Celje - skladišče
D-Per
581/1985
lili
5000000291,5
C0BISS ° ggjšm
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA
ŠTEVILKA 5 (140)
JUNIJ 1985
KAJ SMO IN KAJ BOMO STORILI, DA BOMO UPRAVIČILI LETO KVALITETE
Ko mi je uredniški odbor naložil napisati kaj več o tej temi, mi je bilo jasno, da je to tako široko področje, da ga je zelo težko obdelavati v enem sestavku našega časopisa in skupaj na enem mestu zajeti vse aktivnosti v vseh enotah Zdravilišča od polnilnice, zdravstva, gostinstva in vzdrževanja do dela v skupnih službah in drugod. Zato se bom omejil bolj na prizadevanja za povečanje kvalitete v gostinski dejavnosti, kaj pa bodo storili za povečanje kvalitete v drugih organizacijskih enotah Zdravilišča, bi bilo bolj prav, da bi opisali odgovorni delavci iz teh enot.
Motiv, da smo letošnje leto razglasili za leto kvalitete, je 320 letnica obstoja Zdravilišča oz. bolj točno, letos praznujemo 320 letnico, odkar je po pitju mineralne vode iz Rogaške Slatine ozdravel hrvaški ban grof Peter Zrinjski, ki ima tudi zelo velike zasluge, da se je glas o zdravilnosti naših mineralnih voda hitro razširil po celotnem takratnem cesarstvu Avstroogrske. Da bomo to obletnico dostojno obeležili, že poteka aktivnost predvsem na področju investicijske dejavnosti in na področju prireditev, kar vse bo imelo nedvomno tudi precejšen vpliv na dvig kvalitete.
Na področju investicijske dejavnosti in investicijskega vzdrževanja bo v kratkem dokončana fasada na Zdraviliškem domu in na stari direkciji, obnovljen in preurejen je hotel Park, kjer smo prve goste sprejeli že 26. 4. 1985, urejena restavracija Pošta, v kratkem bomo pričeli z deli za dokončanje rokometnega igrišča oz. v zimskem času naravnega drsališča, v naslednjem mesecu bo napeljan plinovod za restavracijo Sonce, pripravljajo pa se tudi načrti za kompletno ureditev hotela Zagreb.
Pri nabavi osnovnih sredstev in drobnega inventarja ni nabavljeno vse, kar bi v naših obratih potrebovali, ker se moramo prilagajati stanju denarnih sredstev. Drugače pa pri nabavah OS in Dl v glavnem ni večjih težav, razen z nabavo stekla za H. Sava pri steklarni Boris Kidrič Rogaška. Tu je steklo naročeno skoraj že leto dni in kljub pogostim intervencijam še vedno ni dobavjeno in to predvsem zaradi očitnega zapostavljanja domačega trga. Pri nabavah mesa, zelenjave in drugih živil in pijač ni večjih težav in se tudi kvaliteta giblje v okvirih normale.
Na področju rednega vzdrževanja lavcev TOZD 3 pri obnovi hotela Park imamo pri poslovanju precej problemov in urejevanja njihovih novih delavnic, predvsem zaradi večjega angažiranja de- Zaradi tega je redno vzdrževanje v naših
Se bo z obnovo lokala BOHOR tudi gostinska ponudba (kvaliteta) izboljšala?
obratih nekoliko zapostavljeno. Tako še niso izvršena popravila v kopalnicah stacionarija in v avli Zdraviliškega doma, za kar imamo že odločbo sanitarne inšpekcije, v Hotelu Sava delo močno ovira nepopravljen strop in razsvetljava v prostoru pomivalnice črne posode, v zimskem času pa je bilo v tem hotelu tudi veliko problemov z ogrevanjem in ventilacijo. Kljub večkratnim dogovorom o sistemu spremljanja zunanjih temperatur in prilagajanja ogrevanja zunanjim temperaturam to nikakor ne zaživi zato imajo gosti in delavci Zdravilišča vedno velike pripombe in pritožbe, da se v Hotelu Sava in nekaterih starih hotelih kuri mnogo preveč, medtem ko se v nekaterih hotelih, kot so Soča ali Ljubljanski dom, ogrevanje večkrat sploh ne vklopi.
Kvalitetni premiki so vedno možni pri kadrih. Kaj je bilo storjeno na tem področju? V lanskem letu so bili v zimskem času organizirani seminarji za izpopolnjevanje znanja na področju strežbe, kuharstva, pospravljanja sob, čiščenja restavracij in dela recepcijskih služb, ki so jih vodili naši strokovni delavci. Rezultati?? Čeprav smo od njih mnogo pričakovali, so se pri nadaljnjem delu kaj hitro začele ponavljati stare napake. Zato v letošnjem letu takšnega tečaja nismo ponovili in smo se bolj posvetili pripravam strežnega osebja v restavracijah Donat in Sava na novi sistem strežbe, ki sicer zahteva več osebja, so pa zato gostje sedaj s strežbo precej bolj zadovoljni, kot pri revirnem sistemu strežbe. Vse prednosti rajonskega sistema strežbe še niso zaživele in tu imajo vodstveni delavci v obeh hotelih še precej nalog, da jih realizirajo.
Ker je vedno dosti pripomb na čistočo v naših lokalih, je bil v mesecu aprilu organiziran tečaj iz higienskega minimuma, ki so se ga udeležili tisti delavci, ki doslej še niso imeli te možnosti. S tovarno Zlatorog pa se dogovarjamo, da bodo v naših obratih pripravili demonstracijo, kako pravilno uporabljati različna čistilna sredstva.
Znanje tujih jezikov še vedno ni zadovoljivo. Prizadevamo si, da bi imeli čimveč tujih gostov, zato se moramo potruditi, da se bomo z njimi lahko pogovarjali v njihovem jeziku. Na razpisane tečaje tujih jezikov je bilo premalo prijav, pa še tisti, ki so se prijavili, so jih neredno obiskovali. Sedaj zbiramo podatke, katere tuje jezike obvladajo posamezni delavci. V bodoče -se bo to upoštevalo pri razporedih. Tisti delavci, ki ne bodo obvladali tujih jezikov, pač ne bodo mogli delati v hotelih, kjer je več tujih gostov. Znanje tujih jezikov bo potrebno v bodoče tudi bolj ustrezno ovrednotiti pri nagrajevanju.
Ker je med našimi delavci tudi več delavcev iz drugih republik in vsi ti ne poznajo dobro slovenskega jezika, je bil zanje v spomladanskih mesecih organiziran tečaj slovenščine.
V začetku leta je bil s strani splošnega združenja za turizem in gostinstvo na Bledu organiziran tečaj za izpopolnjevanje vodstvenih delavcev, katerega so se
udeležili 4 naši delavci iz gostinstva. Prav tako sta se dva delavca udeležila tečaja za pripravo jedi in pijač pred gostom. Tečaj je organizirala mariborska gostinska šola v sodelovanju s predavatelji iz inozemstva. Delavci, ki so se teh seminarjev udeležili, morajo skupaj s poslovodji in šefi strežb v hotelih Donat in Sava svoje izkušnje in pridobljena znanja uporabljati tako, da se izboljša ponudba raznih mešanih in osvežilnih pijač predvsem v kavarni Donat, aperitiv baru ter aperativ baru in kava baru v hotelu Sava.
