižnico, da nas lahko pokličejo in jih bomo oskrbeli z gradivom, ki ga želijo prebrati, i Bolne in ostarele bomo z veseljem obiskali ter jim prinesli želeno gradivo. Podrobnejše informacije dobite na telefonu 7241 204 (Sonja Perne).
šolstvo Rokounjač
Seja Sveta staršev OŠ Janka Kersnika
Več discipline na šolskih avtobusih
Svet staršev OŠ Janka Kersnika je na seji 5.1. 2004 razpravljal o številnih temah. Izpostaviti želim dve temi, za kateri sta pobudi prišli "od zunaj" - ena od Sveta staršev OŠ Toma Brejca Kamnik, druga od mamice šolskih otrok, vozačev. O drugih temah lahko več preberete v zapisniku na oglasni deski za starše na šoli v času govorilnih ur, nekaj gradiva pa bo na ogled tudi na šolskih spletnih straneh.
Svet staršev OŠ Toma Brejca Kamnik nam je poslal pobudo za ukinitev tretjega izbirnega predmeta v zadnjem triletju devetletke ali vsaj njegovo nadomestitev s priznanjem interesnih dejavnosti. Pozvali so nas, naj o pobudi razpravljamo in jo podpremo na Ministrstvu za šolstvo
znanost in šport, če se z njo strinjamo. Prav tako kot naši kolegi iz Kamnika smo ugotovili, da imajo učenci devetletke v zadnjih treh razredih za 10% več šolskih ur na teden kot prej v osemletnem programu. Poleg tega izbirni predmeti pomenijo velik problem za urnik, zaradi prostih ur so učenci v šoli še več časa, številni morajo vstajati bolj zgodaj zaradi predur, ki so bile včasih izjema, v devetletki pa so pravilo. Pobudo staršev iz Kamnika smo zato soglasno podprli. V prvi vrsti smo ministru predlagali ukinitev tretjega izbirnega predmeta v zadnjih treh razredih devetletke, če pa za to ne bo dovolj volje, pa namesto enega izbirnega predmeta priznanje interesnih dejavnosti.
Mamica šolarjev vozačev nam je poslala dopis s pozivom, naj skličemo sestanek z
vozniki šolskih avtobusov in poskušamo nanje vplivati, da bi se bolj zavzeli za red na avtobusih. Po daljši razpravi se je oblikovalo mnenje, da k dvigu discipline najbolj pripomorejo takojšnje dosledne reakcije ob konkretnih primerih kršitev pravil vedenja na šolskih avtobusih (šolska publikacija za leto 2003/2004, stran 26). Ravnateljica je zagotovila, da se na vsako prijavo odzovejo in navedla tudi nekaj uspešnih primerov. Strinjali smo se, daje disciplina na šolskih avtobusih skrb vseh - učencev, staršev učiteljev in voznikov. Vsi se moramo zavzemati za dosledno spoštovanje omenjenih pravil, opažene kršitve pa takoj in s čim več podatki javiti šoli, ki bo ukrepala. Tako se bodo naši otroci vozili varneje, vožnje pa bodo tudi prijetnejše.
A Tone Meden,
Dan odprtih vrat na OŠ Janka Kersnika Brdo
Sveče, okraski in še kaj se je našlo
Vsoboto, 13. decembra, je bil v okviru delovne sobote Dan odprtih vrat na Osnovni šoli Janka Kersnika na Brdu. Vsak razred je že nekaj tednov pred tem datumom začel z izdelovanjem izdelkov, s katerimi se je predstavil na sejmu. Ideje učencev so bile kar izvirne, le voščilnice smo lahko videli na kar nekaj stojnicah. Vsi razredi so svoje izdelke tudi prodajali, denar, ki so ga dobili, pa je šel v razredne blagajne in za porabljen material. Zaslužek se je od razreda do razreda razlikoval, pa vendar je bila večina učencev zadovoljna.
Učenci so že nekaj dni pred dnevom odprtih vrat pripravljali izdelke, namenjene, prodaji.
Kulturni program se je začel s karaokami. Najbolj je izstopala pesem deklet iz 8. c razreda, saj sojo sestavile popolnoma same, le pri glasbi jim. je pomagal. Tomaž Pirnat. Program se. je. nadaljeval z družabnimi in "resnimi" igricami, ki 80 jih pripravili pedagoginja Nives in učenci različnih razredov.
Rokounjač šolstvo
V veliki telovadnici je bil najprej nogometni turnir za 7. razrede osemletke, kasneje, pa so člani krožka za golf obiskovalce poučili, da pri golfu nikakor ni lahko zadeti luknje, saj lahko šele s pravilno držo palice dosežeš ravne in natančne udarce. Učenci in starši, so se pomerili tudi v m,eianju trojk.