Še vedno se sliši precej kritik na račun slabega odnosa naših delavcev do gostov, na račun nestrokovnega dela, raznih malverzacij z obračuni v točilnicah in nepravilnega zaračunavanja storitev itd. V zvezi z obračunavanjem v točilnicah in obračunavanjem zapitkov je bilo na kolegiju poslovodij dogovorjeno nekaj ukrepov, da bomo v bodoče podobne reči strožje nadzorovali in preprečevali.
Nekaj misli o strokovnem in nestr-kovnem delu. V zadnjem času imamo predvsem v kuhinjah nekoliko več težav s strokovnim delom, ker se je večje število naših dobrih strokovnih delavcev upokojilo, mlajši pa na hitro tudi niso mogli dobiti potrebnih izkušenj. Prav zaradi velikega števila odhodov v pokoj smo morali v letošnjem letu na njihova mesta postaviti precej pripravnikov in to večji del iz drugih republik, ker imamo lastnih štipendistov dosti premalo. Zato imajo odgovorni delavci v kuhinjah trenutno precej odgovorno delo, da bodo vse te mlade kuharje kar najhitreje strokovno usposobili. Drugače lahko trdimo, da so naši delavci v kuhinjah strokovno dobro usposobljeni za pripravo vseh vrst jedi. Dogaja pa se, da dobivamo pripombe gostov ravno tam, kjer to ne bi bilo potrebno, to pa je predvsem:	hrana	je preveč enolična,
kuharji nimajo dovolj domišljije pri se stavljenju menujev, ne uporablja se dovolj raznih začimb, vse jedi imajo podobne okuse itd. Za odpravo teh pripomb so nekateri ukrepi že bili podv-zeti, največ pri tem pa bodo morali še storiti predvsem poslovodje in šefi kuhinj vsak v svojem obratu.
Pri strežni ekipi sem prepričan, da lahko trdim, da so naši natakarji razen redkih izjem strokovno usposobljeni in znajo pravilno delati. Žal pa večkrat radi „pozabijo" na strokovno delo. Tako se zgodi, da se ,,pozabi" pozdraviti gosta da na licu ni nasmeha, da se gosta pri mizi ne sprejme, kot bi se ga moralo, da se gostu ne ponudijo jedi in pijače, kot bi se to pravilno moralo, da se ne pazi, kako je postavljen krožnik ali kozarec na mizi, s katere strani in' kako se postrežejo posamezne jedi in pijače, da se zapitek ne zaračuna po uradnem ceniku in še dosti podobnih spodrsljajev.
Da bi se takšne napake odpravile, bomo morali v obratih še mnogo postoriti, predvsem pa bodo morali odgovorni poslovodje in šefi strežb
na vse te napake bolj sproti opozarjati posameznike in poskrbeti, da zaradi podobnih napak ne bo trpel ugled tako posameznega obrata kot tudi ne Zdravilišča kot celote. Eden izmed vzrokov za takšen odnos do dela je tudi naš sedanji sistem nagrajevanja, skoraj popolne uravnilovke, ki ga bo potrebno čim-prej dopolniti ali spremeniti.
Z delom sobaric smo lahko zadovoljni in tukaj ni večjih problemov, razen da nas pesti pomanjkanje delavk. V zadnjem času se je situacija sicer nekoliko popravila, v času sezone v mesecih juliju in avgustu pa bomo za pomoč pri pospravljanju sprejeli več učencev in študentov na počitniško delo, ter s tem razbremenili sobarice in jim omogočili bolj tekočo izrabo prostih dni in letnih dopustov. V recepcijah nekih velikih težav s kvalitetnim delom ni, popraviti pa bomo morali predvsem naslednje:
Sprejem gosta ob prihodu ni ustrezen. V bodoče se bomo morali navaditi, da bo gosta že pred vhodom v hotel dočakal nosač in mu pomagal pri prtljagi. Tudi prijaznost recepcijskega osebja se še mora izboljšati, saj se še vedno dogaja, da nekateri uslužbenci čakajo, da bo gost pozdravil uslužbenca ob prihodu, namesto da bi bilo obratno, ali pa se z jezo odgovarja na razna vprašanja. Zgodi se še tudi, da kateri od uslužbencev recepcije gosta ,,nadere", ko gost prosi za kakšno uslugo. To se mora povsem spremeniti, saj takšno obnašanje ne sodi v recepcijo. Izboljšati bo potrebno tudi nekaj drobnih rutinskih opravil, kot je večja natančnost pri planih rezervacij, večja natančnost pri evidentiranju hrane, na kar opozarjajo blagajničarke kuhinj v vseh obratih, ter bolj dosledno skrbeti za vplačevanje akontacij in tekoče tedensko plačevanje vseh hotelskih računov.
Tako je nakazano nekoliko slabosti, ki se pri našem delu še pojavljajo in jih bo potrebno čimprej odpraviti, ter nekaj ukrepov, ki so že bili storjeni za povečanje kvalitete. Glavna odgovornost za odpravo pomanjkljivosti vsekakor leži na vodstvenih delavcih in tudi ostalih delavcih neposredno v obratih. Ne bo pa dovolj, da se bodo za izboljšanje kvalitete pri delu trudili samo gostinski delavci neposredno, saj je turistični proizvod zelo kompleksen in bodo za izboljšanje kvalitete končnega proizvoda morali mnogo postoriti tudi na drugih področjih, npr.: pranje perila, zelo veliko bo potrebno spremeniti pri vzdrževanju, nadalje čistoča okolice Rogaške Slatine je izredno slaba, promet, hrup okrog hotelov, področje varnosti gostov in reda v naših lokalih in prireditvah je zaskrbljujoče slabo, v lastni firmi lahko le redkokdaj dobimo polliterske steklenice mineralne vode za naše obrate, nadalje kakšne so storitve pošte, banke itd. Zato bo za dvig kvalitete končnega turističnega proizvoda potrebno res mnogo postoriti na vseh področjih naše dejavnosti z angažiranjem vseh delavcev.
L. P.
PROBLEMATIKA OBDELAVE TUJEGA TRŽIŠČA IN KAKO SE JE LOTEVAMO
V TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST
V	vsakem ekonomskem sistemu obstajajo ključni elementi, ki bolj ali manj odločilno vplivajo na njegovo uspešno funkcioniranje. V TOZD-u Zdraviliška dejavnost predstavlja enega od ključnih elementov prav gotovo plasma naših storitev na tujem tržišču. Pomembnosti tega dejstva se prav gotovo vsi dobro zavedamo, rezultat tega pa je tudi naša strateško poslovna usmeritev v povečanje izvoza. Namen tega sestavka je strnjeno predstaviti tuje tržišče, obstoječe in potencialno ter na kratko opisati osnovni pristop k obdelavi tujega trga.
Obstoječe tržišče
V	letu 1984 je največ tujih gostov prišlo iz Avstralije (52 %) na drugem mestu so Italijani (25%), sledijo Nemci (13%), Finci (3%), Izraelci (2%), ostale 4% pa predstavljajo gostje iz ostalih držav, največ iz ZDA.
Najmočneje smo torej zastopani na avstrijskem tržišču, kjer imamo trdne kontakte s 14 agencijami, precej gostov pa prihaja tudi direktno brez posredovanja organizatorjev potovanj, predvsem iz avstrijske Koroške in Štajerske.
Rezultati prvega tromesečja 1985 kažejo, da število nočitev iz Avstrije še naprej narašča, kar je rezultat vrste akcij pospeševanja prodaje, predvsem na področjih Dunaja in Linza.
V	letu 1984 je močno naraslo tudi število gostov iz Italije. Gre za goste, ki prihajajo predvsem iz obmejnih območij, iz Tržaškega in Furlanije. Naša želja je, da se predstavimo celotnemu italijanskemu polotoku in s tem naredimo prvi korak k popularizaciji Rogaške tudi v ostalih delih Italije. Zato smo se z rimsko agencijo Servizio informationi termali dogovorili za vključitev v infor macijski sistem, ki ponuja širšemu italijanskemu tržišču vse ključne informacije o posameznih evropskih tržiščih.
Na tržišču ZRN opažamo v zadnjih letih upadanje zanimanja gostov za Rogaško Slatino. Zato smo se odločili, da že v letu 1984 povečano aktivnost na tem tržišču v letošnjem letu okrepimo še z nekaj specijalnimi akcijami po spe sevanja prodaje. V ZRN so za nas predvsem zanimiva področja Bavarske in Baden VViirttenberga. Pričakujemo, da bodo take akcije, seveda pod pogojem ustrezne kvalitete storitev, ki se na tem trgu še posebaj zahteva, dale že letos ustrezne rezultate. Rezultati prvega tromesečja 1985 kažejo, da se je število nočitev gostov iz ZRN v primerjavi s prejšnjima dvema letoma bistveno izboljšalo. Omeniti je še treba, da imamo na področju ZRN stalne kontakte s petimi organizatorji potovanj.
Finski gostje prihajajo k nam že tretje leto. Kljub temu, da zapuščajo naše zdravilišče praviloma zadovoljni, njihovo število ne narašča. V razgovorih s predstavniki domačega posrednika posla
DO KOMPAS smo to vprašanje večkrat načeli, zdi pa se nam, da smo pravilen odgovor dobili šele ob letošnjem študijskem obisku predstavnikov LOMAMAT-KE v Rogaški Slatini. Predstavniki so navedli dva osnovna vzroka, zakaj se gostje v manjšem številu odločajo za Rogaško Slatino:
—	Finci se navdušujejo predvsem za termalna zdravilišča,
—	slaba informiranost šalterskih delavcev o vsebini ponudbe Rogaške. Šal-terskemu uslužbencu je nameč težko predstaviti ponudbo določenega zdravilišča, če je ni sam doživel in se o njej sam prepričal.
Na tržišču Izraela smo v letošnjem letu navezali stike še z dvema organizatorjema potovanj, ki sta ponudbo Rogaške objavila v svojih katalogih. O odzivu je v tem trenutku še težko govoriti.
Potencialno tržišče
Potencialna tržišča, ki so za plasma naših storitev izredno zanimiva so:
—	Skandinavija,
—	ostale zahodnoevropske države,
—	ZDA
V letošnjem letu so navezani obetavni stiki z nekaterimi organizatorji potovanj na Švedskem in Danskem. Rezultat teh prizadevanj je prva skupina švedskih gostov v Rogaški Slatini sploh, odpirajo pa se tudi možnosti za plasma vode na tem tržišču. V teku so razgovori z eno od danskih agencij, ki obeta grupo v jeseni.
Stiki so bili letos navezani tudi z dvema agencijama iz Belgije. Obe agenciji sta Rogaško Slatino objavili v svojih katalogih za leto 1985. O odzivu zaenkrat še ne moremo govoriti, moramo pa upoštevati relativno nepoznanost Rogaške na tem tržišču. Enako velja za tržišče Francije. Z našim propagandnim materialom smo bili letos zastopani na turističnem sejmu v Parizu, preko domačih posrednikov pa so bile posredovane ponudbe Rogaške več organizatorjem potovanj v Franciji.
Na področju ZDA smo letos navezali stike z novim partnerjem iz New Vorka (do sedaj smo imeli stike z dvema), ki je že tiskal katalog, v katerem je na ustrezen način predstavljena tudi ponudba našega zdravilišča.
Pri prodiranju na nova tržišča se srečujemo predvsem s problemom relativne nepoznanosti Rogaške na nekaterih tržiščih (nekatere dežele zahodne Evrope, Skandinavija, ZDA) in pa seveda z izredno ostro konkurenco zahodno in nekaterih vzhodno-evropskih zdravilišč. Predvsem zahodno-evropska zdravilišča veliko več vlagajo v akcije pospeševanja prodaje, odpiranje novih tržišč, medtem ko so naše možnosti na tem področju omejene.
Obstoječa ponudba
Oblikovanje posameznih programov bivanja in ponudb za tuji trg je izredno zahtevna naloga, saj zahteva temeljito poznavanje:
.specifičnosti posameznih tržišč,
—	naše ponudbe.
Lahko rečemo, da obstoječa ponudba zajema oz. poudarja:
—	primerjalno prednost naravnega zdra-zdravilnega faktorja DONAT Mg, na katerem sloni ponudba osnovnih zdravstvenih programov in postopkov;
—	ponudbo športno rekreativnih možnosti ;
—	ponudbo kulturno zabavnih prireditev;
—	ponudbo izletov, gastronomskih in enoloških posebnosti kraja in okolice. Vse našteto predstavlja pravzaprav
celovitost našega proizvoda oziroma celovitost storitev naše ponudbe. Gost pa bo iz našega zdravilišča odhajal zadovoljen le, če bo kvaliteta storitev v celoti na ustreznem nivoju. V razčlenjevanje in organizacijo posameznih delov ponudbe naših storitev se ne bi spuščali, saj bi zato porabili preveč prostora.
Prevozništvo INTEGRAL, DO DONAT ROGAŠKA SLATINA je nabavila 6 novih vozil izključno za mednarodni promet. Lepa reklama tudi za nas-Zdra-vilišče.
Politika cen
Prav gotovo je politika cen instrument, ki lahko odločilno vpliva na uspešnost oz. neuspešnost poslovanja določenega ekonomskega sistema. Zato je prav temu instrumentu treba posvečati tudi toliko večjo pozornost. Glavni cilji politike cen (če jih razdelimo v prednostni vrstni red), ki jih irfiamo pri formiranju cen pred očmi, so:
doseganje čimvečjega čistega dohodka,
—	obdržati obstoječe tržišče,
—	prodreti na potencialna - nova tržišča Seveda postane takoj jasno, da je
vsem trem ciljem hkrati v posameznih situacijah na tržišču izredno težko zadostiti. Prav zaradi 'tega pa so cilji tudi razdeljeni v prednostni vrstni red in se tega pri formiranju cen za tuje tržišče tudi držimo.