Učenci 5. b razreda so kupce uspešno privabili tudi s harmoniko.
Simpatični sneiaki so hitro pošli. Naslednje leto bo njihova cena gotovo višja.
Mnogo zanimivih predstav so šolarji pokazali staršem v razredih, v knjižnici smo reševali kviz o praznikih. Glavna nagrada jc: bil še čisto "sveži", peti del Harrvja Potterja z naslovom Feniksov red. Poleg glavne je bilo še kar nekaj manjših nagrad. Tisti dan se je na šoli dogajalo marsikaj zanimivega, tako da obiskovalci vsekakor niso odšli čisto brez prazničnega duha v sebi, ki gaje pričarala tudi posebna, praznična okrasitev šole. Za vsak okus se je našlo nekaj, od športa do glasbe. Dan se je lepo iztekel, tako za učence kot tudi za učitelje.
/'Ana Meden, foto djd
Zanimanje za izdelke učencev je bilo veliko.
Zadnja navodila prodajalkam pokovke. Katera bo prodala največ?
Spretna klekljarica je pokazala, kako nastajajo čipke.
10 PREJELI SMO Ro
j*
Besede Marka Avrelija v članku Mateja Kotnika
Kaj nam sporoča župan?
Vdecembrski številki Rokovnjača je župan Matej Kotnik priobčil obsežno razlago dogajanja okrog občinskega glasila, svoje videnje dogodkov pa je začinil s tremi citati. Vsi trije so iz iste knjige istega avtorja, zato sklepam, da sta knjiga z naslovom Dnevnik in njen avtor, rimski cesar Mark Avrelij, našemu županu precej pri srcu. Odlomki, ki jih je župan izbral iz knjige, so v luči sestavka o nesoglasjih z uredniškim odborom Rokovnjača res "močni" in si zaslužijo pozornost občanov.
Mark Avrelij, zadnji cesar močnega cesarstva (po njem se je začel propad), se je že zelo mlad navdušil nad stoiško filozofijo in seji predal z vsem svojim razumom. Razum-vladar je pri stoikih najpomembnejše svojstvo človeka. Telo in čustva je treba razumu absolutno podrediti. Mark Avrelij je kot stoik preziral telesno trpljenje in zavračal čustvovanje, ker samo megli pogled razumu, ki je edini zmožen voditi človeka k pravim dejanjem. Vrhovno božanstvo Mark Avrelij (v prevodu A. Sovreta) imenuje Vsenarava,
večkrat pa govori tudi o "bogovih" in "Bogu", ki pa vsekakor ni krščanski Bog. Kristjane je namreč Mark Avrelij sovražil. Spričo njegove siceršnje plemenitosti (gladiatorskih bojev na primer ni odobraval) in stoiške odmaknjenosti od negativnih čustev je to nedoslednost težko razumeti. Dejstvo pa je, da so v času njegovega vladanja kristjane v rimskem cesarstvu kruto preganjali in jih metali zverem.
Dnevnik je Mark Avrelij pisal, ko je bil že cesar. Ta knjiga je zbirka brez posebnega reda nanizanih misli o vsem, kar je pač kot filozof razmišljal. V njej je veliko modrih misli in plemenitih načel, ki so večinoma nadčasna, zato je tudi še danes vredna branja in razmišljanja. Seveda s primerno razdaljo, saj tu in tam kljub vsemu udarita na dan avtorjevo sovraštvo do kristjanov ali njegov cesarski položaj, ki je verjetno botroval (v knjigi sicer redko posejanemu) samopoveličevanju, postavljanju sebe in svojega razuma nad druge. Naš župan nam je postregel s tremi citati iz cesarjevega Dnevnika. Vsi trije nosijo zelo jasna sporočila. Prvi nam pove, da je pisec pripravljen sprejeti moč argumentov in
spremeniti svoje mnenje, če mu nasprotnik dokaže, da se moti. Če je naš župan tega zmožen, smo občani lahko zadovoljni. Zal pa druga dva citata zbujata nekoliko slab občutek. Govorita namreč s privzdignjene filo-zofsko-cesarske poze, ki sicer zapoveduje dobrotljivost, do "ljudi, ki te grajajo", vendar gleda nanje kot na "male duše", zaradi katerih "se ni treba vznemirjati". Ce pri filo-zofirajočem cesarju-imperatorju, vladarju z ogromno močjo nad ogromnim ozemljem to še lahko razumem (ne pa odobravam), me te besede precej čudijo, ko jih zapiše župan majhne občine, izvoljen za štiri leta, da bi (za plačo) služil (ne vladal) vsem občanom s ciljem čim večje skupne blaginje. Ce bo vsak občan, ki se z županom ne bo strinjal, postal "mala duša", zaradi katere "se ni treba vznemirjati", občina v teh štirih letih ne bo prišla daleč, pa čeprav bo ob tem župan ostal dobrotljiv ("saj so tudi bogovi dobroti ji vi do takih"). Zato upam, da se bo držal prvega citata, vzvišeno držo v drugih dveh pa korigiral s kakšnim bolj demokratičnim vzornikom ali pa s svojim krščan-skim prepričanje™, ki uči, da so pred Bogom vse duše enako vredne. /■ Tone Meden
Odgovor na članek Črna resnica rokovnjača z malho in ^orjačo
Rokovnjač v grbu
Saj ni res! Tolikšna enostranskost, da se avtorju zapiše, da običajni občinski grb kvarno vpliva na "mlade generacije". Ta je najmočnejša!
K pisanju me je vzpodbudilo kar nekaj dejstev, ki jih je (izgleda) treba ponovno poudariti. So namerno in grobo prezrta. Rokovnjaštvo je kot fenomen časa. Obstajalo je zelo dolgo in razumljivo, s strani oblasti nikoli sprejeto s simpatijami. Zato je tudi način "poročanja" o razbojništvu vedno enostranski. Kdo drug pa je sploh znal pisati? Zato so tudi pisni viri taki, kot so. Kdor si je drznil poseči v lastnino, četudi za ceno lasnega preživetja (preživetja in nič več), je bil pač obsojen kot tolovaj.
Avtor pozablja tudi na zelo znano in mitsko osebo iz zgodovine Anglije - Robina Hooda. Tudi taje bil v oblastnih strukturah tedanjega časa hud negativec. Pa je iz časovnih dimenzij postal vsekakor pozitivna osebnost. Angleži se ga niti slučajno ne sramujejo, še več, to je eden od atributov identitete in svetovne prepoznavnosti Otoka. Pa smo pri identiteti in prepoznavnosti!
Ob izbiri smo iskali simbole, ki bi kar najbolj označevali kraje in ljudi. Iskali nekaj, kar mogoče že obstaja in je že prepoznavno po "drugih kanalih," torej, po čemer smo bili prepoznavni že prej. In že smo pri rokovnjaču. Od tod tudi "zgodovinsko, literarno in etnološko sporočilo". Avtor se naslanja zgolj na rokovnjača, žal pa ne opazi še ostalih sporočil grba. Levo in desno črna brežina, ki ponazarja geografski pojem Črnega grabna. Dalje, del kolesa (na katerem stoji rokovnjač), simbol prometa. Če kaj, je to zgodovinskost. Že tisočletna prometna smer vzhod-zahod, torej ne samo sedanjega (avtocestnega) časa. Pojasnjevati, zakaj kolo, bi bilo skoraj škoda prostora. Oporekam, da bi morala občina njega dni bolj "javno" objaviti nate-
čaj. Res ne vem, v čem bi bila razlika med "javnim" in "bolj javnim". Je pa res, daje grb občine nastajal v začetnem času entuziazma nove občine, ko se še ni popri jela z vsem zamahom. Tako tudi razni "turni" niso prišli v izbor (teh najdemo kar nekaj na Slovenskem). Odločitev za brežino (graben), kolo (promet) in rokovnjača (zgodovinska posebnost), je bila pomišljena, temeljito pretehtana in tudi heraldično (grboslovno) usklajena. Tako je lukoviški ščit (grbi so nadaljevanje oznak na bojevniških ščitih) eden najlepših: po sporočilnosti, grafičnih rešitvah in heraldično vzoren. Jadikovanje nad občinskim simbolom je tako popolnoma strel v prazno. Pa tudi inovativno ni, ker bi po vsem moral imeti vsaj dober proti predlog. Pri tem pa gotovo nastopi zadrega. Je morda zadrega v tem, da je dejanski grafični avtor grba in zastave tudi sedanji župan Matej Kotnik?
Samo še za konec. Prav je, da se pove mnenje, daje v članku toliko hrabrosti, to povedati na glas. Pa vendar: Bomo tudi Martina Krpana proglasili za škodljivega naraščajnikom, ker je "švercal" sol? Bodimo ponosni na tisto, česar drugi nimajo, ponosni na svojo zgodovino, ki ji časovna distanca vedno obrusi ostre robove. Rokovnjaštvo je proizvod tistega časa, tudi odgovor na siceršnjo stisko ljudi. Nastalo je, kot gaje vsililo življenje; ... Spoštujmo življenje - preteklo, sedanje in bodoče!
* MUan Drčar
- pobudnik izbire občinskih atributov (grba in zastave)
- član komisije za izbiro grba in zastave Občine Lukovica
- član (1. in 2. mandata) Občinskega sveta občine Lukovica
Na jaro leto 2004!
prejeli smo 11
Moto kluh Rokovnjači
Popotovanje po Evropi
Po načrtih MKR (Moto kluba Rokovnjači) smo v začetku lanskega poletja, krenili na tridnevni izlet na Plitvička jezera. Zbralo se nas je 16 "borcev". Nekateri so se na pot podali s štirikolesniki, drugi pa z motornimi kolesi.