Pri oblikovanju samih cen pa upoštevamo naslednje dejavnike:
stroškovno ceno posamezne storitve;
—	vsebino ponudbe in nivo cen nam konkurečnih zdravilišč;
—	vsebino in kvaliteto celokupne ponudbe našega zdravilišča;
—	urejenost kraja samega, potrebno turistično infrakturo v kraju (banka, pošta, trgovina - trgovska mreža, urejenost cest itd.).
Naše zdravilišče je zastopano v katalogih vseh večjih organizatorjev potovanj v Avstriji in ZRN, ki posredujejo ponudbo zdravilišč, nadalje v katalogih nekaterih agencij iz Italije, Švice, Belgije , Finske, Švedske, Danske, ZDA in Izraela. V teh katalogih, ki jih dobimo na vpogled, so zastopane ponudbe najbolj znanih zdravilišč iz Italije, Avstrije, ZRN, ČSSR, Madžarske in Romunije. Zato je možna takojšnja cenovna primerjava med ponudbami posameznih zdravilišč na evropskem tržišču.
Naše cene na tujem tržišču so višje od cen domačih in večine vzhodnje-evropskih zdravilišč, so na nivoju najbolj znanih ČSSR zdravilišč (Karlovy Vary), smo pa cenejši od nekaterih italijanskih, avstrijskih in nemških zdravilišč.
Za gosta, ki je imel priložnost obiskati najbolj znana zdravilišča v omenjenih deželah, je tako razmerje, glede na vsebino in kvaliteto celokupne ponudbe posameznih zdraviliških krajev, povsem razumljivo.
Vsi skupaj si vsekakor želimo še višje cene na tujem trgu, ker to posredno pomeni tudi več dohodka. Moramo pa se zavedati, da je treba hkrati vztrajno dvigovati kvalitetni nivo naših storitev v celoti in s tem ustvarjati pogoje za višjo ceno. Lepo urejeni, novi in preurejeni stari hotelski objekti sami po sebi niso dovolj. Treba je poskrbeti za servis na še bolj profesionalnem nivoju, zagotoviti, da se bo vodstveno osebje v hotelih več ukvarjalo z gosti.
Resnici na ljubo je treba povedati, da se je v tej smeri letos že precej naredilo, da je kvaliteta večine naših storitev na ustreznem nivoju, kar je na koncu koncev razvidno iz anket gostov. Predvsem je opazen kvalitetni premik na področju organiziranja življenja gostov v prostem času, animacije gostov, strokovnega vodenja izletov in prireditev. Praksa nekaterih turističnih centrov in razvejanost dejavnosti te službe pa nakazujejo potrebo po številčno močnejšem ekipiranju službe animacije.
Vse navedeno predstavlja ob že potrjeno visokem nivoju storitev zdravstvenega dela ponudbe soliden temelj za naprej.	v.
O ostalih turistično infrastrukturnih objektih v kraju samem, ki bi lahko pomembno dvignili nivo ponudbe in posredno vplivali na ceno, kot so predvsem trgovska mreža, banka, pošta, kakor tudi o urejenosti kraja samega izven območja zdravilišča, na tem mestu ne bi zgubljali besed. Tudi vključevanje celotnega območja občine oz. regije v akcije bogatenja dodatne turistične po-nudbe je prej slabo kot dobro._____
magnezijeva slatina
DONAT Mg
Oblike obdelave in nastopanja na tujem trgu
Osnovne oblike obdelave tujega trga so:
—	aktivnost na sejmih na različne načine; skupaj s tujem partnerjem s skupnim razstavnim prostorom, nastop preko Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč ali preko Centra za ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije. V letošnjem letu je bilo nekaj izredno uspešnih sejmov prav v sodelovanju s tujimi partnerji, kjer smo poleg običajnega posredovanja informacij organizirali tudi degustacijo zdravilne mineralne vode Donat Mg;
—	organiziranje skupinskih študijskih o-biskov našega zdravilišča zdravnikov, novinarjev, predstavnikov agencij oz. delavcev, ki na agencijah prihajajo v neposreden stik z gostom.
Gre za izredno pomemben segment ljudi, ki lahko preko osebnih kontaktov oz. preko sredstev javnega obveščanja odločilno vplivajo na uspešnost prodaje naših storitev v svojem okolju;
—	vzdrževanje rednih stikov z obstoječimi partnerji preko rednih osebnih obiskov, kar pripomore k sprotnemu razčiščevanju vseh morebitnih problemov;
—	iskanje stikov z novimi organizator ji potovanj preko direktnih obiskov in celovite predstavitve ponudbe naše ga zdravilišča pri partnerju;
—	pošiljanje ponudb tujem partnerjem s posredovanjem domačih posred niških agencij;
- organiziranje propagandnih akcij pospeševanja prodaje na tujem trgu skupaj s tujimi partnerji.
Dosedanji rezultati in obeti za naprej
Rezultati intenzivnejše obdelave tr žišča, izvedenih propagandnih akcij, pos peševanja prodaje so se pokazali že v letu 1984. 16 % povečanje števila nočitev inozemskih gostov je ob doseganju bistveno večih izvoznih cen v primerjavi z domačimi, prispevalo k izboljšanju rezultatov gospodarjenja v letu 1984, ko smo z izvozom zdraviliško turističnih storitev ustvarili 46 % prihodka tozda. V letošnjem letu se ta ugodni trend nadaljuje, saj beležimo v prvem tromesečju 8 % porast tujih nočitev v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Rekorden je letošnji april, ko je bilo kar 28 % tujih nočitev več kot v aprilu lanskega leta. Če bo torej obveljal stari slovenski pregovor, da se po jutru dan pozna, se nam obeta po številu tujih nočitev uspešne sezona.
Prav gotovo postavlja povečano število tujih gostov pred celoten kolektiv tozda zahtevne naloge. Treba je narediti vse, da bo gost naše zdravilišče zapuščal vsestransko zadovoljen. S tem bomo upravičili zaupanje gosta, vseh tistih organizatorjev potovanj v tujini, s katerimi že dlje časa dobro sodelujemo, predvsem pa tistih, ki so se v letošnjem letu z nami odločili navezati poslovne stike.
Samo tako delo lahko predstavlja
trdno podlago za nadaljni razvoj, za še uspešnejši nastop na tujem trgu. Navsezadnje nas na to obvezuje tudi letošnje leto kvalitete, še posebej pa 320-letna tradicija našega zdravilišča.
Križan Franci
PRIZNANJE OF
Med dobitniki letošnjih priznanj OF je tudi naš delavec, direktor splošno kadrovskega sektorja Drofenik Jože. Občinska konferenca SZDL mu je podelila srebrni znak OF, med drugim za krepitev demokratične, fronte in množične vloge SZDL v občini ter za zasluge pri podružabljanju sistema samozaščite in SLO.