Problemov z izbiro kampa ni bilo, kajti v nacionalnem parku obstaja samo en, Korana, imenovan po bližnjem kraju. Po preležanem petku smo se naslednji dan podali na ogled narodnega parka Plitvice, za kar smo odrasli odšteli po 90, otroci pa 55 kun. Urejenost parka si zasluži čisto desetko! Ogled obsega hojo po sprehajalnih poteh ter vožnjo z ladjo in na koncu vlakcem. Jezera so čudovita, voda kristalno čista, vendar pozor, kopanje prepovedano! Zato smo poiskali, po napotkih domačinov, nekakšno kopališče na črno v reki Korani. Izlet je v celoti uspel, vreme je bilo čudovito, izostali pa lahko samo obžalujejo, da jih na tej ekskurzij ni bilo. Avgusta je nastopil čas za motoristično akcijo. Po celoletnih načrtih smo se štirje člani opogumili in se na treh motorjih odpravili na krožno pot po Pirenejskem polotoku. Pot nas je vodila preko Italije in
Francije na severno obalo Španije, naprej ob celotni obali Portugalske do Gibraltarja in nazaj proti domu ob južni obali Španije in Francije do Monaka. Na koncu popotovanja smo si privoščili malo zabave ob Gardskem jezeru v Italiji, od koder smo veseli in srečni po 18 dneh oziroma po dolgih 7300 km zdravi prispeli domov.
Sicer pa v glavah že kujemo nove podvige in načrte. Pridružite se nam!
/ Gega in Anie, foto Baggy in Kako
Na željo avtorjev kljub veliki zamudi objavljamo članek, česar nismo uspeli storiti že prej zaradi pomanjkanja prostora.
tIredništvo
Zakaj tako?
Medtem ko nas le redki organizatorji različnih prireditev povabijo na svoje prireditve v občinskem prostoru, pa nas povabijo na različne predstavitve tudi izven meja naše občine, e vedo, zakaj? Tokrat smo si z zanimanjem ogledali novo kolekcijo smučarskih in tekaških čevljev Alpina in prisluhnili besedam Lojzeta Oblaka o načinu in pravilni izbiri le-teh ter o novih modelih. Tako Alpinini smučarski čevlji letos prinašajo veliko novosti po zgradbi, številu zaponk kakor obliki. In verjetno vam med pisano paleto smučarskih čevljev domačega proizvajalca ne bo težko najti za vas primernega modela, le čas za nakup si vzemite.
■/( in foto djd
AVTOŠOLA
LONČAR d.o.o.
Slamnikarska la, 1230 Domžale
GSM: 041/785-735, 031/209-501
16. 2. ob 18. uri Tečaj za traktoriste 23. 2. ob 17. uri
Tečaji bodo že v novih prostorih Slamnikarska la v Domžalah (pri poslovni stavbi Krizant -bivši loko oz. parkirišču za kitajsko restavracijo)
12 NAŠE ŽUPNIJE RokODITJCIČ
Zanimivi domači jasličarji
Roman Cerar - ustvarjalec jaslic
Izvirni ustvarjalci jaslic so se s svojimi umetninami izkazali po različnih krajih Slovenije. Tudi v naši občini jih ni manjkalo. Raznolikost različnih ustvarjalcev vsako leto znova dopolnjuje lepoto božičnega praznovanja. S praznovanjem božiča so povezani običaji, ki so se ohranili predvsem po domovih, kjer si vsak po svojem okusu v božičnem času postavljamo jaslice. Lepo izdelane in poslikane Romanove jaslice so bile postavljene kar na prostem pred domačo hišo v Lukovici. Prav to zimo jih je izdelal. Pri poslikavi pa mu je pomagal brat Sašo. Ni dvoma, da so privabljale otroke, mlade, pa tudi odrasle, kar dokazuje, kako blizu nam je ta posebnost in izrednost ljudski duši v božičnem času.
<6 Marta Lavrič Tomšič, foto Roman Cerar
Misijonar na obisku
8. februarja bo obiskal župnijo v Krašnji misijonar jezuit pater Jože Grošelj iz Zambije. V tamkajšnji cerkvi bo somaševal ob 9. uri, na Cešnjicah pa ob 10.30 uri. Vabljeni!