Tovariš Drofenik, kaj vam pomeni to priznanje?
Pomeni mi neke vrste zadoščenje v tem smislu, ker to priznanje dokazuje, da družbena skupnost spremlja in tudi vrednoti delo posameznika, ki ga ta opravlja v splošno družbeno korist. Vsekakor ga ne jemljem kot priznanje sebi samemu, temveč menim, da se v njem odraža tudi požrtvovalno in nesebično delo številnih sodelavcev, s katerimi smo se skupaj trudili, da čimbolj dosledno in učinkovito izvršimo zadane naloge.
Priznanje hkrati pomeni za vsakogar tudi obveznost, da kljub poteku določenih funkcij še nadalje vztrajamo v vrstah vseh tistih činiteljev naše samoupravne družbe, ki so trdno odločeni uresničiti zastavljeno pot.
Prepričan sem, da bi si takšno priznanje zaslužilo večje število družbenopolitičnih delavcev, zlasti v združenem delu in na terenu. Ker je število priznanj omejeno, šem imel to srečo, da sem bil letos med izbranci tudi jaz.
Navsezadnje mislim, da v svoji družbe-no-politični aktivnosti nisem opravil kaj posebno izrednega, da bi to pogojevalo podelitev tega pomembnega priznanja. Vedno me je vseh dosedanjih aktivnostih vodila misel, da opravljam zgolj svojo dolžnost, kar naj bi počeli vsi delovni ljudje in občani na vseh področjih delovanja. Prav slednje je še toliko bolj pomembno v današnjem času, ko bijemo bitko za uresničitev ustalitvenih prizadevanj, v kateri je vsak posameznik izredno pomemben činitelj.
Hvala - za razgovor in čestitamo k priznanju.
Kitak Gordana
MNOŽIČNOST IN DVIG KVALITETE
Občinska revija pevskih zborov
V petek, 26. aprila je bila v Zdraviliški dvorani v Rogaški Slatini občinska revija pevskih zborov. Skupaj se je predstavilo 11 zborov, od tega dva mešana, eden ženski, 7 moških in oktet. Občinske revije so vsako leto, odslej bodo vedno v Rogaški Slatini. Osnovni namen občinskih revij je prikazati zborovsko dejavnost, ki ja gotovo najmnožičnejša oblika ljubiteljskega kulturnega udejstvovanja. Te revije nikakor nimajo tekmovalnega karakterja, ampak z vsakoletnim spremljanjem nastopov lahko ugotaljamo poleg kvalitete izvajanja tudi izbor programov in dobimo splošen vtis o tem, kako se razvija tovrstna dejavnost v naši občini.
Letošnji nastop je bil posvečen dnevu OF, 40-letnici osvoboditve in prazniku dela, zato je bilo še toliko bolj svečano. Dvorana je bila nabito polna in poslušalci so z zanimanjem sledili nastopom vseh zborov. Vsak zbor se je predstavil s tremi pesmimi po lastni izbiri. Skoraj vsi so v svoj izbor uvrstili tudi partizanske oziroma borbene pesmi.
Vsaki dve leti na občinski reviji izberejo tudi zbore, ki se udeležijo regijske revije v Celju. Zato so na občinski reviji bili prisotni tudi strokovnjaki za zborovsko petje. Pohvalno so se izrazili o številu in kvalitetnem napredovanju zborov, pa tudi za kvaliteto podajanja so ugotovili, da je boljša kot prejšnja leta. Letos sta se na regijsko revijo v Celje uvrstila Moški in Zenski
Občinska revija pevskih zborov v Rogaški Slatini MOŠKI PEVSKI ZBOR Zdravilišča
vodja: Franc Plohl
Občinska revija pevskih zborov v Rogaški Slatini ŽENSKI PEVSKI ZBOR Zdravilišča
vodja: Franc Plohl
pevski zbor Zdravilišča Rogaška Slatina.
Regijska revija je jeseni v Celju in na njej izberejo zbore, ki naj bi naše Celjsko področje zastopali na republiškem tekmovanju pevskih zborov, to pa je vsako drugo leto v Mariboru. V Celjski regiji, ki zajema 8 občin, je okrog 100 zborov.
Rogaška Slatina je tako postala gostitelj zanimive prireditve, ki jo bomo v bodoče lahko vedno spremljali, prav tako bodo pa zbori imeli priložnost nastopati pred polno dvorano, ki s svojo akustiko in izgledom gotovo tudi prispeva svoje h kvaliteti nastopov.
Zlatko Novak
KONEC KULTURNEGA MRTVILA
Z nedavno prireditvijo ORGELSKEGA KONCERTA s Hubertom Bergantom in Slovenskim oktetom v cerkvi pri Sv. Križu, si je Zdravilišče neuradno pridobilo še en turistični nagelj, tako s strani naših gostov kot samih Slatinčanov. Eni kot drugi z izvajalci vred menijo, da takšnega koncerta v Rogaški še ni bilo.
Sprva je izgledalo, da sploh ni pravega interesa, posebno ne s strani gostov, zadnja dva dni smo pa prodali vse karte /čez 500/ in še nekaj stojišč. Iz veroučnih učilnic so prinesli še dodatne stole in v cerkvi je bilo več ljudi kot ob nedeljah pri glavni maši. Prevladovali so pa domačini.
Vsa prireditev je ob navdušenih aplavzih potekala brez kakršnegakoli ozvočenja. To pa je dokaz, da kdor zna res kvalitetno peti in igrati, lahko to počne ob redukciji nam vse dražje in dražje elektrike. Ja, Slovenski oktet je tudi tokrat očaral, saj se je moral trikrat vrniti pred oltar in nam ,,žrtvovati" še po eno pesem. Končno se je dostojanstveno poslovil z vsemu svetu znanim Večernim zvonom.
ŠTEFANČIČ Marjan /II. bas/
Takšnega koncerta v Rogaški še ni bilo. Po koncertu imamo navado reči: pokrili smo tudi ta kraj. Nocoj pa moramo reči, da smo Rogaško šele odkrili.
Hvala prirediteljem in hvaležnemu občinstvu.
HUBERT BERGANT
Imate res odlične in prima uglašene orgle, posebej primerne za predvajanje Bachove in podobne glasbe.
JANEZ KRAŠEVEC /gl. dekan/
Vesel sem, da je prireditev uspela. Naj imajo ljudje nekaj od te investicije.
V letošnjem jubilejnem letu bo še več takšnih prireditev, ki bodo udarile pečat kvalitetne ponudbe našemu Zdravilišču. Slovenski oktet bo nastopal še v Zdraviliški dvorani, tudi Avseniki naši najboljši ambasadorji pridejo.
Rogaška se prebuja iz kulturnega mrtvila,
ŽIVELA ROGAŠKA!