Trikraljevska akcija
Po lepem sprejemu v preteklem letu je v času pred prihodom treh kraljev pri nas potekala vseslovenska trikraljevska akcija. Veliko odpovedovanja je potrebnega, da si v času počitnic vzameš čas in greš ter oznanjaš veselo novico. Pa ne samo to: vsem ljudem zaželiš zdravo in blagoslovljeno novo leto. Nešteto vrat so odprli, pozvonili ali potrkali s pesmijo in z nasmehom na ustih tudi v veselje stanovalcev. Vsi prehojeni kilomeri, vse težave in neprijetnosti, ki jih je sicer malo, so bile pozabljene ob zbranih sredstvih za mlade v Kongu. Konec letošnjega leta se nam bo verjetno Danilo Lisjak, sale-zijanec, ki misijonari v Kongu, zahvalil za darove, ki jih je zbralo 140 župnij, ki se udeležujejo akcije koledovanja, kakor se je za prejete darove akcije preteklega le-ta zahvalil misijonar Franci Pavlic iz Bolivije, ki s prejetimi sredstvi že gradi nove prostore. Z darovi iz Slovenije je bil rešen ekonomski problem srednje šole, za kar se še posebno zahvaljuje. Prihodnjič bo trikraljevska akcija pomagala nekje, kjer jim še tako majhni darovi veliko pomenijo. Mladi koledniki so tudi tokrat pokazali, da jim ni težko narediti nekaj dobrega.
djd
Blagoslovljena voda
Sklad Francija Pavlica
Že nekaj let nam adventne venčke pred prazniki (z namenom zbrati sredstva za delovanje župnije) dostavlja župnija Ihan, ki gradi nov župnijski dom. Letošnje leto pa so se na nas obrnili tudi iz najmlajše župnije v domžalski dekaniji, župnije Vir. Brez vode si ne predstavljamo našega življenja, a mi jo tako slabo cenimo, sploh blagoslovljeno vodo, ki so jo še do pred nedavnim imeli v vsaki hiši in so z njo pokro-pili njive pred hudo uro. alostno je, v kakšni embalaži se hrani in ko jo bi potrebovali, je ravno zaradi tega ne najdemo. Sedaj pa smo s pomočjo župnije Vir prišli do lepe embalaže in steklenice z blagoslovljeno vodo, ki je lahko tudi lepo darilo. Župljani župnije Vir so s to akcijo prišli do prepotrebnih sredstev za izgradnjo nove cerkve svetega Jožefa. Sredstva lahko nakažete tudi vi na račun pri Banki Domžale (št. rač.: 18300-00912870/57), da bo tudi z našo pomočjo na Viru zrasla nova cerkev.
Preteklo leto je skladu Francija Pavlica skupina vlomilcev napravila kar precej škode, saj je poleg pobranega denarja popolnoma uničila blagajno, ki jim je sicer predstavljala glavno oviro do snopa bankovcev.
Policija za storilci še poizveduje, žal pa denarja ni več, kakor tudi blagajne, kakršna je bila nekoč, ne.
A djd
Rokoun jdč NAŠE ŽUPNIJE - POLITIČNE STRANKE 13
Luč miru
Letošnje geslo luči miru, ki so jo tudi tokrat k nam prinesli skavti iz Homca, je "Ustvari družino". Kljub velikem napredku v komuniciranju, saj sedaj že vsak naraščajnik obvlada mobilni telefon, kakor bi se z njim rodil, je toliko družin razbitih, saj se normalno sploh ne znajo več pogovarjati. Pogovor v družini pa bi odpravil mnoga nesoglasja, pa ne samo v družini, ampak tudi v šoli, na delovnem mestu in drugje. Mnogo najmlajših, najstnikov ter delavcev svoje stiske ne zaupa nikomur in starejši, ki jih nihče ne obišče, pogovor prav pogrešajo. Pa eden brez drugega ne moremo in smo poklicani začutiti drug drugega ter si ustvariti družino. Zato naj bo plamen luči iz Betlehema znamenje naše volje po družini.
A djd
Zanimivost: Mlin na kamen
Običajno se sestoji iz dveh kamnov, ki sta eden nad drugim ali pa stojita pokonci.
Spodnji je vpet na stojalo in se ne vrti. Zgornji je nasajen na os, ki ga poganja tako, da drsi po spodnjem. Vmes se iz zgornjega jaška pušča žito, ki se tako s trenjem zmelje med kamnoma. Te kamne so pridobivali oziroma klesali v posebnih kamnolomih na Gorenjskem. To je bilo menda težaško in zahtevno delo, sploh če je šlo za večje primerke. Ti kamni so mleli vse vrste žit dolga stoletja. Običajno jih je poganjala voda.
Takih je bilo že pred pol stoletja kar nekaj ob Radomlji in Drtijščici: Jernejev, Lisjakov in Lukov mlin, ki obstaja še danes.
Bilo pa je še veliko drugih. Z nastopom elektrike so začeli poganjati te mline električni motorji in omislil si ga je marsikateri kmet, ki je hotel biti čimbolj samostojen. Toda kamen v mlinu se obrablja in treba gaje sklepati ali zamenjati. Ker je to strošek, je ceneje žito peljati v sodoben mlin na valcne in zato so obstali tudi ti.
Pred časom smo s pomočjo sosedov razstavili in prestavili Koporčev mlin (na sliki). Sedaj čaka boljših časov pod streho kot kup ropotije. Morda ga bomo pa le kdaj obnovili in pognali v kake turistične namene? A in foto Marko Cerar
n Si
Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranka
Neodvisni ali neodgovorni?
Stranke, ki so po zakonu organizirane demokratično, imajo praviloma svoja častna razsodišča, ki zagotavljajo nadzor nad ravnanjem članov tudi v času med volitvami. Stranke imajo statute, ki zagotavljajo pravno in demokratično delovanje, ter programe, ki opredeljujejo politične cilje. Neodvisni so kontroli izpostavljeni samo na volitvah, vmes pa lahko štiri leta delajo tudi povsem drugače, kot so na volitvah obljubljali. Za nabiranje osebnih koristi so štiri leta dovolj dolga doba, prizadeti pa bodo seveda občani. Uspeh "neodvisnih" kandidatov in "neodvisnih" list na zadnjih lokalnih volitvah je fenomen nezrele slovenske demokracije. V razvitih demokracijah so uspehi neodvisnih kandidatov izjema, saj volivci pričakujejo jasne opredelitve, ne "prodajanje megle". Neodvisni ne pripadajo nobeni demokratično formirani organizaciji, ampak se združijo samo za potrebe predvolilnega boja. Ob napakah svojih izvoljenih kolegov z "neodvisne liste" pa se umaknejo češ, da "s tem nimajo nič".
Vzroke za uspeh neodvisnih kandidatov je seveda iskati tudi v nepriljubljenosti političnih strank. Stranka, ki ima jasne cilje, mora za njimi stati, četudi se s tem komu zameri in izgubi volivce, ki so jim bolj všeč kratkoročne obljube. Nepriljubljenosti politike je botrovala tudi kampanja bivših oblastnikov, češ daje politika nekaj umazanega in da se vsak, ki se z njo ukvarja spridi. Celo naš župan je v prejšnji številki izrazil željo, da bi naša občina "bila in ostala prostor, kjer ne bi bilo velike politike".
Politika ni nič drugega kot skrb za skupne dobrine in pametno razporejanje denarja, ki ga volivci zbiramo v isti vreči, da bi z njim plačevali skupne potrebe in tudi "glavnega politika" v občini - župana, ki nas stane vsak mesec okrog 500.000 SIT. Za ta denar smemo od njega pričakovati, da bo sposoben politike, ki bo vrečo tudi polnila, ne samo praznila. Ali bo to "velika" ali "majhna" politika, je postranska stvar.
V širšem slovenskem prostoru vidimo v zadnjem času tudi spreobračanje mnogih slovenskih politikov in drugih funkcionarjev proti desni, ker je ta opcija v Evropi najmočnejša in bi se na ta način radi pokazali primerne za pomembne funkcije.
V stranki Nova Slovenija smo veseli vseh, ki spoznavajo, da jasna opredelitev za tisočletne krščanske vrednote dolgoročno zagotavlja družbeni in duhovni napredek, zavedamo pa se dejstva da nekateri posamezniki tudi v tej opredelitvi zasledujejo le lastne koristi.
OO NSi Lukovica
PORT IN REKREACIJA
Kmalu se bodo pričele počitnice
Ob izidu naslednje številke Rokovnjača bomo že zakorakali v zimske počitnice. Čas, ki ga težko pričakujete, skušajte preživeti na snegu, če ga bo medtem kaj zapadlo ali pa se podajte kam drugam. Vseeno pa pazite nase in na ostale, da se boste lahko polni energije vrnili zdravi in celi v šolske klopi. Pogled na fotografije naj vam da idejo kako preživeti dan ali dva bližnjih počitnic. Sicer pa je dobra knjiga prav tako lahko naša sopotnica v brezskrbnih počitniških dneh.
/- in foto djd
Občni zbor Športnega društva Zlato Polje
Konec decembra smo se člani SD Zlato Polje zbrali na občnem zboru. Udeležba je bila do sedaj najštevilčnejša, žal pa med nami ni bilo predstavnika občinske uprave Lukovica. V uvodnih besedah nas je pozdravil in nagovoril predsednik Marko Vrankar. Poslušali smo poročila o delu predsednika, tajnika in blagajnika ter poročilo o športno rekreativnih aktivnostih v preteklem letu. Najboljši v letu 2003 so bili pohvaljeni. Posebno priznanje za 30 km jesenski pohod je prejel mladi Primož Pogačar iz Trnovč. Podeljena je bila tudi posebna plaketa za dolgoletno delo in športno aktivnost, ki si jo je prislužil Stane Hribar. Ker se članom UO bliža zaključek štiri letnega mandata je predsednik predlagal člane novega UO ŠD, prav tako pa tudi za ostale funkcije. Po razpravi so navzoči z dvigom rok predlagane soglasno potrdili. Nagovorila nas je tudi predsednica KS Zlato Polje Meta Stržar. Izrazila je zadovoljstvo in pohvalo društvu ter željo po še nadaljnjem zglednem sodelovanju. Ob koncu se je predsednik zahvalil navzočim za delo in športno aktivnost, krajanom, donatorjem, občini Lukovica ter ostalim za pomoč, vsem pa je zaželel zdravja in sreče v letu 2004.