Rusti
KADROVSKE NOVICE
V mesecu aprilu 1985 so sklenili delovno razmerje v Zdravilišču naslednji delavci:	/
TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST
Zdravstvo
nedoločen čas PEVEC Marija, opravila višjega fizioterapevta;
določen čas
SEKLIČ Dragica, opravila kopalca; ŠKORJANC Snežana, priprava mineralnih kopeli;
Hoteli in restavracije
nedoločen čas VREČAR Judita, menjava valute; MARKOVINOVIČ Peter, kopališki mojster — točaj; KUREJ Roman1 opravila kuharja — mesarja; VIDOVIČ Metka, kontrola izdaje jedil;
določen čas
PUTANEC Vesna, čiščenje kuhinje; MAJCENOVIČ Jožef, pomoč pri strežbi; DIZDAREVIČ Darja, čiščenje kuhinje; LEŽ Nikolina, čiščenje restavracij; BRAJ-KOVIČ Zinka, pomoč pri strežbi; STIP-LOŠEK Darko, pomoč pri strežbi; ČUČEK Josipa, pomoč pri pospravljanju; KAMPUŠ Gertruda, čiščenje restavracij; DUKIČ Dragan, pomoč pri strežbi; DEBELAK Metka, pomivanje posode; STRAŠEK Marija, pomivanje posode; SLIŠKOVIČ Ruža, pomivanje posode; PLEVČAK Valter, opravila hotelskega vratarja; ZAVRŠKI Ervin, natakarska opravila; TKALEC Radovan, natakarska opravila;
TOZD POLNILNICA določen čas
ZORIN Florjan, samost, referent za izvoz MV in BP (pripravnik)
TERČIČ Vinko, razkladanje — nakladanje pri kupcih; KRISTAN Alojzij, razkladanje — nakladanje pri kupcih; DROZG Igor, razkladanje in prebiranje steklenic; BUT Srečko, razkladanje-nakla-danje pri kupcih; ŽABERL Hinko, razkladanje-nakladanje pri kupcih; CZECHER Matejka, razkladanje in prebiranje steklenic; BORŠIČ Marija, razkladanje in prebiranje steklenic; ZA-GORŠEK Maksimiljan, razkladanje-nakja-danje pri kupcih; GROFELNIK Dragica, razkladanje in prebiranje steklenic; STRAŠEK Anton, razkladanje-nakladanje pri kupcih; NOVAK Roman, razkladanje nakladanje pri kupcih; BEG Martin, razkladanje-nakladanje pri kupcih; BELE Rudi, razkladanje-nakladanje pri kupcih; HERNAUS Aleksander, razkladanje-nak-ladanje pri kupcih; JANKOVIČ Aleksander, razkladanje-nakladanje pri kupcih; ANTOLINC Martin, razkladanje-naklada-nje pri kupcih; KUNŠTER Dragica, razkladanje in prebiranje steklenic; POD HRAŠKI Slavko, razkladanje-nakladanje pri kupcih; CESAR Marija, razkladanje in prebiranje steklenic;
TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST
nedoločen čas
DEL FABRO Jože, kleparska opravila;
Delovno razmerje je prenehalo naslednjim delavcem:
TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST Zdravstvo
ŽGAJNER Ema, starostno upokojena; LIPNIK Albina, sporazumno prekinila del. razm.;
Hoteli in restavracije
VASOVIČ Majda, sporazumno prekinila del. razm.ŠI LJEG Mario, po sklepu discipl. komisije; HRIBAR Marija, starostno upokojena; RUSL Marija, starostno upokojena; BLAZINA Gabrijela, sporazumno prekinila del. razmerje;
DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE
GAJSER Marija, starostno upokojena;
M. O.
SREDSTVA ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO
bomo zagotovili z delitvijo dohodka tekočega leta. Skladno s sporazumom je v planskih bilancah za te namene predviden znesek skupno 25 milijonov din. Sredstva izločamo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov in istočasno tudi odvajamo določen delež v kreditni sklad občinske stanovanjske skupnosti in za urejanje stavbnih zemljišč, za kar gre polovico teh sredstev. Za nakup stanovanj in kreditiranje privatne stanovanjske izgradnje bomo imeli v tem letu v
Zdraviliški dejavnosti 8,215.000 din Polnilnici	2,703.000	din
Vzdrževalni dejavnosti 1,325.000 din Skupnih službah	1,113.000 din
Enako kot priporočamo delavcem, ki gradijo, da izkoristijo tudi bančne kredite in kredit stanovanjske skupnosti, tudi pri nakupu družbenih stanovanj koristimo kredit stanovanjske skupnosti, Splošne banke Celje in Republiškega sklada za kadrovska stanovanja. Zneski kreditov bodo odvisni od našega deleža in obsega nakupa.
Pri razmejitvi sredstev na kredite delavcev in za nakup družbenih stanovanj moramo upoštevati potrebe. Po prioritetnih listah, ki so bile izdelane lani v septembru, pa so te naslednje: dve garsonjeri, enajst enosobnih, deset dvosobnih in štiri trosobna stanovanja. V istem razpisu je bil objavljen želeni znesek posojila delavcem preko sedem milijonov dinarjev - odobrili pa smo lani le dva milijona osemstoštirideset-tisoč din. Neskladje med potrebami in možnostmi, se je zadnja leta povečalo, ker za te namene nismo imeli dovolj sredstev in ker ni bilo tekoče gradnje stanovanj v kraju. In prav sedaj porabimo izpraznjena stanovanja za vračilo stanovanjski skupnosti za stanovanja, ki so bila pred šestimi leti odobrena mladim družinam in morajo biti do avgusta
letos vrnjena.
Določenega programa porabe sredstev za to leto še nismo dorekli. Objavljen je razpis posojila za privatno gradnjo in prijave za prioritetno listo stanovanj.
Že od lani tečejo razgovori v stanovanjski skupnosti o nadaljevanju družbene gradnje v Ratanski vasi, kjer je Zdravilišče vključeno s 4 stanovanji.
Bjelovar ponovno ponuja v prodajo svojo zgradbo v ulici XIV. divizije, v kateri bi s preureditvijo lahko uredili več stanovanj; primernost take naložbe bodo ocenili v Vzdrževalni dejavnosti.
Ko bodo znani rezultati teh aktivnosti, bomo pripravili predlog porabe stanovanjskih sredstev.
Ekonomsko finančni sektor
V SPOMIN
Raspotnik Viktor, vodja skladišča CO v Polnilnici, je za vedno odšel.
Med nami je živel več kot 29 let. Bil je dober tovariš in strokovnjak na svojem delovnem mestu, ki ga je opravljal. Nikoli se ni izogibal svojim delovnim obveznostim. To je bil njegov moto v življenju.
Človek sicer umre, toda dobra dela ostanejo in nekaj tiste plemenitosti, ki jo je izžarevala njegova osebnost, je ostalo med nami sodelavci.
Zapustili smo ga v tihem gaju, kjer je našel svoj zadnji počitek, njegov spomin pa bo ostal trajno med nami delavci TOZD Polnilnica.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi mojega moža se iskreno zahvaljujem vsem , ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, za darovano cvetje, še posebej pa za poslovilne besede Mirka Poharca.