46 Tone Habjanič
Šah v Gradišču
Tekmovanje je bilo 3. januarja 2004 v vaški brunarici. Kot veste je ponovo-letno gradiško tekmovanji; v šahu postalo že tradicionalno. Prejšnja leta so se nam pridružili šahisti iz cele občine, nekateri izmed teh pravi favoriti. Pred letošnjim tekmovanje pa je prevladala odločitev, da jih tokrat ne povabimo in izvedemo zgolj vaško tekmovanje, torej tekmovanje vaščanov in prijateljev. V prijetnem vzdušju se jih je zbralo kar nekaj. Gostitelj Mavricij Vidmar je v imenu TD Gradišče vsakemu postregel z dobrodošlico, ob koncu tekmovanja pa je bila razvrstitev naslednja: 1. Franc Cerar - starejši Vrbišnikov (7,5), 2. Marjan Prlovšek (7), 3. Grega Barlič (5), 4. Jože Drčar (3,5), 5. Sašo Barlič (3), 6. Dušan Drčar (3), 7. Stane Dolinšek (2,5), 8. Marjan Pavšek (2,5), 9. Mavricij Vidmar (2).
<6 Marko Cerar
ZAHVALE 15
Lahkotno kot dih sem iz sveta bolečine odšel tja v sončno krajino, kjer ni več gorja.
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je zapustil naš dragi brat, stric in svak
MATEV TOMAN Z Vrha nad Krašnjo
Vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem se iskreno zahvaljujemo za pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, svete maše in izrečena sožalja.
Zahvaljujemo se dr. Mirjam Pogačar-Zajc za dolgoletno zdravljenje, g. župniku Antonu Potokarju za lepo opravljen pogrebni obred in g. Francu Novaku za lepe poslovilne besede. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
V.sv njegovi
Niti zbogom nisi rekla niti. roke nam podala, le v Bogu mirnu si zaspala.
Zdaj v grobu mirno spiš, a V naših srcih vedno boš ostala.
ZAHVALA
V 61. letu življenja nas je za vedno zapustila draga žena, mama, stara mama, teta in tašča
ANTONIJA SMRKOLfJ iz Bršlenovice pri Trojanah, po domače Joškovčeva Tončka
Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovano cvetje sveče in svete maše ter vso ukazano pomoč. Gospodu župniku
Jožetu Vrtovšku hvala za lepo opravljen pogrebni obred, Viktorju Matjanu za poslovilne besede, MPZ Lipa za zapete pesmi na koru in ob grobu. Hvala vsem, ki ste našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Ko pošle so ti muči. zaprla trudne si oči. in čeprav spokojno spiš, Z nami sv naprej živiš, kako prazen je dom,, dvorišče, naše oko zaman le išče .
ZAHVALA
Nenadoma nas je v 52. letu starosti zapustila naša draga žena, mami. sestra, teta, svakinja, sestrična in nečakinja
MARTINA KLOPCIC,
rojena MAZORA, s Prevoj pri Šentvidu
Vsem sorodnikom, dobrim sosedom,
prijateljem in znancem ter sodelavcem iz HELIOS-a se iskreno zahvaljujeva za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in maše.
Posebno se zahvaljujemo g. župniku Andreju Svetetu za lepo opravljen pogrebni obred in g. mag. Marku Vresku za ganljive besede ob njenem slovesu.
Se enkrat hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot.
Mož Janez in, sin Uroš ter ostalo sorodstvo
"i
]jV delo, skrb. ljubezen in trpljenje izpolnjevalo tvoje je življenje. Pa pošle so ti moči in zaprl trudiir si oči in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, ata, brat in stric
PAVEL URANKAR Tončen ata iz Spodnjih Lok
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, svete maše ter denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani ter ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju KC Ljubljana, osebju Zdravstvenih domov Domžale in Lukovica, gospodu župniku Antonu Potokarju za obiske in lepo opravljeno pogrebno slovesnost, pevcem iz Krašnje za ganljivo petje, gospodu Francu Novaku za poslovilne besede ob grobu ter podjetju Vrbančič za opravljene pogrebne storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi,
V SPOMIN
V dneh, ki prestopajo prag novega leta, se z bolečino spominjamo lani preminulega sodelavca
VLADA NAD JA,
ki počiva v svoji rodni banatski ravnici, v spoznanju, da resnično umre samo tisti, ki ga pozabijo.
upan
odelavci
16 ZADNJA STRAN RokOPIljaĆ
Mešani pevski zhor Šentviški zvon
S pesmijo so odpirali srca poslušalcev
Mehke in občutne so te božične pesmi, dotaknejo se duše vedno znova in znova. Trkajo na naš čut pravičnosti in usmerjajo naša hotenja in hitenja k sebi, k smislu, v presežnost bivanja.
Deset doživetih božičnih večerov z najlepšimi božičnimi napevi z domačimi poslušalci v Šentvidu, več kot 30 nepozabnih gostovanj po vsej Sloveniji in na Dunaju, obsežen praznični program domačih in tujih, ponarodelih in umetnih tematskih pesmi, to je ob okroglem jubileju zaokrožen uspeh, ki samovšečno ogreje in pozlati kulturna prizadevanja Mešanega pevskega zbora Šentviški zvon. Ob mehkobnih pričakovanjih božično-novoletnih praznikov smo doživljali tople sprejeme tako v mogočnih mestnih katedralah kot v malih prisrčnih podeželskih cerkvah in podružničnih cerkvicah samotnih slovenskih vasi. Ob razkošnih ali skromnih jaslicah preproste ljudske umetnosti. V tihi svetosti posvečenih melodij smo odpirali srca na poti k zvezdam in zvezde so žarele v naših srcih. To so bila najmočnejša doživetja božičnih skrivnosti, ki smo jih raztegnili včasih še preko novega leta. Nepozabna so srečanja s hvaležnimi župniki in farani, ki so vedno poskrbeli tudi za skromno pogostitev. Vse poprejšnje napetosti in nervoze vsestransko obremenjenega prednovolet-nega časa so bile poplačane. Morda so prav ti večeri tista najmočnejša povezovalna sila, ki ohranja zbor enoten in delaven.
Zadnji program božičnega koncerta (sedaj že lanskega) smo poleg domačega Šentvida (v kulturni dvorani A. Martina Slomška) izvedli še v kapeli na Viru, v Plečnikovi cerkvi Frančiška Ksaverija v Šiški in v farni cerkvi sv. Tomaža pri Ormožu. Mogočna in ogromna ljubljanska cerkev seje v soboto zvečer, 27. decembra, zadovoljivo napolnila in z visokega kora so naši glasovi ob petju maše Matije Tomca v čast sv. Jožefu in orgelski spremljavi zlivali po veličastni ladji s širokimi podpornimi stebri in duhovno prepoznavnostjo Plečnikove arhitekture. V koncertnem delu po maši je kot solist v zboru sodeloval tudi pater Vid. Gostovanje pri sv. Tomažu pri Ormožu je bilo spet posebnost. Na pot seje bilo treba odpraviti že zgodaj v nedeljo, 28. decembra, da smo prispeli do maše ob 10. uri.
	#     #t                  1 -1
	
Na enem od božičnih koncertov šentviških pevk in pevcev.
Dremavost seje hitro umaknila zbranosti in glasovi so se omehčali, skoraj dve uri sta minili kot hip v radostni vznesenosti. Vso organizacijo tega gostovanja je prevzela naša pevka Rezka Oven, tamkajšnja domačinka, ki je v svojem rojstnem kraju pustila trajne sledi. Nepozabno smo bili sprejeti, vsevprek smo se rokovali z lepimi željami, ko da smo stari znanci, v župnišču pa smo se pošteno ogreli ob domačem vincu in hrani. Polni bogatih vtisov in hvaležnosti smo se ob rahlem naletavanju snežink odpravili iz Slovenskih goric proti domu. Ponedeljek je delovno začenjal leto 2004 ... Prav je, da se za organizacijo in izvedbo božičnih koncertov zahvalimo številnim
ljudem, ki se resnično razdajajo in resnično živijo za te dogodke. Na prvem mestu predsedniku Darku Stupici, zborovodji Karlu Leskovcu, glasbenemu spremljevalcu Primožu Krtu, solistu Matevžu Kinku, kitaristu in pevcu Davidu Bajdi. Posebna zahvala tudi naši pevki Rezki Oven za srečanje z njenimi rojaki pri sv. Tomažu.
V letošnjem letu je pred nami še veliko obvez in načrtov, ob 15-letnici Šentviškega zvona. Vsem občanom želimo srečno in zadovoljno novo leto 2004 in nova, kulturno bogata srečanja ob nežnih vrelcih petja in glasbe, ki plemeniti naše življenje in dviga duha nad vsakdanjost.
<b Mojca S.
Ognjemet nad Lukovico