Rezka Raspotnik
ODPRLA SO SE VRATA!
Končno, po toliko letih, ima tudi Rogaška Slatina v okviru Zdravilišča en domač lokal — kotiček, kjer lahko našim ljudem, prehodnim gostom in gostom iz tujine nudimo pristne domače specialitete.
Čeprav danes ponudba še ni popolna, je obisk gostov več kot zadovoljiv. Vnaprej pa predvidevamo seveda še razširitev ponudbe. Tako imamo v načrtu naše storitve nuditi tudi posaz-nim zaključenim družbam kot so ohceti in podobno. Zal je bil Bohor skoraj dve leti zaprt na škodo domačinov in gostov, ki so zaman iskali odprta vrata že od nekdaj priljubljenega lokala.
No, vrata so se odprla in že po enotedenskem obratovanju lahko rečemo, da so vsi dosedanji gosti bili več kot zadovoljni. Največ pohval je deležna strokovnost kuhinje, vsa čast pa tudi postrežbi. Vsi skupaj so mladi, polni entuziazma in s pravo ,,privatniško" vnemo se trudijo, da bi bil ta lokal res svojega imena vreden, kajti domača gostišča morajo res biti domača v vseh
pogledih'	Peter Kužnar
SODELOVANJE NA KULINARIČNI RAZSTAVI
V okvir Dneva medicinskih sester je Celjsko društvo sester vključilo tudi kulinarično razstavo manjšega obsega. Ekipa restavracije Pošta je pripravila 2 plošči in sicer: obloženo kuhano postrv in sojino ploščo. Torej smo prikazali milejšo obliko vegetarijanske prehrane in sojo, ki bi se naj več vključevala v zdravo prehrano. Plošči sta bili kvalitetno pripravljeni, vendar pa ni bilo ocenjevanja. Hvala ekipi restavracije Pošta za sodelovanje.
PREJELI SMO
Uredništvu VRELCEV
Rog. Slatina, 9/5 -1985
Dne 8. maja. 1985 je bila na seji Delavske kontrole TOZD 1 obravnavana pripomba delavke iz Zdravilišča, katera meni, da je pri razporeditvi delavcev Zdravilišča za letne dopuste prišlo do nekaterih nepravilnosti ali pa nedoslednosti.
Istočasno omenjena delavka prosi, da se njena pripomba objavi v naslednji številki VRELCEV, da bi s tem bili seznanjeni delavci delovne organizacije.
Menimo, da ni razlogov da se delavki ne ugodi!
Istočasno je na seji delavske kontrole prišlo do sklepa, da bi bilo za dodelitev letnih dopustov oz. zamenjavo pravilneje, če bi za to obstajal ustrezen pravilnik in prednostna lista z določenimi kriteriji za razporejanje.
Delavska kontrola je mnenja, da bi bilo ugodneje vsako leto po prvem januarju napraviti anketo med delavci, zainteresiranimi za letne dopuste in se šele potem, ko se vidi število zainteresiranih, napravi prednostna lista in na njeni osnovi dodelijo prikolice oziroma zamenjalne kapacitete
Predsednik DELAVSKE KONTROLE Dr. Mladen Gorički
Op. uredništva: Pismo anonimne delavke bo objavljeno v naslednji številki
DOPISUJTE V NAŠE GLASILO
STANOVANJSKO KREDITIRANJE V LB SPLOŠNI BANKI CELJE
V LB Splošni banki Celje poskušamo z različnimi vrstami kreditiranja pomagati občanom pri reševanju stanovanjskih problemov. Poskušali vam bomo predstaviti najosnovnejše in tudi najbolj želene načine. S praktičnim primerom pri vsakem načinu kreditiranja pa smo vam želeli čimbolj približati in poenostaviti posamezno obliko kredita.
DEVIZNA PRODAJA — za novo gradnjo, adaptacijo, nakup stanovanja, nakup kom. urejenega zemljišča . . .
Občan proda konvertibilno valuto in veže dinarsko protivrednost brezobrestno. Dobi 250 % posojila na 15 let odplačine dobe, po 9 % obr. meri. Primer: 3.000 DM = 238.420,00 din
—	vezava 16 let (brezobrestno) 250 % posojila = 596.050 din -na 15 let po 9 % obr. meri mesečni obrok = 6. 046,00
DINARSKA VEZAVA - (za gradnjo, adaptacijo, nakup stanovanja, nakup kom. urejenega zemljišča) Občan veže dinarje in dobi 220 % na 15 let odplačilne dobe po 9 % obr. meri.
Primer: veže 100.000,00 din — 16 let (brezobrestno)
dobi 220	%	=	220.000,00
—	15 let po 9 % obr. meri obrok = 2.232,00 din
KREDITI ZA PLAČILO LASTNE UDELEŽBE
DEVIZNA PRODAJA:	Občan proda
devize in veže dinarsko proti vrednost za 6 let brezobrestno in dobi 250 % posojila na 5 let po 9 % obr. meri.
Primer: Lastna udeležba, ki jo mora plačati znese 200.000,00 din Prodati mora 1.007 DM, kar
znese 80.000,00 din, ki jih veže na 6 let. Odplačuje 200.000,00 din 5 let (obrok je 4. 150,00 din)
DINARSKA VEZAVA:	Veže dinarje
na 6 let brezobrestno in dobi 220 % posojila na 5 let po 9 % obr. meri.
.Primer: Lastna udeležba, ki jo mora plačati znese 200.000,00 din. Veže 90.910,00 din (to je 45 % od zneska ki ga potrebuje) in dobi kredit v višini 220 %, to je 200.000,00 din. Odplačuje 5 let po 9 % obr. meri. Obrok je 4.152,00 din.
Banka pokliče občana k sklenitvi pogodbe najkasneje v 30 dneh po predložitvi zahtevka za posojilo in ustrezne dokumentacije.
OPOMBA: Dinarska protivrednost deviz se obračuna na dan odkupa deviz.
Vse podrobnejše informacije lahko zahtevate v vsaki enoti LB Splošne banke Celje.
LJUBLJANSKA BANKA Splošna banka Celje
Se bo gradnja Kulturnega doma premaknila
DEBELI IN SUHI
(Filmska uspešnica ali razprodaja intimnosti?)
..Senzacionalno! V Zdravilišču se snema pravi porno film!
Doktor je spokal svojo familijo in se začasno nastanil v DONATU. Svojo hišo je dal v najem filmarjem, oziroma popularnemu Paji."„Razprodaja intimnosti!" Take in podobne krožijo ta čas po Slatini. Nezaslišano, česa vse ne ..odkrijejo" v tem Pejtonu. Pa saj se poznamo! Slatinčani smo sposobni narediti intervju tudi z mrtvim, če je le količkaj podlage za to.
A poglejmo, kaj o tem menijo sami filmarji in igralci. Takoj na začetku naj povem, da je Union film sorazmerno mlada organizacija, ki je doslej nudila svoje storitve zgolj koprodukcijam. Sedaj se je odločila, da stopi na svoje noge in prične še snemati. To bo prvi film, v delu sta pa še dva. K sodelovanju so povabili vso jugoslovansko filmsko smetano, odločili so se pa predvsem za življenske filme, filme ki jih ustvarja naša vsakdanjost. Takšne si tudi želimo, še posebej ob nedeljah.
Konkretno: film Debeli in suhi bo izrazita komedija, ki jo zahodni svet že pozna, pri nas pa šele nastaja. To je takoimenovani SLEEPSTICK:	menjava
-osebe in komične situacije, do katerih le-ta privede. Tako pravi režiser Union filma Bata Prelič, ki nam pove še kratko vsebino filma.
Mlad in ambiciozen zdravnik (Milan Gutovič Lane) se po uspešni karieri vrne iz inozemstva v domovino, kjer odpre svojo kliniko. Namenjena je tako debelim kot suhim, ki se pod vodstvom njegove ekipe normalizirajo.
Seveda je bilo -za vse to potrebno predhodno soglasje občinskih in političnih forumov, ki vso stvar naredijo še bolj smešno. Saj tisti, ki gradimo hiše, dobro vemo, kako smešna znajo biti nekatera soglasja . Da bi bilo zadoščeno še naši politiki neuvrščenosti, pride v ekipo črn zdravnik iz Afrike. (Branko Vidakovič), za katerega se pozneje izkaže, da se je črno le pobarval. Ves ženski spol mlajše generacije se vanj zaljubi, sam pa pravi, da bo film res strašno smešen. Njemu bo pa to prva in zadnja vloga zamorca.	*
Do resnih zapletov pride, ko se na sceni pojavi specialistov brat dvojček, sicer navadna baraba, ki svojega brata odstrani in se postavi na njegovo mesto.
Kot vidite, v filmu nastopajo sama znana imena, ne čudite pa se, če boste na platnu zagledali še kakšnega svojega soseda . . .
Glavno žensko vlogo igra Rada ŽIvkovič - Bambič, njen partner pa je že četrtič Bata Živojinovič. To je njena jubilejna 25. vloga na filmu. Šarmantna ženska, prijazna in odlična sogovornica. Med pogovorom nevsiljivo plete svoj pulover. Izkoristila je bližino meje in skočila čez po moher volno in verjetno še po kaj . ...
Igra Ružo — ženo policijskega uradnika, ki pride s svojo prav tako debelušno hčerko (Tatjano, Stepanovič) na shujševalno kuro. Ona se zaljubi v zdravnika, živahna hči pa osvaja vse po vrsti. Mati jo večkrat nabunka, a hčerka se tolaži s tem, da je mlajša in lepša od mame.
Obe sta me šarmirali in nehote sem pomislil, da imam pred sabo Kristl in Carringtcnovo hčerko iz Dinastije.
No, kot vsaka stvar, imajo tudi njune idile svoj konec, ki ga naredi Bata, ko pride nepričakovano na obisk in jih skrivaj zasleduje.
Marš domov in nikoli več v Zdravilišče, je bila odločna beseda ,,prevaranega kriminalista."
Ves team odlično sodeluje, malo jim je ponagajalo vreme, a so vse skupaj le srečno spravili na trak. Upajo, da bo film žel priznanja in bo verjetno odkupljen, vsekakor se bo pa julija pojavil na Puljskem festivalu.
Tako Bata in popularna Ruža.
Kako bo pa vse skupaj izgledalo na platnu, bomo videli na predpremieri, ki bo—kot pravi Bata-v Rogaški ob navzočnosti vseh igralcev in seveda tudi senzacij željnega domačega občinstva.
Ampak senzacij ne bo. Vsaj ne pričakovanih, ker bo film čisto normalen, brez porno scen in žalitev tukajšnjega osebja.
Na koncu naj ponovim še osebno zahvalo direktorja Union filma za ves trud in nesebično pomoč, ki smo jo nudili ob snemanju tako s strani perso-nala kot finančno. Posebej se zahvaljuje našemu dir. tov. Bizjaku, dir. Korsa, Steklarni in Konusu iz Slovenskih Konjic, ki so pripomogli k snemanju.
Posebno priznanje za odlično koordiniranje pa velja — komu že? Ja, Čoki Vinku, ki jih je spremljal na vsakem koraku.
In kaj pravi Vinko? Ne bojte se pohujšanja v „Dolini Vrelcev". V filmu ni nobenih opolzkih scen, ampak je poln vsakdanjih smešnih situacij (gagov). Veselje je bilo delati s to ekipo, sploh pa z režiserjem, scenaristom in direktorjem.
Nasvidenje na predpremieri I I I
(RUSTI)
Dva izmed igralcev filma, ki se predpremiere zagotovo ne bosta udeležila ker je ne bosta dočakala.
P. S. k članku DEBELI IN SUHI!
TOZD Zdraviliška dejavnost se je obvezala sodelovati pri proizvodnji s 1200 penzioni gratis, kar znaša cca 2 milijona, TOZD Polnilnica pa prispeva
1 milijon ND. Skupno torej tri nove milijone, od tega se milijon vrne od dohodka, ki ga bo film ustvarjal. Z nastopajočimi igralci so nam pa posneli še 30 sekundni reklamni film za TV. Producent se je tudi obvezal, da bo v filmu, na plakatih in v vsem reklamnem gradivu poudarjal vlogo in pomoč Zdravilišča.
Kako dolgo bodo še glave sprehajalcev pod Slatinskim domom v nevarnosti?
LOČIMO ZRNO OD PLEVELA .... in ga dajmo v mernik, da si bomo spekli pogačo
Po obeh dogodkih, ki so šokirali naše krajane, sem ugotovil naslednje: načelno sem proti vsiljivemu in neokusnemu EPP-ju. Ničesar pa nimam proti posrečeni reklami na TV-ekranu. Tudi ne proti uspeli filmski komediji, ki prav tako vsebuje določene reklamne prijeme.
A zame osebno so vse to le „muhe enodnevnice". Kot dnevno „štancanje" osladnih popevk ali agresivnega vpitja, ki ga nežno imenujemo „glasba" mladih.
Najboljša reklama, ki je tudi trajna in ki gre daleč prek naših meja, je dobra ponudba. Ponudba kvalitetnih storitev v okviru naše pristnosti. V pristnosti pa ni prostora raznorazni papagajščini, ki je vsemu temu „kokošjemu narodu", kot ga je bistroumno poimenovala pisateljica in pesnica Svetlana Makarovič, že močno zlezla pod kožo. Vlagajmo in investirajmo torej, a le v dobrine trajnih vrednosti. Videli bomo, da se bo obrestovalo.
Rusti
VRELCI — glasilo delavcev Zdravilišča Rogaška Slatina, izdajajo ga delavski sveti vseh TOZD in SDS Zdravilišča. Izhaja mesečno v nakladi 1000 izvodov in ga prejemajo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik:	Božo Kolar, tehnični urednik Anton
Slivnik, lektor Vlado Kern. Tisk: „Papirkon-fekcija" Krško. Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na osnovi mnenja republiškega sekretarja za informacije št. 421/72.